Na podlagi 23. in 175. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 27. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 3. seji dne 30. 6. 2003 sprejel

S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za območje urejanja CO 1/38 – Križevniška (Uradni list RS, št. 15/93), ki ga je izdelal Genius Loci, Inštitut za arhitekturo in urbanizem d.o.o., Dunajska 158, Ljubljana pod št. proj. 131/01 v avgustu 2001.

Ureditveni načrt vsebuje:
Tekstualni del
1. Obrazložitev sprememb in dopolnitev
2. Prostorski pogoji
2.1. Ureditvena situacija
2.2. Rešitve v zvezi s prenovo zgrajene strukture
2.3. Rešitve v zvezi z novogradnjo
2.4. Rešitve v zvezi s prenovo in dograditvijo prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez
3. Prikazi prostorskih ureditev po posameznih področjih
4. Načrt gradbenih parcel
5. Tehnični elementi za zakoličenje objektov in gradbenih parcel
7. Etape izvajanja načrta
Grafični del:
1. Geodetska podloga M 1:500
2. Kopija katastrskega načrta M 1:1000
3. Obodna parcelacija M 1:500
4. Ureditvena situacija M 1:500
5. Ureditvena situacija pritličja M 1:200
6. Ureditvena situacija 1. nadstropja M 1:200
7. Ureditvena situacija 2. nadstropja M 1:200
8. Ureditvena situacija 3. nadstropja M 1:200
9. Ureditvena situacija 4. nadstropja M 1:200
10. Ureditvena situacija 5. nadstropja in strešine M 1:200
11. Prometna ureditev M 1:200
12. Uskladitveni načrt komunalnih vodov M 1:500
13. Načrt gradbenih parcel M 1:500.

Investicijsko tehnična dokumentacija za prenovo območja mora poleg sestavin ureditvenega načrta upoštevati tudi naslednjo dokumentacijo:
– konservatorske smernice za prenovo objektov;
– gradbeno-tehnična določila za protipotresno sanacijo stavb, opredeljena v strokovni ekspertizi;
– ugotovitev o skladnosti nameravanega posega z ureditvenim načrtom in izbrano strokovno rešitvijo, ki je bila podlaga za izdelavo ureditvenega načrta.

Območje se nahaja v katastrski občini k.o. Ljubljana-mesto. Meja se začne na severozahodnem delu območja v križišču Gosposke in Salendrove ulice parc. št. 154/11, od koder se usmeri proti vzhodu po osi Salendrove parc. št. 154/3, prečka ulico Breg parc. št. 154/1 do osi Ljubljanice parc. št. 155, nakar se obrne proti jugu po osi Ljubljanice do točke, ki je v presečišču podaljška osi Križevniške ulice parc. št. 154/2 z osjo reke Ljubljanice, od tod se usmeri proti zahodu, prečka parc. št. 154/1, po osi Križevniške ulice parc. št. 154/2 do križišča z Gosposko ulico in proti severu po osi Gosposke ulice se zaključi v izhodiščni točki. Površina območja znaša 9.792 m2.

V območju je 14 stavbnih enot. Namenska raba mora biti naslednja:
1. v pritličnih obuličnih prostorih:
Križevniška in Salendrova ulica ter Breg: trgovski in obrtniški lokali, komercialno kulturne dejavnosti; Breg 10, 20, Gosposka 19 in pritličja poslovnih objektov: gostinstvo; Gosposka 15, 17: razstavni in sprejemni prostori Mestnega muzeja;
2. v pritličnih dvoriščnih prostorih stanovanjskih hiš: shrambe za stanovalce;
3. v etažah nad pritličjem: Križevniška 1, 3, 5, 7, 9, Breg 10, 16, 18, 20, Salendrova 4, 6: stanovanjske površine ter ateljeji; na Bregu 10 in 20 poleg tega še poslovno-administrativne površine ali posebna stanovanja (hotel, penzion); Gosposka 19: gostinstvo; Gosposka 15, 17: Mestni muzej.
V vseh objektih so prioritetne dejavnosti, ki se navezujejo na kulturnozgodovinsko izročilo.

Novogradnja – pritlični prizidek Mestnega muzeja
Za potrebe celovite ureditve in zavarovanja arheoloških izkopanin se izvede zastekljen pritlični objekt, katerega streha bo pohodna rampa, ki bo segala od kote pritličja ob vzhodni dvoriščni fasadi čelnega trakta do kote 1. nadstropja ob južni dvoriščni fasadi začelnega trakta. Prizidek bo s severno stranico prislonjen na južno fasado začelnega trakta in bo s stranskima zaobljenima fasadama stal na parceli št. 219 k.o. Ljubljana-mesto. Zahodna stranica se izteče na koto dvoriščnega tlaka z odmikom od vzhodne fasade čelnega trakta palače.

Namembnost in ureditev nepozidanih notranjih površin je naslednja:
– Muzejski atrij je dvoriščna površina Mestnega muzeja namenjena razstavi eksponatov. Prenova vodnjaka in talnih površin mora ohraniti obstoječo vrsto materialov in vzorec ureditve. Na južnem delu se zgradi pritlični prizidek (6. člen).
– Atrij med objekti Salendrova 4, Križevniška 5 in 7, dostopen skozi hišne veže je stanovanjsko dvorišče teh treh stavb.
– Atrij Križevniške 7 je stanovanjsko dvorišče.
– Atrij med stavbama Breg 14 in 16 je internega značaja, deljen po parcelni meji z mejnim zidom.
– Atriji znotraj stavb Križevniške 3, 5, 5/1, 9, Breg 18 in 20, Breg 12, 10 in Salendrova 6 so interne površine posamezne stavbe in imajo javni značaj le v toliko, kolikor imajo pritlične dejavnosti obiskovalce. Na nepozidani površini pred severno fasado Gosposke 19 se sme urediti gostinski vrt.
Zunanja ureditev vseh atrijev je kombinacija tlakovanih površin (naravni materiali: kamnite plošče, kocke in mačje glave) ter zasaditve v raščen teren (grmovnice in drevesa nižje rasti, ob severni steni Križevniške 9 tudi popenjalke). Osvetljujejo se s svetili nameščenimi na fasadah obodnih stavb ob vhodih in na prehodih.

Javni ulični obodni prostor na Križevniški, Gosposki in Salendrovi je namenjen izključno pešcem in urgentnemu ter domicilnemu prometu. Breg je prometna ulica. Funkcionalne površine dejavnosti v pritličju se smejo razširiti na prostor pločnika. Vendar ga mora ostati najmanj 1,5 m ob cestišču neuporabljenega. Ulični tlak se mora obnoviti in popraviti. Javna razsvetljava se mora urejati na fasadah ob vhodih v stavbe.
Pri gostinskih vrtovih ni dovoljeno: njihovo ograjevanje, spreminjanje nivojev in prekrivanje obstoječih pohodnih površin, nameščanje markiz in drugih senčil na fasadah. Dovoljeno je nameščanje klasičnih (nekonzolnih) dežnikov – senčnikov brez zavihkov. Nelegalno postavljeno kovinsko konstrukcijo pred pročeljema Breg 20 in 18 se odstrani. Pred nameščanje tabel in izveskov za označevanje dejavnosti na fasadah je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje pristojne službe za varovanje kulturne dediščine.

Pri vseh posegih materialno tehnične prenove stavb na območju urejanja se mora dosledno slediti usmeritvam iz kulturnovarstvenih pogojev pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. V skladu z varstvenim režimom, ki ga za to območje predpisuje odlok o razglasitvi arheološkega spomenika, morajo vsa zemeljska dela potekati pod arheološkim nadzorom. V primeru arheoloških najdb je potrebno teren sistematično raziskati. Stroške raziskav je v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine dolžan nositi investitor.
Protipotresna sanacija stavbnega fonda mora biti v celoti izvedena v stavbah Križevniška 3, 5, 7, 9 in Breg 20 in 10 ter Salendrova 4 in 6. V stavbah Križevniška 1, Breg 16, 18 se mora izvesti delna prenova, ob kateri se mora zagotoviti potrebno protipotresno odpornost stavbe, prenoviti instalacijske vode, urediti centralno ogrevanje ter prenoviti fasade.
V stavbah Gosposka 15-17 in 19 se mora ob delni prenovi, s katero se bo pridobilo nove podstrešne površine in urejalo obstoječe, izvesti konstrukcijsko in protipotresno sanacijo ter prenoviti fasade.
Vse fasade so iz ometa, kamniti deli fasad so lahko le vratni okvirji (portali), okenski okvirji in arkadni stebri.
V celotnem območju je dovoljena strešna kritina opečni bobrovec, pri vseh dimnikih je potrebno ohraniti in rekonstruirati dvokapne strešne zaključke, leseno stavbno pohištvo na fasadah je potrebno ohranjati v izvirni velikosti, obliki, zasnovi, legi in materialih.
Investicijsko tehnična dokumentacija za prenovo območja mora poleg ureditvenega načrta upoštevati tudi kulturnovarstvene pogoje in vsebovati soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine k delnim in celostnim prenovitvenim posegom na objektih.

Vsi posegi, ki bi lahko vplivali na spremembo sedanjega zunanjega izgleda, arhitekturno zasnovo objektov in pri katerih se predvideva rekonstrukcija konstrukcijskih elementov in zamenjava stavbnega pohištva, morajo biti usklajeni z določili tega odloka in kulturnovarstvenimi pogoji pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Možni posegi so kvalificirani kot:
– varovanje – V,
– varovanje z možno rekonstrukcijo po rezultatih sondiranja – V (R),
– varovanje z delno prenovo – V (P),
– rekonstrukcija najkvalitetnejšega obdobja po konzervatorskih smernicah – R,
– prenova – P,
– korekcije z odstranitvijo motečih elementov – K (O),
– korekcije z novimi elementi – K (N),
– korekcije z zamenjavo elementov – K (Z),
– korekcije s preoblikovanjem elementov – K (P).

Generalne usmeritve za oblikovalsko prenovo posameznih objektov so naslednje:
Križevniška 1 (status) kulturna dediščina z lastnostmi urbanističnega spomenika
Fasado ob Muzejskem atriju se likovno korigira z zamenjavo obstoječega betonskega fasadnega hodnika (“gank”) in z ureditvijo dostopa v pritlične prostore pod hodnikom. Dimnik se preoblikuje tako, da bo dobil dvokapno strešico. Dopustna je nadzidava za eno nadstropje in poravnava slemena s sosednjim objektom Križevniška 3.
Križevniška 3 (status) kulturna dediščina z lastnostmi urbanističnega spomenika
Čelno, ulično fasado se mora prenoviti v sedanji obliki razen če se ob sondiranju ne najdejo kvalitete izjemne vrednosti iz časa okoli 1600. Strešine morajo ostati nespremenjene z izjemo zahodnega strešnega trakta, ki se ga sme preoblikovati v dvokapnico. Celotna dvoriščna fasada se mora prenoviti v baročni obliki in členitvi. Pritlični obulični prostor mora biti urejen stilno skupaj z vežo.
Križevniška 5 (status) kulturna dediščina z lastnostmi urbanističnega spomenika
Ulično pročelje se mora prenoviti v sedanji obliki, razen če se pri sondiranju ugotovi dvojnost stavbnih enot v baročnih formah. Dvoriščno fasado se mora prenoviti tako, da bodo prezentirane pomembne najdbe ob sondiranju fasad ter tako, da bo urejen dostop do pritličij iz vzhodne strani. Oblike strešin in obstoječih strešnih odprtin se morajo ohraniti. Dodatne strešne odprtine smejo biti enakih oblik kot obstoječe in razporejene v oseh oken v spodnjih etažah.
Križevniška 7 (status) kulturni spomenik
Čelno, ulično in dvoriščno pročelje se mora prenoviti v skladu z ob sondiranju najdenimi kvalitetnimi formami. Arkade ob galeriji (vezni trakt) se mora izčistiti v pritličju in 1. nadstropju. Oblike strešin in obstoječih strešnih odprtin se morajo ohraniti. Dodatne strešne odprtine smejo biti le enakih oblik in razporejene v oseh oken in arkad v spodnjih etažah. Stopnišče v stavbi se mora prestaviti v začelje obuličnega stavbnega dela.
Križevniška 9, Breg 20 (status) kulturni spomenik
Vse fasade se morajo ob prenovi ohraniti v obstoječih oblikah razen fasade začelnega trakta na dvorišču Breg18, ki se mora prenoviti v prvotno obliko skladno z ugotovljenimi izsledki sondaž. Dosledno se mora ohraniti arhitekturna zasnova stavbnega sklopa skupaj z ovrednotenimi konstrukcijskimi elementi, stavbno opremo ter poslikavo (freske F. Jelovška iz leta 1734). Pultna strešina vzhodnega veznega trakta Križevniška 9 je dvokapna. Dodatne strešne odprtine smejo biti enakih oblik kot obstoječe in razporejene v oseh oken v spodnjih etažah.
Breg 18 (status) kulturna dediščina z lastnostmi urbanističnega spomenika
Fasado na Bregu se mora prenoviti v obstoječem oblikovanju. Dovoljene so le spremembe, ki bi se kot kvalitetnejše izkazale ob sondiranju. Pri prenovi se mora oblikovati korekturni stik, preduh med stavbama Breg 18 in 20. Dvoriščne fasade se morajo prenoviti v likovno urejeni kompoziciji odprtin z ohranitvijo baročnih okvirjev v 2. nadstropju. Odstraniti se morajo ganki na dvoriščni fasadi. Strešine in strešne odprtine se morajo prenoviti v obstoječi obliki. Baročni elementi stavbne opreme in lesenih stropov se morajo ohraniti in prezentirati.
Breg 16 (status) kulturna dediščina z lastnostmi urbanističnega spomenika
Ulična fasada na Bregu se mora prenoviti v obstoječem oblikovanju. Dvoriščna fasada mora biti prenovljena v novi, kompozicijski členitvi oken in vrat. Strešne odprtine se morajo prenoviti. Dimnik se preoblikuje tako, da bo dobil dvokapno strešico. Mejni zid med stavbo Breg 16 in 14 se mora preoblikovati po konzervatorskih smernicah.
Breg 14 (status) kulturna dediščina z lastnostmi urbanističnega spomenika
Breg 12 (status) kulturni spomenik
Likovni in spomeniškovarstveni elementi ureditve obeh stavb so že prenovljeni in prezentirani. Dokončno prenovo arkadnega hodnika ob atriju, ki meji na objekt Breg 16, se mora izvesti po konservatorskih smernicah.
Breg 10 (status) kulturna dediščina z lastnostmi urbanističnega spomenika
Vse fasade se mora prenoviti v obstoječem oblikovanju in jih dopolniti z najdbami, ki se bodo pokazale ob sondiranju. Te najdbe morajo biti ustrezno prezentirane predvsem ob Salendrovi ulici. Dimnik se preoblikuje tako, da bo dobil dvokapno strešico. V konservatorski obliki se mora ohraniti in prezentirati arhitekturno stanje in ureditev iz časa Tavčarja.
Salendrova 6 (status) kulturni spomenik
Ulično fasado se mora prenoviti v obstoječi obliki in jo dopolniti z najdbami ob sondiranju. Dvoriščne fasade se mora rekonstruirati usklajeno z oblikami vzhodnega prizidka hiše Salendrova 4, pri čemer je potrebno prenoviti ganke v oblikovanju iz 18. stoletja s stilnimi elementi ohranjene konstrukcije. Oblike strešin in strešnih odprtin se mora prenoviti v obstoječem oblikovanju z izjemo dvoriščnih strešin, kjer se sme vgraditi dve do tri strešne line – oblik in dimenzij strešnih odprtin na glavnem traktu.
Salendrova 4 (status) kulturna dediščina z lastnostmi urbanističnega spomenika
Hiša je že celostno prenovljena. Ulična fasada je prenovljena z likovno prezentacijo pod ometom skritih ovrednotenih elementov zgodnje baročne ureditve. Dvoriščne fasade so enotno oblikovane. Strešine se ohranjajo v obstoječih oblikah vključno s strešnimi odprtinami.
Gosposka 15, 17 (status) kulturni spomenik
Ulične fasade se morajo prenoviti v obstoječem oblikovanju, dvoriščne pa je potrebno rekonstruirati tako, da bodo izpod ometa izluščeni in prezentirani vsi arkadni elementi. Južno fasado dvoriščnega trakta in oblikovanje ter namestitev strešnih odprtin se izvede v skladu s konservatorskimi smernicami.
Gosposka 19 (status) kulturna dediščina z lastnostmi urbanističnega spomenika
Vse fasade in strešine se morajo prenoviti v obstoječem oblikovanju. Ohraniti je potrebno historično zasnovano strešno konstrukcijo značilno oblikovanih zalomljenih strešin. Dodatno osvetljevanje podstrešja za stanovanjsko izrabo ni dopustno.

Razvrstitev enot dediščine po oznakah EŠD in predlogov za vpis v ZDR

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------
1      2     3                                           4                      5    6    7   8           9
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------
       329   Ljubljana – arheologija                     1                      1    1    5   KS          3
       328   Ljubljana – mestno jedro                    1  1, 2, 3, 5, 7, 11, 13    1    2   KS 4, 5, 6, 8
510954       Ljubljana – Križevniška 1                   1                      2    3    7   KS          6
       5624  Ljubljana – Križevniška 3                   1                      2    3    2   KS          5
510957       Ljubljana – Križevniška 5                   1                      2    3    7   KS          6
       5625  Ljubljana – Križevniška 7                   1                      2    3    2   KS          5
       5626  Ljubljana – Križevniška 9                   1                      2    3    2   KS          5
       916   Ljubljana – Breg 20 (gostilna pri Vitezu)   1                      2    3    2   PKD         5
510953       Ljubljana – Breg 18                         1                      2    3    7   KS          6
510952       Ljubljana – Breg 16                         1                      2    3    7   KS          6
       5632  Ljubljana – Breg 14                         1                      2    3    2   KS          5
       5631  Ljubljana – Breg 12                         1                      2    3    2   KS          5
       5629  Ljubljana – Breg 10                         1                      2    3    2   KS          5
       356   Ljubljana – Salendova 6                     1                      2    3    2   PKD         5
510959       Ljubljana – Salendova 4                     1                      2    3    7   KS          6
       377   Ljubljana – Palača Gosposka 15 (17)         1                      2    3    2   PKD         5
51098        Ljubljana – Gosposka 19                     1                      2    3    7   KS          6
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------

1 – številka predloga za vpis v ZDR; 2 – Evidenčna številka dediščine (EŠD); 3 – ime enote; 4 – šifra vrste dediščine; 5 – šifra tipa enote; 6 – šifra obsega enote; 7 – status enote; 8 – vrednostne stopnje; 9 – šifra varstvene skupine.

Kanalizacija
Območje je urejeno s kanalizacijo mešanega sistema za odvod komunalne odpadne in padavinske odpadne vode. Padavinske vode iz streh se odvajajo v kanalizacijo. Kanali, ki potekajo po Salendrovi ulici, Gosposki ulici in Križevniški ulici odvajajo odpadno vodo do zbiralnika z oznako AO, ki poteka po Bregu in odvaja odpadno vodo do CČN Zalog. Kanala po Gosposki in Križevniški ulici sta obnovljena, obnoviti je treba kanal po Salendrovi ulici.
Priključevanje objektov je možno z direktnim priključkom samo za odtoke iz pritličij in nadstropij. Odtok iz kleti je možen le preko črpališč. Za prenovo stavb je potrebno na novo izvesti le priključke po pločnikih stavb.
Vodovod
Vsi objekti se napajajo iz vodovodov po obodnih ulicah. Vodovode, ki potekajo po Salendrovi ulici, vodovod LŽ DN 80 mm; po Gosposki ulici, LŽ DN 100 mm; po Križevniški ulici, LŽ DN 100 mm; je potrebno zaradi dotrajanosti obnoviti. Ustrezen je le vodovod na Bregu NL DN 150, ki je obnovljen.
Obstoječe vodovodno omrežje zadošča le za sanitarno vodo, za požarno vodo so potrebne rekonstrukcije; na Križevniški ulici je potrebno urediti nov hidrant.
Vročevod
Na sistem oskrbe s toplotno energijo (vročevod) se lahko priključijo stavbe Gosposka 15, 17 in 19 preko trase po Gosposki ulici in Križankah do magistralnega vročevoda na Emonski ulici.
Toplotno postajo za obravnavano območje se sme urediti v kleti mestnega muzeja, kjer je že obstoječa kotlarna.
Plin
Vse stavbe, ki ne bodo priključene na daljinsko ogrevanje se morajo ogrevati s plinom. Za celotno oskrbo z energijo zadostuje obstoječa prenovljena plinska cestna mreža (plinovodi (150 mm).
Električno omrežje
Za potrebe območja po električni energiji bo potrebno obstoječe električno omrežje dopolniti s transformatorsko postajo, ki bo v pritličnem prostoru Brega 14. Transformatorska postaja ne sme biti motilna za okolje.
Telefonsko omrežje
Za nove priključke v območju se mora zgraditi nova telefonska kabelska kanalizacija po trasi obstoječe po Gosposki, Križevniški ulici in na Bregu do obstoječe kabelske kanalizacije na Zoisovi cesti.
Javna razsvetljava
Breg je osvetljen z enotnimi prostostoječimi svetili, povezanimi z zemeljskim kablom. Druge ulice se morajo razsvetljevati s tipiziranimi konzolnimi svetilkami, ki se morajo priključiti na novo zgrajeni zemeljski kabel javne razsvetljave.
Kabelska TV
Ob prenovi je potrebno urediti v območju priključke na kabelsko TV in sicer z interno napeljavo ali s priključkom na mestni sistem.

Prometna ureditev
Breg se mora urejati kot dvopasovna mestna cesta z obojestranskim vzdolžnim parkiranjem in hodniki za pešce. Vzdolž Brega ter ob severni stranici Salendrove ulice se uredijo parkirne površine za kratkotrajno parkiranje.
Križevniška, Salendrova in del Gosposke ulice so površine za pešce. Dovoljena je le dostava, interventni promet in dostop za domicilna vozila z nalepkami.

Osončenost
Vse bivalne stanovanjske enote so tlorisno urejene tako, da je zagotovljeno vsaj minimalno osončenje. V ta namen se mora povsod, kjer to ni v nasprotju s konservatorskimi smernicami urediti večje okenske odprtine oziroma izgraditi nove. Kjer ni primerne osončenosti, se prostori namenijo spremljajočim stanovanjskim površinam ali poslovni namembnosti.

Komunalni odpadki
Komunalne odpadke se mora zbirati v tipskih kontejnerjih. Ti so, kjer je to mogoče, postavljeni v vežah. Gostinski lokali morajo imeti urejene ločene smetarnice v sklopu svojih funkcionalnih površin.

Etape izvajanja morajo potekati po funkcionalnih gradbenih sklopih, ki jih opredeljujejo potrebni gradbeno tehnični posegi in namenska raba površin. Najmanjša enota je gradbena parcela objekta. Glede na materialno tehnično stanje objektov, se mora objekte Križevniška 3, 5, 7, 9 in Breg 20 prenoviti celovito. Druge objekte je možno prenavljati tudi po stavbnih delih (etaže, podstrehe, fasade…).

Do izvedbe celovite prenove so dovoljeni v stavbah, kjer je potrebna celovita prenova, naslednji posegi: praznjenje stavb, izvajanje nujnih vzdrževalnih del, prepovedana je sprememba namembnosti.
Na zunanjih površinah, atrijih, so do prenove dovoljene rušitve pomožnih objektov in arheološka izkopavanja pod pogoji pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Obveznosti investitorjev in izvajalcev so, da se mora v sklopu celovite prenove izvesti tudi ureditev zunanjih površin, atrijev. Pri delnih prenovah se vedno izvede tudi ureditev zunanjih površin.
Izvedena mora biti povezava atrija Križevniška 7 in atrija Križevniška 3, 5 in Salendrova 6.
Vsak prenovitveni poseg v območju je vezan na priključitev na daljinsko ogrevanje ali ureditev centralnega ogrevanja na plin.
Ob prenovi objektov Križevniška 1-9 se mora rekonstruirati in izvesti:
– kanalizacijo po Križevniški ulici, če bo ugotovljeno, da je v slabem stanju;
– izgraditi transformatorsko postajo v stavbi Breg 14;
– izgraditi novo telefonsko kabelsko kanalizacijo po Križevniški ulici, Gosposki ulici in na Bregu;
– izvesti javno razsvetljavo na Križevniški ulici.
Ob prenovi objektov ob Salendrovi se mora rekonstruirati in izvesti:
– kanalizacijo po Salendrovi ulici, če bo ugotovljeno, da je v slabem stanju;
– obstoječi vodovod (80 mm na (100 mm po Salendrovi ulici ter obstoječi vodovod (125 mm na (150 mm na Bregu do Zoisove ulice;
– izgraditi novo telefonsko kabelsko kanalizacijo po Salendrovi ulici;
– izvesti javno razsvetljavo na Salendrovi ulici.
Ob prenovi Mestnega muzeja se morata ta stavba in Gosposka 19 priključiti na daljinski sistem oskrbe s toplotno energijo.
Med obveznosti investitorjev in izvajalcev sodi tudi pridobivanje kulturnovarstvenih pogojev in soglasij pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine za obnovitvene in prenovitvene posege na tem območju.

Investitor prenove posamezne stavbe je dolžan izvesti delno prenovo, sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če je le-ta nastala zaradi prenovitvenih posegov. Stopnja poškodb se mora ugotoviti s strokovno ekspertizo.

Tolerance pri gabaritih in namenski rabi površin v objektih, ki jih z lokacijskim dovoljenjem lahko dopusti upravni organ pri izvedbi prostorskega izvedbenega načrta, so naslednje:
– Križevniška 1: pri rekonstrukciji dvoriščne fasade se sme opustiti gank, ki povezuje to fasado s sosednjo;
– Križevniška 3: pri rekonstrukciji dvoriščne fasade se sme opustiti gank;
– Križevniška 5: pritlične prostore je možno funkcionalno povezati, pri čemer se ne sme porušiti historično izpričanih delitev prostorov;
– Breg 12, 14: pritlični dvoriščni prostori ob osrednjem atriju se smejo uporabljati tudi za lokale, ateljeje, gostinstvo ali obrti.

Brez spremembe tega odloka ni mogoče dopustiti spremembe namenske rabe površin v stavbah z izjemo tistih, ki so navedene v 21. členu tega odloka, pa tudi ne pozidave odprtih površin v atrijih.

Parcelne številke posameznih stavbnih zemljišč predvidenih za prenovo so po fazah naslednje:
– Križevniška 1: parcelna št.: 199 in del 219 do Muzejskega atrija;
– Križevniška 3: parcelna št.: 200 in del 219 do Muzejskega atrija;
– Križevniška 5: parcelna št.: 201, 202;
– Križevniška 7: parcelna št.: 203;
– Križevniška 9: parcelna št.: 204, 205/2 ter atrijski del 205/1;
– Breg 18: parcelna št.: 205/1;
– Breg 16: parcelna št.: 206/1;
– Breg 12, 14: parcelna št.: 206/2 ter atrijski del 206/1, 207, 208;
– Breg 10: parcelna št.: 209;
– Salendrova 6: parcelna št.: 210;
– Salendrova 4: parcelna št.: 211 ter del 219;
– Gosposka 15, 17: parcelna št.: 219;
– Gosposka 19: parcelna št.: 198.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja CO 1/38 Križevniška (Uradni list RS, št. 15/93).

Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri:
– Oddelku za urbanizem, Mestne uprave mestne občine Ljubljana,
– Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Center ter
– Četrtni skupnosti Center.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.