Na podlagi 12. in 171. člena zakona o urejanju prostora in 16. člena statuta Občine Polzela (Uradni list RS, št. 34/99) je Občinski svet občine Polzela na 5. redni seji dne 24. 6. 2003 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Žalec za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS, št. 21/90, 34/92, 69/93, 7/94, 11/94, 20/94, 77/94, 13/96, 35/96, 43/96, 72/97, 7/98 in 49/99), za območje Občine Polzela, dopolnitve v letu 2002, ki se nanašajo na:
– spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč v površine za poselitev za potrebe posameznih ali kompleksnih stavbišč;
– evidentiranje dejanske poselitve;
– razširitev obstoječih in oblikovanje novih ureditvenih območij za poselitev, obrt, industrijo, storitvene in servisne dejavnosti ter za območja kulturne dediščine;
– povečanje obstoječih stavbnih zemljišč razpršene gradnje;
– spremembo prometne zasnove Polzele;
– oblikovanje rekreacijskih območij ob Savinji;
– izvzem predvidenih novih koridorjev daljnovodov iz plana Občine;
– razširitev kamnoloma Andraž nad Polzelo za namene zbiranja, sortiranje in predelave odpadnih gradbenih materialov ter eksploatacije kamnine ter
– vključitev s sanacijskim PUP legaliziranih gradenj.

Spremenijo in dopolnijo se poglavja 1., Osnovni cilji in usmeritve dolgoročnega razvoja občine, 2., Globalni okviri gospodarske rasti, 3., Prebivalstvo, zaposlenost, kadri, 4., Dolgoročne razvojne možnosti in usmeritve gospodarskega razvoja ter 5., Usmeritve razvoja družbenih dejavnosti ter 6.5.2., Merila za ugotavljanje odstopanj od sprejetega dolgoročnega plana, ki narekujejo postopek spremembe plana tako, da se:
– namesto Občina Žalec povsod napiše Občina Polzela,
– črtajo tisti deli teksta, ki se ne nanašajo na Občino Polzela,
– črtajo tisti deli, ki se direktno ali posredno ne nanašajo na prostorske sestavine.
Zasnova in strategija urejanja prostora poselitve, varstvo dobrin splošnega pomena in okolja
Poglavje 6., Zasnova in strategija urejanja prostora poselitve, varstvo dobrin splošnega pomena in okolja se spremeni in dopolni. Posamezne spremembe in dopolnitve so prikazane po posameznih poglavjih.
(6.1.) Varstvo in raba dobrin splošnega pomena
(6.1.1.) Kmetijska zemljišča
Poglavje se v celoti spremeni. Nov tekst se glasi:
Občina Polzela se s svojo lego v Spodnji Savinjski dolini uvršča med strateška kmetijska območja Slovenije. Kmetijske površine znotraj Občine zavzemajo 1582 ha površine občine: 1121 ha najboljša kmetijska zemljišča, 461 ha druga območja kmetijskih zemljišč.
Največ najkvalitetnejših zemljišč, opredeljenih kot najboljša kmetijska zemljišča, je v nižinskem delu občine, v dolinskem delu reke Savinje in njenih pritokov. V ostalem gričevnatem delu Občine so kmetijska zemljišča primerna za poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo in pašništvo.
Agrooperacije so možne povsod tam, kjer ni drugih omejitev (poselitve, naravne vrednote, kulturna dediščina, vodnogospodarske omejitve) in kjer se na osnovi presoje vplivov na okolje poseg izkaže za sprejemljiv ter po pridobitvi ustreznih soglasjih in vse potrebne dokumentacije.
Doda se novo poglavje Kmetijstvo in gozdarstvo – zemljišča v zaraščanju. Poglavje se glasi:
Kmetijstvo in gozdarstvo – zemljišča v zaraščanju
Kmetijske površine v zaraščanju se sporazumno med sektorji kmetijstvo in gozdarstvo ter med posameznimi lastniki lahko trajno spremenijo v gozd ali ostanejo v kmetijski rabi. Trajna sprememba namembnosti teh zemljišč je možna samo ob soglasju vseh treh subjektov. Na območju zavarovane kulturne krajine je potrebno soglasje pristojne spomeniško varstvene službe.
(6.1.2.) Gozdovi
V celoti se spremenita prvi in drugi odstavek. Nov tekst se glasi:
Na območju občine zavzemajo gozdovi 1529 ha, od tega je 13 ha gozdov s posebnim namenom.
Gozdovi s posebnim namenom
V gozdovih zelenega pasu se gospodari izrazito malopovršinsko. Poudarek je na negi. Ohranjati je potrebno pestro drevesno sestavo in zgradbo sestojev, še posebej vsa zanimiva, debela drevesa. Teh gozdov praviloma ne bi smeli krčiti.
V tretjem odstavku se besedilo »Občina Žalec« nadomesti z besedilom »Občina Polzela«.
(6.1.3.) Vodni viri
Črta se zadnji stavek prvega odstavka.
V prvi alinei, Pomembnejši vodni viri se črtata drugi in tretji odstavek
Druga alinea se spremeni in dopolni. Nov tekst se glasi:
Drugih vodnih virov v območju je 34.
Črta se tabela bilance vodnih virov na območju Občine Žalec.
V tretji alinei, dosedanji ukrepi… se črta prvi odstavek
(6.1.4.) Rudnine
Prvi odstavek, prvi stavek: črta se bentonit, tufi in gramoziroma prva alinea se v celoti črta. V drugi alinei se črtata prvi in drugi odstavek. Tretja alinea se črta v celoti.
Doda se tekst:
Področje kovinskih mineralnih surovin:
– na območju Andraža nad Polzelo (Hotunje) je nahajališče boksita.
Zaradi previsoke vsebnosti kremenice boksit pri Andražu nad Polzelo ne predstavlja ekonomsko zanimivega nahajališča za izkoriščanje.
Področja nekovinskih mineralnih surovin:
– V vzhodnem delu kamnoloma tehničnega kamna – apnenca Podgora pri Šmartnem ob Paki bo pridobivanje potekalo še naprej skladno s pogoji odloka o ureditvenem načrtu (Uradni vestnik Občine Velenje, št. 17/82 in Uradni list RS, št. 1/93 z dne 8. 1. 1993).
– Kamnolom Andraž nad Polzelo – predvidena razširitev kamnoloma.
– Drugi evidentirani, opuščeni in občasno aktivirani površinski kopi tehničnega kamna:
– Spodnji Podvin pri Polzeli – opuščeni, neperspektiven kamnolom;
– Gora Oljka – površinski kop (kamnolom) dolomita se postopno opusti in dokončno sanira ter rekultivira.;
– Dobrič – opuščen in samo saniran kamnolom tehničnega kamna – dolomita. Območje se obravnava kot potencialni prostor. Ponovno odpiranje kamnoloma (pod pogojem, da obstoja interes pravnih ali fizičnih oseb in potreba za ponovno odpiranje), je možno v pobočje hriba, predvsem proti zahodu. Širitev na južnem robu ni možna.
(6.1.5.) Naravne vrednote in kulturna dediščina
Poglavje se v celoti spremeni. Nov tekst se glasi:
Ohranjanje narave in naravnih vrednot
Evidentiranih naravnih vrednot v Občini Polzela je 41:
– Obvezno izhodišče republiškega plana je krajinski park (KP) Ponikovski kras (odlok o razglasitvi NZ v Občini Žalec, Uradni list RS, št. 77/98).
– Obvezna občinska izhodišče pa je varovanje osmih naravnih spomenikov (odlok o razglasitvi naravnega spomenika reka Ložnica s poplavnim območjem za naravno znamenitost, Uradni list RS, št. 89/98 ter odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi dendroloških spomenikov in spomenikov oblikovane narave v Občini Žalec, Uradni list RS, št. 78/98).
– Ostalo so naravne vrednote, za katere ni predvideno zavarovanje z aktom, ampak plansko varovanje kar pomeni, da je potrebno v nadaljnjih postopkih planiranja in konkretnih posegih v prostor, na območjih in objektih naravnih vrednot, zaprositi za podrobnejše naravovarstvene smernice.
Ker je območje Občine Polzela še slabo raziskano, se pričakuje odkritje naravnih vrednot na celotnem območju občine. Glede na dosedanje poznavanje terena lahko pogostejša odkritja pričakujemo v hribovitem delu občine. V primeru odkritja naravne vrednote je potrebno o tem obvestiti pristojno naravovarstveno službo, hkrati pa zaustaviti vse dejavnosti, ki bi morebiti ogrozile naravno vrednoto. Pristojna naravovarstvena služba bo nato izdelala smernice in podala navodila za tako rabo prostora, ki ne bo ogrožala naravne vrednote.
Ukrepi varstva, varstveni režimi in razvojne usmeritve za varstvo zavarovanih območij in naravnih vrednot
Ponikovski kras (*KP1):
Območje je z odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 77/98) zavarovano kot krajinski park. Velja varstveni režim za širša zavarovana območja.
Ložnica s poplavnim območjem (**NS 2):
Območje je z odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 77/98) zavarovano kot naravni spomenik. Velja varstveni režim za geomorfološke površinske, hidrološke, botanične in zoološke naravne vrednote.
Razvojne usmeritve: območje naj ohranja obstoječo podobo predvsem z ekstenzivnim kmetijstvom. V sodelovanju s strokovno službo se lahko uredi tudi učna pot z opazovališči, druge oblike turizma pa naj na območju ne bodo prisotne.
Lipa v šeneškem parku (**NS 3), Tulipovec v šeneškem parku (**NS 4), Beli gaber v šeneškem parku (**NS 5), Čuga v šeneškem parku (**NS 6), Cevzarjeva bukev pri Andražu nad Polzelo (**NS 7), Zeleni bor (**NS 8), Robinija na Polzeli (**NS 40):
Območja in objekti so z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi dendroloških spomenikov in spomenikov oblikovane narave v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 78/98) zavarovani kot naravni spomeniki. Velja varstveni režim za drevesne naravne vrednote.
Razvojne usmeritve: Drevesa so zanimive turistično-izletniške točke. Ohranjajo naj se v obstoječem stanju, zato so na njih dovoljeni le sanitarni rezi.
Za območja naravnih vrednot (od NV 9 do NV 39 in NV 41) je predvideno plansko varovanje.

Kulturna dediščina
Posamezne zvrsti dediščine na območju Občine Polzela ter njihovi varstveni režimi
Osnovno izhodišče za obravnavo kulturne dediščine v prostorskem planiranju je zahteva, da je njeno varstvo eden od osnovnih namenov in ciljev teh opravil. Z možnostmi, ki jih ima na razpolago, prispeva k njeni trajni ohranitvi ter ob zagotavljanju njene vizualne in prostorske integritete stremi za tem, da ohrani njeno kulturno vrednost in pomen. Po zakonu o varstvu kulturne dediščine se ob samem objektu dediščine varuje tudi njegova okolica. To je območje, katerega varstvo zagotavlja funkcionalno integriteto varovane kulturne dediščine ter je identično z območjem enote dediščine v zbirnem registru dediščine.
Vplivno območje kulturne dediščine obravnava ves tisti prostor, kjer lahko pojavi (posegi), ki so povezani z drugimi dejavnostmi v prostoru, vplivajo na dediščino. To vplivno območje pomeni napotilo načrtovalcu, da je potrebno pri vsakem pojavu ali posegu oceniti vpliv le-tega na posamezno enoto dediščine ter vključiti pristojno spomeniškovarstveno službo v upravni postopek.
Kulturna krajina – območje kulturne krajine Grebence
Območje kulturne krajine je tisto območje kulturne dediščine, kjer vzajemno delujejo elementi naravne in kulturne dediščine s prevladujočimi elementi kulturne dediščine. Na teh območjih se varuje historična poselitvena struktura, krajevno značilni arhitektonski tip, način kmetovanja in s tem obdelovalni vzorec, v gozdovih pa režim prebiralne sečnje. Opusti naj se načrtovanje agrooperacij z zasipavanjem, ravnanjem zemljišč in izsuševanjem mokrotnih lokacij ter intenzivno gnojenje, priporočajo pa se ekološki načini sonaravnega gospodarjenja. Novogradnje so možne v omejenem številu, predvsem v sklopu kmečkih domačij ter za potrebe kmečkega gospodarstva, počitniške hiše ter ekološko sporni objekti niso ustrezni. Vse posege je potrebno načrtovati ob upoštevanju tradicionalnih gabaritov in stavbnih sestavin. Potrebna je eventualna sanacija ali odstranitev negativnih gradenj in poenotenje kritin. Infrastrukturni vodi in energetski objekti naj se s trasami bodisi izognejo zavarovanim območjem ali pa se pri izvedbi prilagodijo krajinski kvaliteti. Za vsa območja priporočamo izdelavo krajinskih načrtov, ki bodo temeljili na strokovnih zasnovah varstva kulturne dediščine in varstva narave. Za vse posege na tem območju je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje ter kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo nepremičnine kulturne dediščine.
Naselbinska dediščina – območje naselbinske dediščine Polzela
Prenova in razvoj varovanega naselja mora upoštevati obstoječo grajeno strukturo in kontinuiteto načina pozidave. V okviru grajene strukture so možne adaptacije in prenove posameznih objektov dediščine kot tudi objektov, ki predstavljajo samo elemente v urbanističnem tkivu naselja. Sprejemljive so nadomestne gradnje gradbeno ogroženih in oblikovno neustreznih objektov. Novogradnje so mogoče kot nujna funkcionalna dopolnitev obstoječe strukture naselja, vendar tako, da se naselje ne širi neorganizirano v prostor, same gradnje pa naj upoštevajo merila zavarovanega prostora.
Za vse posege na zavarovanem območju naselbinske dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstvena soglasja, kot je določeno pri varovanju stavbne dediščine.
Arheološka dediščina – arheološko najdišče Ločica
Na zavarovanem območju mora biti raba tal takšna, da se ohranjajo podzemne ostaline nepoškodovane. To velja za gradnje kot za ostale posege v zemeljske plasti (kmetijstvo, infrastrukturni posegi in podobno). Pred vsakim načrtovanim posegom je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje, ki bodo opredelili nadaljnje ukrepe, potrebne za ohranitev zavarovanega območja. Pri gradnji večjih infrastrukturnih objektov ter pri ostalih večjih posegih v prostor je potrebno zagotoviti arheološke raziskave po metodologiji SAAS po celotni trasi oziroma na celotnem območju predvidenega posega in ne le na območju do sedaj evidentirane dediščine.
Stavbna dediščina
Stavbno dediščino delimo na profano, sakralno in sakralno profano. V profano dediščino sodi tudi etnološka dediščina in tehniška dediščina. Ob samem objektu se varuje njegovo funkcionalno zemljišče ter širši vizualni prostor, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v prostoru. Pri posameznih objektih profane dediščine (dvorci, vile ipd.) se varujejo tudi parkovni in vrtni kompleks, ki predstavljajo historično funkcionalno celoto posamezne enote dediščine, ta vrtnoarhitekturna dediščina pa se varuje po splošnih načelih varovanja stavbne dediščine. Med stavbno dediščino se uvrščajo tudi objekti, ki imajo vrednost kulturnega spomenika, in sicer umetnostno-arhitekturni spomeniki, etnološki spomeniki in tehniški spomeniki. Za njih, poleg splošnega varstvenega režima za stavbno dediščino, velja tudi, da se načeloma varujejo v celoti, izvirnosti in neokrnjenosti ter da se poleg naštetih splošnih določb lahko predpišejo tudi posebni varstveni pogoji za posamezni spomenik.
Za vse posege, ki po zakonu štejejo za gradnjo in rekonstrukcijo in za druge posege, kjer je potrebno dovoljenje za priglasitev del, se izdajajo kulturnovarstveni akti po zakonu o varstvu kulturne dediščine. Vsi objekti in območja stavbne dediščine naj se funkcionalno vključijo v njihov življenjski prostor, s tem da se ohrani in revitalizira njihova pričevalna vloga in njihove avtentične stavbno funkcionalne sestavine.
Za vse starejše objekte kmečke arhitekture ter za kapelice in znamenja ne glede na to ali so zavarovani velja splošen varstveni režim za stavbno dediščino, kar pomeni, da je potrebno za vse posege na teh objektih pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
Memorialna dediščina
V občini so evidentirane tri enote memorialne dediščine, vse tri enote so razglašene kot zgodovinski spomeniki. Za vse velja varstveni režim za stavbno dediščino. Poleg teh spomenikov je na območju občine locirana vrsta spominskih obeležij (spominske plošče na objektih), ki še niso vpisana v register; tudi ti objekti kulturne dediščine se varujejo po določilih za varstvo stavbne dediščine.
Vrtnoarhitekturna dediščina
Za vrtnoarhitekturno dediščino velja splošen varstveni režim, ki določa, da je potrebno za vsak poseg v to območje pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine. Za posege na razglašenem spomeniku pa velja varstveni režim iz razglasitve.
Enote in območja kulturne dediščine – obvezna izhodišča

Tabela 2: Pregledni seznam obveznih republiških izhodišč.
----------------------------------------------------------------
EŠD    Ime enote                          Oznaka     TTN 5
----------------------------------------------------------------
7482   Ločica ob Savinji –
       Arheološko najdišče Ločica
       ob Savinji                         K2.01      Celje 14
7891   Polzela- Graščina Šenek            K4.02      Celje 13
4733   Polzela – park graščine Šenek      K7.01      Celje 3, 13
----------------------------------------------------------------

Naštete enote dediščine so kulturni spomeniki, ki imajo velik in izjemen pomen za Republiko Slovenijo, zato jih država posebej varuje ter za njihovo ohranitev in razvoj izkazuje poseben interes. Poleg tega, da se ti kulturni spomeniki varujejo po splošnih režimih za stavbno dediščino, se pri njih pojavlja zahteva, da mora biti dejavnost v objektu v skladu s spomeniškim značajem posameznega kulturnega spomenika, kar pri nekaterih lahko pomeni tudi, da dejavnost služi le potrebam varstva in po potrebi konzerviranju in restavriranju.

(6.2.) Varstvo okolja
Spremeni se zadnji stavek prvega odstavka, nov tekst se glasi:
Izvajale se bodo naloge po sprejetem programu aktivnosti za varstvo okolja Občine Polzela.
V celoti se črta prva alinea. V drugi alinei se črta 4. točka in drugi odstavek v celoti. V tretjem odstavku se v celoti črta drugi stavek.
(6.3.) Usmeritve za poselitev in naselja
Črtata se sedmi in osmi odstavek. Doda se nov tekst, ki se glasi:
Močnejše povečanje števila prebivalcev je pričakovati v novem naselju Gmajna (300 prebivalcev več), zmerna porast prebivalcev bo v občinskem središču, v Polzeli (100 prebivalcev več), manjši porast v Bregu pri Polzeli, Andražu nad Polzelo in v Ločici ob Savinji (do 100 prebivalcev več). V vseh ostalih naseljih se pričakuje minimalna porast (do največ 50 prebivalcev več).
Zmeren porast delovnih mest je pričakovati samo v Polzeli in morda na Gmajni (uvajanje nekaterih centralnih dejavnosti), v ostalih naseljih se bo ohranjalo obstoječe število delovnih mest.
(6.4.) Zasnova organizacije dejavnosti v prostoru in zasnova poselitve
(6.4.1.) Omrežje naselij in funkcije naselij v omrežju naselij
V zadnjem stavku drugega odstavka se črtajo imena naselij, ki so izven Občine Polzela.
Črta se tretji odstavek. Namesto njega se doda odstavek, ki se glasi:
Naselje Polzela je občinsko središče.
Četrti odstavek se spremeni in dopolni tako, da se v celoti črta prva alinea. Druga alinea se spremeni tako, da se črtajo naselja, ki niso v Občini Polzela. Doda se naselje Breg pri Polzeli. V celoti se črta tretja alinea.
Pred petim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi:
Med Polzelo, Bregom pri Polzeli in Ločico ob Savinji se na desnem bregu Savinje oblikuje novo naselje z imenom Gmajna.
(6.4.2.) Zasnova poselitve
Območja stanovanj:
Poglavje se v celoti spremeni. Nov tekst se glasi:
Dolgoročna projekcija prebivalcev posebej za Občino Polzela ni bila izdelana. Predvideva se razvoj Polzele kot občinskega središča z novimi stanovanjskimi možnostmi in razvojem centralnih dejavnosti. Zato je predvidena razširitev naselja z novimi površinami za stanovanja in centralne dejavnosti.
Skladno z omrežjem naselij in razpoložljivimi površinami, znotraj ureditvenih območij naselij je večje povečanje števila stanovanj predvideno v Polzeli, Bregu pri Polzeli, Gmajni, Ločici ob Savinji, Andražu pri Polzeli in Podvinu pri Polzeli.
Vsa ostala naselja se bodo povečevala v minimalnem obsegu.
Na širšem območju bo še naprej prevladovala individualna gradnja, kompleksnejše gradnje bodo znotraj ureditvenega območja Polzele, kar bo posebej opredeljeno z zazidalnimi načrti.
Proizvodne dejavnosti:
Poglavje se v celoti spremeni. Nov tekst se glasi:
Večji porast delovnih mest je predviden v naseljih Polzela in Ločica ob Savinji.
Proizvodne dejavnosti bodo skoncentrirane na območju predvidenih proizvodno-obrtnih ureditvenih območij v Ločici ob avtocesti. Industrijska območja znotraj Polzele in Breg pri Polzeli se površinsko ne bodo širila izven obstoječih območij.
Proizvodnja bo koncentrirana v centralnem območju, praviloma na že obstoječih lokacijah (Garant, Tovarna nogavic Polzela) in na novih lokacijah v Ločici ob Savinji.
Družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti
Drugi odstavek se v celoti spremeni, nov tekst se glasi:
Izgradnja vrtcev je predvidena v Polzeli v Gmajni in v Andražu nad Polzelo. V Andražu nad Polzelo je predvidena gradnja nove podružnične osnovne šole. Potrebne površine za te dejavnosti bodo opredeljene znotraj ureditvenih območij naselij.
Ostali odstavki se v celoti črtajo (tretji, četrti in peti). Doda se nov odstavek, ki se glasi:
Znotraj Polzele se oblikujejo potrebne centralne dejavnosti za funkcioniranje občinskega središča in občine kot celote.
Družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti se bodo v največji možni meri razvijale znotraj ureditvenega območja Polzele, v ostalih naseljih pa skladno z rastjo naselja in s tem rastočimi potrebami.
Zasnova namenske rabe prostora:
Poglavje se v celoti spremeni. Nov tekst se glasi:
Ureditvena območja naselij
Največja širitev je predvidena na območju ureditvenega območja Polzele. Ureditveno območje Breg pri Polzeli se razdeli na dve ureditveni območji tako, da se del izvzame iz ureditvenega območja in razširi. Predvidena je tudi večja razširitev ureditvenih območij Andraž nad Polzelo, Ločica ob Savinji in Gmajna ter razširitev nekaterih manjših ureditvenih območij na širšem območju Andraža nad Polzelo, Dobriča, Podvina pri Polzeli in Založ. V Podvinu pri Polzeli se oblikuje novo ureditveno območje. Obstoječe ureditveno območje v Zgornjem Podvinu pri Polzeli se zmanjša in razdeli na dve območji. Druga ureditvena območja se bistveno ne razširjajo.
Ureditvena območja proizvodnje
V bližini avtoceste se oblikujeta dve novi ureditveni območji: na severni strani avtoceste za stanovanjske potrebe s servisno obrtnimi dejavnostmi ter na južnem delu naselja Gmajna (Nad avtocesto) za potrebe proizvodnih, servisnih in storitvenih dejavnosti južno od avtoceste (Poligon).
Ureditvena območja kamnolomov
Na območju obstoječega kamnoloma Podgora in predvidene razširitve kamnoloma Andraž nad Polzelo se oblikujeta ureditveni območji.

(6.4.3.) Zasnova infrastrukturnega omrežja
Oskrba z vodo
Tekst se v celoti spremeni, nov tekst se glasi:
Na območju Občine Polzela se nahajajo zajeti in nezajeti vodni viri. Z zajetimi vodnimi viri upravlja upravljavec vodovoda:
– Za zajete vodne vire katerih varovanje je opredeljeno z izdelanimi strokovnimi podlagami in na osnovi le-teh sprejetimi odloki (Podvin) je treba rabo prostora in dejavnosti na vplivnem območju vodnih virov prilagoditi določilom odlokov o varovanju vodnih virov.
– Za zajete vire pitne vode (črpališče Breg pri Polzeli, vrtini Dobrič in Sevčnik) in vse tiste vodne vire, ki se že izkoriščajo pa v tem planu niso evidentirani in njihovo varovanje ni predpisano z odlokom, je treba izdelati strokovne podlage za določitev varstvenih pasov vodnih virov ter sprejeti odloke o varovanju vodnih virov. Do sprejetja le-teh pa je potrebno omejiti dejavnosti, ki bi poslabšale kvaliteto vode na območju vodnih virov. Izrabo kmetijskih zemljišč v varovanem območju je potrebno izvajati skladno z gnojilnimi načrti.
– Za vse nezajete vodne vire je potrebno izdelati kataster vodnih virov s katerim bo ugotovljena zmogljivost vodnih virov, kvaliteta, pregled nad lokacijami in možen transport do posameznih uporabnikov. Vse nezajete vodne vire, ki so zanimivi za oskrbo s pitno vodo, je potrebno zavarovati pred onesnaženjem.
Za zagotavljanje nemotene oskrbe naselij s pitno vodo v Občini Polzela je potrebna obnova obstoječega vodovodnega omrežja v smislu večanja profilov cevovodov ter zamenjave dotrajanih materialov. Znotraj predvidenih zazidalnih območij je na teh področjih potrebno zgraditi primarno in sekundarno vodovodno razvodno omrežje, ki mora zagotavljati tudi minimalno požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov.
Predvidene gradnje na vodovodih na območju Občine Polzela so:
– dokončanje obnove primarnega vodovoda dn 200 m Poljče (rezervoar Šenek),
– dokončanje obnove vodovoda Polzela – Orova vas,
– obnova sekundarnih vodov in izgradnja krajših odsekov v naselju Polzela,
– izgradnja vodovoda Andraž – Dobrič z zajemom dodatnih vodnih virov iz vrtin AD-1 in AD-2,
– izgradnja klorirne postaje Andraž (črpališče),
– izgradnja črpališča Sevčnik z zajemom vode iz vrtine VD-1,
– izgradnja cevovoda od črpališča Sevčnik do prečrpališča Podsevčnik,
– izgradnja rezervoarja za dodatno akumulacijo vode v Založah (Lovska koča, V = 60 m3).
Skladno s sanacijskimi programi obnov in rekonstrukcij lokalnih vodovodov bo potrebno prevzemati te vodovode v javne vodovode in opravljati nadzor nad kvaliteto pitne vode.
Ker Občina Polzela nima na razpolago rezervnih vodnih virov za večanje porabe pitne vode, bo potrebno dodatne količine pridobiti iz Občine Vransko. V ta namen bo potrebno predvideti izgradnjo dodatnih vodovodnih cevovodov in naprav:
– zajem dodatnih vodnih virov v Zaplanini,
– izgradnja cevovoda dn 150 mm Zaplanina – rezervoar Ločica pri Vranskem,
– izgradnja rezervoarja Vindija, V = 1000 m3.
Za dolgoročno oskrbo Občine Polzela s pitno vodo je potrebno pristopiti k iskanju in zajemanju pitne vode iz globinskih vrtin na območju obstoječe komunalne infrastrukture v občini.
Lokalni vodovodni sistem na območju Andraža nad Polzelo, Hotunj, Lovč in Grebec se napaja iz vodovodnega sistema Velenje. Na navedenem območju je vodooskrba urejena.
Pri vseh posegih se morajo upoštevati in varovati obstoječi koridorji vodovodnega sistema in pogoji upravljavcev.
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Tekst se v celoti spremeni, nov tekst se glasi:
Predvidene investicije:
– dokončanje kanalizacijskega zbiralnika Šempeter – Polzela,
– izgradnja sekundarne kanalizacije v naseljih Polzela, Breg pri Polzeli in Ločica ob Savinji (dograditev),
– izgradnja dušilnega objekta pri navezavi obstoječega kanala Polzela na kolektor.
Do izgradnje kanalizacije na navedenih območjih in na območjih, kjer ni planirana izgradnja javne kanalizacije, se morajo fekalne odpadne vode odvajati ločeno od ostalih vod v nepropustne greznice na izpraznjevanje (Uradni list RS, št. 35/96).
Na območju razpršene gradnje, kjer se nahajajo večje skupine objektov ali so ti načrtovani in jih ne bo možno priključiti na centralni kanalizacijski sistem je treba čiščenje odplak urediti skupno. Na takih območjih je obvezna izgradnja manjših čistilnih naprav na katere je treba priključiti obstoječe in nove objekte. Odplake iz posameznih objektov na območju razpršene gradnje, ki jih ne bo možno priključiti na centralni kanalizacijski sistem, je treba odvajati v ustrezno dimenzionirane vodotesne greznice brez iztoka. Na kmetijah je treba urediti gnojišča ter jame za gnojnico ali gnojevko v skladu s predpisi.
Iz objektov, ki bodo zgrajeni na območjih, kjer so zgrajeni kanalizacijski sistemi ali v njihovi bližini, je treba odpadne in sanitarne odpadne vode odvajati v kanalizacijski sistem v skladu s pogoji upravljavca kanalizacije in čistilne naprave.
Čiste meteorne in zaledne vode je potrebno odvajati v površinske odvodnike ali ponikalnice, onesnažene meteorne vode pa je potrebno predhodno voditi preko lovilcev olj. Tehnološke vode je potrebno pred izpustom očistiti. V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96). Odplake iz gospodarskih poslopij (gnojnico ali gnojevko) je potrebno odvajati v vodotesne jame na izpraznjevanje in se ne smejo odvajati v javno kanalizacijsko omrežje.
Dograditi je treba obstoječ kanalizacijski sistem s priključitvijo na čistilno napravo Kasaze. Z gradnjo zbirnega povezovalnega kanala in navezavo na čistilno napravo mora sočasno potekati tudi gradnja priključkov. Priključitev bo možna šele po razširitvi centralne čistilne naprave Kasaze. Priključevanje novih uporabnikov bo potekalo sorazmerno z večanjem kapacitete čistilne naprave. Po priključitvi se obstoječe greznice opustijo – obvezno očistijo, dezinficirajo in zasujejo.
Javna kanalizacija v naselju Polzela je grajena v skupnem sistemu (fekalne in meteorne vode skupaj). Na območju naselij Breg pri Polzeli, Ločica ob Savinji in v naseljenih območjih na relaciji kolektorja Polzela – Šempeter, se zgradi kanalizacija v ločenem sistemu (fekalne vode ločene od meteornih).
Promet
Tekst se v celoti spremeni, nov tekst se glasi:
Spremenjena je zasnova cestnega omrežja, kjer se regionalna cesta Polzela – Velenje na odseku skozi Polzelo prekvalificira v lokalno cesto. Na severnem robu naselja se spelje nova trasa predvidene novogradnje obvozne ceste Polzela – Velenje od križišča Orova vas – Breg pri Polzeli do križišča Polzela – Velenje – Parižlje. Obe križišči se uredita kot krožišči.
Predvidena je izgradnja novega cestnega omrežja, v smislu izgradnje nekaterih novih povezav in rekonstrukcijo starih cest ter vzpostavitev ustreznega prometnega režima, ki bo izboljšal povezavo celotnega območja in povečal prometno varnost.
Ob vseh novih cestah se obvezno uredijo kolesarske steze in pločniki ali pešpoti. Ob obstoječih cestah se kolesarske in pešpoti uredijo v okviru možnosti.
Novo obvezno republiško izhodišče je obvezna kolesarska povezava Celje – Ljubljana (daljinska kolesarska pot) in povezava Polzela – Velenje (glavna kolesarska pot).
Po območju poteka enotirna glavna železniška proga 2. reda Celje – Velenje, kjer je predvidena elektrifikacija železniške proge Celje – Velenje. Znotraj območja občine sta dve železniški postajališči (obstoječe na Polzeli in predvideno v Breg pri Polzeli pri Polzeli). Križanja novih cestnih povezav in železnice se izvedejo v različnih nivojih. Obstoječa križanja železnice in cest se posodobijo.
Energetika
Tekst se v celoti spremeni, nov tekst se glasi:
PLINOVOD
Preko Občine Polzela potekajo naslednji obstoječi plinovodi:
– Plinovod M 2, (MMRP Rogatec – RMRP Vodice), premer 400 mm, tlak 50 bar.
– Plinovod R 25, (0d M 2 v km 53+079 – MRP Polzela), premer 100 mm, tlak 50 bar.
– Plinovod R 25 B, (od R 25 v km 0+002 – MRP Šempeter S.D.), premer 100 mm, tlak 50 bar.
Za vse posege v 2 x 100 m zaščitnem pasu plinovoda je potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja. V 2 x 5m pasu vseh plinovodov se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenega predstavnika upravljavca plinovoda.
Pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov je potrebno upoštevati plinovode z omejitvami v pripadajočem nadzorovanem oziroma varstvenem pasu.
Po predlogu naj bi na področju Občine Polzela, po eni od možnih variant, potekal del plinovoda za oskrbo Šmartnega, Mozirja, Nazarij in Gorenja. Trasa tega plinovoda še ni določena.
Elektrika
Preko področja Občine Polzela potekajo trase obstoječih daljnovodov:
– obstoječi DV 220 kV Šoštanj – Podlog (D – 215),
– obstoječi DV 400 kV Šoštanj – Podlog (D – 413),
– obstoječi DV 220 kV Podlog – Obersielch
(D – 213),
– obstoječi DV 110 KV Podlog – Mozirje (D – 1179),
– obstoječi DV 400 kv Podlog – Beričevo (D – 414),
– obstoječi DV 220 kV Podlog – Beričevo (D – 214).
Na območju občine so predvideni novi daljnovodi:
– predvideni DV 400 kV Šoštanj – Podlog (D – 424),
– predvideni DV 400 kV Podlog – Beričevo (D – 429).
Trase novih daljnovodov lahko potekajo samo znotraj koridorjev obstoječih vodov. Vsi daljnovodi, ki se prenavljajo ali napeljujejo na novo morajo biti izvedeni na sodoben, okolju prijazen način z najmanjšimi možnimi vplivi na okolje.
Trase obstoječih daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami je potrebno upoštevati kot omejitvene faktorje pri določanju lokacij predvidenih objektov s pripadajočo infrastrukturo. Isto velja za obstoječe VN električne kable 20 kV s pripadajočimi transformatorskimi postajami.
Obstoječe transformatorske postaje s pripadajočimi SN električnimi vodi so obstoječe in se ne predvideva opustitev kakršnegakoli dela električnega sistema oziroma sprememba obstoječega obratovalnega stanja.
Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti soglasje upravljavca DV.
(6.4.4.) Zasnova upravljanja z vodami
Poglavje se v celoti spremeni, nov tekst se glasi:
Upravljanje z vodami se bo usmerjalo v skrb za zmanjšanje poplavne ogroženosti urbanih površin in infrastrukture, ustrezno nadaljnjo rabo prostora, odvisnega od vodnega režima, skrb za ohranitev količin in kakovosti površinskih in podzemnih voda ter usmerjanje v racionalno rabo še neizrabljenih vodnih virov. Varovati je potrebno količino in kakovost vode v vseh pojavnih oblikah ter vodni in obvodni prostor, upoštevaje naravne zakonitosti vodnega režima. Izvesti bo potrebno protipoplavne ukrepe, ki se delijo na ukrepe lokalnega ter širšega značaja.
Planirani zadrževalniki – retencijske površine:
Na območju Občine Polzela je potrebno skrbeti za ohranitev že planiranih retencijskih površin na vodotokih:
– Ložnica (akumulacija Sevčnik in akumulacija Brezovec),
– Hotunjščica (akumulacija Hotunjščica) in
– Trnava (akumulacija Trnava).
Planirano urejanje voda:
Na osnovi planskega gradiva upravljanja z vodami jena območju Občine Polzela planirano urejanje voda, ki zagotavlja večjo poplavno varnost predvsem urbanih površin z izgradnjo visokovodnih nasipov, izvedbo investicijskih vzdrževalnih del na poškodovanih objektih, obnovitvenih del na porušenih vodnih objektih ter izvedbo vzdrževalnih del na Savinji, Ložnici in njunih pritokih
Za poseganje v prostor veljajo iz vidika urejanja voda naslednje usmeritve:
– Ob vodotokih je potrebno izvajati ukrepe za pridobitev novih in ohranjanje že obstoječih in undacijskih površin, ki so predvidene.
– Nadaljevati je potrebno s sanacijo stopnje na Savinji v Parižljah vključno z objekti za energetsko izrabo vode.
– Skrbeti je potrebno za dodatno zavarovanje nožice Avstroogrske regulacije zaradi znižanja dna korita Savinje na odseku od Šempetra do Podvina pri Polzeli.
– Na Ložnici je potrebno skrbeti za izvajanje ukrepov, ki so usklajeni z »odlokom o razglasitvi naravnega spomenika reka Ložnica s poplavnim območjem za naravno znamenitost«.
– Izven območja naravnega spomenika reke Ložnice je potrebno skrbeti za sanacijo obrežnih poškodb z lomljencem in vegetativnimi zgradbami – gorvodno od razbremenilnega objekta na Ložnici.
– Sanirati je potrebno vtočni objekt na Ložnici ter izvajali ukrepe za zatesnitev razbremenilnega kanal.
– V največji možni meri je potrebno ohranjati naravni videz površinskih vodotokov in obvodnega prostora, ureditve bomo izvajali s sonaravnimi ukrepi.
– Izvajali je potrebno lokalno protierozijsko zaščito strug potokov ter sanacijo poškodb s sonaravnimi materiali.
– Na hudourniških potokih (zgornjih tokovih) Ložnice, Hotunjščice, Trnave je potrebno skrbeti za zadrževanje prodnih nanosov z izgradnjo primernih zaplavnih pregrad, ki bodo locirane v zgornjih tokovih potokov. Plavine je potrebno kontrolirano odlagati na ustrezne deponije.
Na območju Občine Polzela se voda iz površinskih odvodnikov uporablja tudi za namakanje kmetijskih površin, ribogojstvo in energetsko izrabo (MHE, žage, mlini). Prvenstveno prednost ima raba vode za pitje in napajanje živine. Raba vode v druge namene (namakanje kmetijskih površin, za energetsko izrabo in za ribogojstvo) je dovoljena le takrat, ko bodo količine večje od ekološko sprejemljivega pretoka.
Varstvo kakovosti in količin voda:
– Občina mora poskrbeti za zagotavljanje monitoringa površinskih voda z namenom spremljanja kakovostnega stanja vodotokov.
– V smislu izenačevanja oziroma ohranitve vodnega sistema je potrebno pri gradnji večjih utrjenih površin ter objektov na urbanih območjih poskrbeti, da se čiste padavinske vode ne odvajajo v kanalizacijske sisteme in čistilno napravo, pač pa po možnosti infiltrirajo v podtalje ali pa zadržujejo v zadrževalnikih padavinskih vod.
– Padavinske vode s površin, kjer obstaja nevarnost onesnaženja z naftnimi derivati, je potrebno pred iztokom v okolje odvajati preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj.
– Območje Občine Polzela – nižinski del leži na plitvem vodonosniku, kjer se nahajajo znatne zaloge pitne vode za oskrbo naselij s pitno vodo v Občini Polzela in Občini Žalec. Skrbeti je treba za ohranitev in izboljšanje kakovosti podtalnice.
Varovanje kvalitete virov pitne vode:
– Na vplivnih območjih virov pitne vode se lahko razvijajo le tiste gospodarske dejavnosti, ki ne onesnažujejo vode, tal, zraka ali kvarno vplivajo na vodni režim ali obvodni prostor.
– Gospodarske dejavnosti, ki pri proizvodnji uporabljajo tehnološko vodo, je potrebno usmerjati v zaprte sisteme – krogotoke.
Kmetijske površine se lahko varujejo na največ 10-letno varnost.
(6.4.5.) Zasnova ravnanja z odpadki
Poglavje se v celoti spremeni. Nov tekst se glasi:
Skladno z dogovorom Občina Polzela odlaga komunalne odpadke na regijsko deponijo v Celju.
Na območju kamnoloma Andraž nad Polzelo je predvideno zbiranje, sortiranje in predelava odpadnega gradbenega materiala.
(6.4.7.) Zasnova rekreacije v naravnem okolju
Črtata se prvi in drugi odstavek.
V tretjem odstavku se spremeni drugi stavek, nov tekst se glasi:
Atraktivna izletniška točka Gora Oljka in številni objekti in območja kulturne dediščine ter območja naravnih vrednot ter izpeljano omrežje markiranih poti nudijo vse pogoje za ta razvoj.
Na koncu se dodajo novi odstavki:
Poleg omrežja kolesarskih poti, ki se vključujejo v prometno omrežje Slovenije so na območju zasnovane kolesarske rekreacijske poti po obstoječih poteh. S sistemskim urejanjem teh poti v omrežje je zaradi številnih zanimivih prostorov, številnih objektov in območij kulturne dediščine ter območij naravnih vrednot možno kolesarstvo kot rekreacijo razvijati na celotnem območju občine.
Doda se odstavek:
Na območju ob Savinji je predvidena ureditev rekreacijskega območja. Za urejanje tega prostora je potrebno pridobiti naravovarstvene smernice.
(6.5.) Opredelitve za uresničevanje plana občine
Tekst se v celoti spremeni, nov tekst se glasi:
Usmeritve za načine urejanja naselij in območij s prostorskimi izvedbenimi akti
Temelj uresničevanja prostorskega plana Občine Polzela bodo prostorski akti izhajajoči iz vsebinskih usmeritev tega plana, ki bodo konkretizirali dolgoročne razvojne cilje in naloge. Na vseh področjih urejanja prostora je potrebno merila, načela in pogoje za urejanje posameznih območij natančneje določili v posameznih prostorskih izvedbenih aktih.
Pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov (v nadaljnjem besedilu: PIA) je potrebno upoštevali naslednja načela in izhodišča:
– urejanje celotnega prostora in dosledno upoštevanje krajinskih značilnosti in vseh vplivov načrtovanih posegov;
– določitev urejanja naselij na osnovi položaja v omrežju naselij, dosežene stopnje in predvidenega razvoja posameznega naselja ter vrste in stopnje problematike, ki jo je v naselju potrebno razrešiti;
– usmerjanje poselitve na poplavno varna območja (varna pred Q(100)) in izven predvidenih razlivnih površin, ki so omejene z nasipi;
– pri posegih v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnih zemljišč, to je 15 m od meje vodnega zemljišča na Savinji in 5 m od meje vodnega zemljišča na ostalih vodotokih in odprtih odvodnikih ter vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi, znotraj katerih ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa zakon o vodah;
– urejanje s PIA vseh, tudi ne gradbenih posegov v prostor, ki pomenijo začasno ali trajno spremembo namembnosti površin.
Predvideni načini urejanja
Skupne posebne strokovne podlage
Za ureditveno območje Polzele je predvidena izdelava posebnih strokovnih podlag, kot podlag za vse predvidene akte na območju naselja Polzela, z namenom celovitega urejanja naselja. Na njihovi podlagi katerih bi določili nadaljnjo rabo prostora in podrobnejše načine urejanja tega prostora s prostorskimi akti. V teh posebnih strokovnih podlagah je potrebno posebej obdelati naslednje tematske sklope in usmeritve za izdelavo aktov:
– tipologija pozidave,
– sistem zelenih in odprtih površin ter
– podrobnejše prometne ureditve.
Prostorski izvedbeni akti
S prostorskimi izvedbenimi akti (PIA), s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP) in prostorskimi izvedbenimi načrti (PIN) – bodo obdelane s tem prostorskim planom sprejete odločitve o gradnji in širitvi naselij in drugih posegov v prostor.

Prostorski ureditveni pogoji
Prostorske ureditvene pogoje je potrebno izdelali in z njimi urejati:
– območja, kjer so že prostorski izvedbeni načrti realizirani;
– območja, za katera ni predvidena izdelava drugih prostorskih izvedbenih načrtov.
Za območja razpršene gradnje (ki niso vključena v ureditvena območja naselij), so ugotovljena obstoječa stavbna zemljišča. S PUP se bodo obravnavala vsa območja, ki so določena kot stavbna zemljišča in niso vključena v ureditvena območja naselij ter tudi vsa ureditvena območja znotraj območja razpršene poselitve, kjer je predvidena samo dopolnitev s posameznimi objekti oziroma zanje ni predvidena izdelava posebnega prostorsko izvedbenega akta. Vsa ureditvena območja ter vsa stavbišča znotraj katerih je možna izgradnja več kot pet objektov na strnjenem območju morajo biti opredeljena kot samostojne celote (morfološke enote ali celo podenote) za katere se način in pravila gradnje določajo skupno.
Vsa območja znotraj predvidenih PUP, ki niso opredeljena kot ureditvena območja sli stavbišča vendar imajo neke skupne izražene lastnosti ali predpisana varovanja morajo biti opredeljena kot samostojne morfološke enote.
S prostorskimi ureditvenimi pogoji se bodo urejala naslednja območja:
– gričevnato območje Dobriča, Andraža nad Polzelo in Založ,
– območje Podvina pri Polzeli,
– ravninski del občine (kolikor bo interes po posodobitvi območja Tovarne nogavic je zanj potrebno izdelati ureditveni načrt),
– že poseljen del Polzele, kjer se namenska raba pretežno ne spreminja.
Prostorski ureditveni pogoji OKOLICA
Vsa gričevnata okolica se bo uredila z enim prostorskim aktom, in sicer s prostorskimi ureditvenimi pogoji pri čemer se namenska raba območja ne spreminja. Na celotnem območju je zaradi ohranjanja kulturne krajine potrebno ohranjati razmerja med kmetijskimi, gozdnimi in poseljenimi površinami ter upoštevati posebnosti posameznih območij ter skupne značilnosti celotnega prostora.
Prostorski ureditveni pogoji RAVNINA
Ravninski del, ki vključuje tudi Ložnico s poplavnim območjem in tiste dele ob Savinji, ki niso vključeni v druge prostorsko izvedbene akte, celotni ravninski kmetijski del ter vsa ureditvena območja naselij Orova vas, Breg pri Polzeli in Ločica ob Savinji. Pri urejanju tega prostora je potrebno upoštevati značilnosti obvodnega prostora Ložnice in Savinje, na območju kmetijskih zemljišč spodbujati ohranjanje in ponovno zasajevanje manjših vegetacijskih sestojev (posamezna drevesa, grmovnice, obmejki) ter usmerjati kmetijstvo v bolj raznoliko rabo prostora. Ureditvena območja naselij Orova vas, Breg pri Polzeli in Ločica ob Savinji morajo biti samostojne morfološke enote, dodatno razdeljene po namenski rabi.
Prostorski ureditveni pogoji PODVIN PRI POLZELI
Območje, ki se razteza na desnem bregu Savinje in se zaključi s pobočji Vinskega vrha, je prostor s posebnimi značilnostmi. Pri urejanju tega prostora je potrebno upoštevati njegovo posebnost in preprečiti nadaljnje poseljevanje izven ureditvenih območij in opredeljenih stavbnih zemljišč. Na tem območju mora biti vzpostavljen posebno strog režim za pomožne objekte kot so zidanice in sekundarna bivališča.
Prostorski ureditveni pogoji Polzela
V PUP Polzela so vključena vsa tista območja znotraj ureditvenega območja Polzele, ki so že poseljena in so znotraj njih možne samo manjše dopolnitve ter razširjeni del ureditvenega območja Polzele ob Strugi in med železnico in Savinjo. Ti dve območji morata biti oblikovani kot samostojni morfološki enoti, znotraj katerih je način urejanja podrobneje določen. Pri tem je potrebno upoštevati značilnosti prostora, meje priobalnih zemljišč in zahteve varovanja naravne vrednote Savinje ter kvalitet obvodnega prostora ob Strugi in varovanja vedut na in iz območja Komende. Celotno območje je potrebno urejati tako, da se ohranja celovitost prostora in omogoča večja kvaliteta bivanja.
Prostorski izvedbeni načrti
Ureditveni načrti
Z ureditvenimi načrti se bodo urejala območja, kjer so predvidene različne namenske rabe in kjer se prepletajo različni interesi:
– kamnolom Andraž nad Polzelo,
– kamnolom Podgora,
– naselje Gmajna,
– območje na južni strani avtoceste (Poligon),
– naselbinska dediščina – širše območje Komende in ožje območje Šeneka,
– industrijsko območje Garanta,
– pokopališče in
– center Polzele.
Ureditveni načrt KAMNOLOM ANDRAŽ NAD POLZELO ureja območje predvidene razširitve pridobivalnega območja kamnoloma skupaj z varstvenim pasom. Znotraj območja je predvidena poleg pridobivanja rudnine še zbiranje in predelava odpadnega gradbenega materiala.
Ureditveni načrt KAMNOLOM PODGORA – ni predvidena izdelava novega PIA, podaljša se veljavnost obstoječega.
Ureditveni načrt GMAJNA.
Znotraj območja, ki ga omejujejo Savinja ter naselja Polzela, Breg pri Polzeli in Ločica ob Savinji se je oblikovalo novo naselje, ki še nima statusa naselja, čeprav po svojem obsegu že presega nekatera sosednja naselja in se bo, glede na povpraševanje po zazidljivih površinah znotraj tega območja, še povečalo. Območje je preraslo iz vikend naselja v stanovanjsko sosesko, kar se odraža v zelo raznolikem prepletanju ene in druge rabe kot zelo neurejen konglomerat različnih oblik, velikosti, materialov, v različni gostoti in zelo raznolikem izgledu, od lesenih začasnih oziroma pomožnih, celo improviziranih objektov kot so vrtne ute, drvarnice, lope za orodja, garaže, ipd., do velikih vil z bogato opremo. Posledično je neurejena tudi komunalna in prometna infrastruktura. Hkrati pa je prostor tudi velik potencial za povečevanje poselitve in postaja vse bolj zanimiv za ljudi, ki bivajo in delajo v večjih mestnih središči, pa bi (tudi zaradi bližine avtoceste) želeli bivati na tem območju. Območje predstavlja pomemben prehod iz ravninskega kmetijskega prostora v obrečni prostor, ki kljub temu, da ni uvrščen v poplavno območje, predstavlja, če že ne razlivni pa vsekakor življenjski prostor reke in je ob monokulturnem, predvsem pa intenzivnem kmetijskem ozadju, ki se razteza na obeh bregovih Savinje, pomemben členitveni element in pomemben element prostorske pestrosti: raznolikost prostora, vrstna pestrost ipd. Zato je nujno območje obravnavati kot celoto in že opisane vrednosti tega prostora v največji možni meri upoštevati, tam kjer je to še sploh mogoče oziroma degradirane površine sanirati (opiši kako) pri načrtovanju novih ureditev pa tovrstne prvine v prostor (ponovno) vnašati. Posebnost tega območja je tudi velika zmeda, ki vlada pri dejanski in tudi formalni razvrstitvi naselja. Del območja je znotraj k.o. Orla vas, del pa znotraj k.o. Polzela. Območje je uradno uvrščeno v naselje Breg pri Polzeli, na topografskih kartah pa je območje uvrščeno v naselje Ločica ob Savinji. Tako so tudi številke objektov enkrat Ločica ob Savinji, enkrat Orla vas. Območje pa se imenuje Breg – Gmajna ali samo Gmajna ali samo Breg, krajani pa pravijo tudi Ločica ob Savinji. Tudi tako se izkazuje potreba, da se območje v bodoče opredeli kot naselje. Z UN je potrebno naselje urediti tako, da bo delovalo kot funkcionalno in oblikovno zaključena celota.
Ureditveni načrt POLIGON ureja območje obstoječega poligona in predvidenega proizvodno storitvenega območja. Obvezna je izdelava PIA v vseh fazah (PSP + osnutek + predlog), kjer je potrebno najprej proučiti možnosti in omejitve prostora ter glede na poplavno linijo gradnjo locirati severovzhodno od lokalne ceste, ki omejuje avtopoligon. Nato pa zasnovati prostoru ustrezne vendar tržno perspektivne ureditve.
Ureditveni načrt Komenda ureja območje naselbinske dediščine Polzela ter vključuje tudi območje z državnim planom zavarovanega Šeneka. Za ureditev tega območja je potrebno izdelati ureditveni načrt skupaj z območno spomeniško varstveno službo. Pri tem je poleg varovanja kulturne dediščine potrebno upoštevati tudi druge kvalitete prostora in omogočiti tržno zanimive programe.
Ureditveni načrt pokopališča vključuje ureditve obstoječega pokopališča in predvidene razširitve. Pri tem je potrebno upoštevati značilnosti obstoječega pokopališča in značilnosti širšega prostora. Pokopališče mora biti zasnovano tako, da je poleg svoje osnovne namembnosti tudi del zelenega sistema naselja Polzela.
Ureditveni načrt Garant
Na območju tovarne Grant je potrebno rešiti številne funkcionalne probleme in skladno s tem poiskati ustrezno rešitev za nemoteno delovanje industrije ob sočasnem omejevanju negativnih vplivov na okolje.
Ureditveni načrt center
Z razširitvijo naselja proti severu in spremembo regionalne ceste v ulico so dane možnosti oblikovanja ustrezne podobe občinskega središča z vsemi potrebnimi dejavnostmi. Obvezna je izdelava PIA v vseh fazah (PSP + osnutek + predlog), priporočeno je organiziranje delavnice ali javnega natečaja. Ureditev obvoznice in centra naselja je smotrno urejati vzporedno. Za območje nove nadomestne ceste je potrebno izdelati posebne strokovne podlage s posebnim poudarkom na analiziranju obstoječega in novega oblikovanja prostora ožjega in širšega vplivnega območja nove ceste.
Zazidalni načrti
Z zazidalnim načrtom se bodo urejala pretežno prazna območja:
– južni del naselja Gmajna nad avtocesto,
– območje ob cerkvi v Polzeli in
– območje ob razbremenilniku v Polzeli.
Zazidalni načrt NAD AVTOCESTO
Na območji je predvidena ureditev stanovanjske in obrtno servisne cone. Pri tem je potrebno ureditev prostora zasnovati tako, da je zagotovljeno nemoteno bivanje obstoječi in predvideni stanovanjski pozidavi na severnem robu.
Zazidalni načrt OB CERKVI ureja območje v Polzeli ob cerkvi predvideno za kompleksno gradnjo. Zasnovano mora biti tako, da v svojem končnem obsegu ne spreminja vstopne vedute Polzele in hkrati oblikuje novi rob naselja.
Zazidalni načrt OB RAZBREMENILNIKU ureja območje med razbremenilnim kanalom Ložnice in obstoječim naseljem Polzela na jugovzhodni strani ureditvenega območja. Pozidava se mora funkcionalno prilagajati obstoječemu prostoru, oblikovana pa mora biti tako, da se ustvari zaključena celota skupaj z obstoječim območjem.
Lokacijski načrti
Za vse infrastrukturne objekte, omrežja in naprave, ki niso vključene v druge prostorske izvedbene načrte oziroma le-ti še niso sprejeti, je potrebno izdelati lokacijske načrte. Posebno pozorno je potrebno načrtovati linearne posege v prostor, saj zaradi svojega obsega predstavljajo velik poseg v prostor.
Lokacijski načrt OBVOZNICA
Poseben lokacijski načrt se izdela za območje predvidene nadomestne ceste.
Veljavnost obstoječih PIA
S sprejemom tega prostorskega plana se do izdelave s tem planom predvidenih PIA podaljša veljavnost posameznih PIA kar se določi s posebnim uskladitvenim odlokom.
(6.5.2.) Merila za ugotavljanje odstopanj od sprejetega prostorskega plana, ki narekujejo spremembo plana občine
Spremembe prostorskega plana je potrebno v skladu z zakonom sprejemati le na osnovi družbeno utemeljenih potreb po odstopanju od sprejetih obveznih izhodišč. Spremembe, nastale zaradi spremenjenih družbenoekonomskih pogojev gospodarjenja, ki bodo onemogočale izvajanje nalog in ciljev iz prostorskega plana, je potrebno urejali s prostorskimi izvedbenimi akti ali z dopolnitvami prostorskega plana. V primeru odstopanja od obveznih izhodišč je treba spremeniti prostorski plan po postopku, določenem za njegov sprejem.
(6.5.3.) Program dodatnih raziskav, analiz in študij, ki so potrebne za spremljanje, uresničevanje in dopolnjevanje dolgoročnega plana
Poglavje se v celoti spremeni. Nov tekst se glasi:
Za spreminjanje, uresničevanje in dopolnjevanje prostorskega plana ter za odločanje o urejanju prostora v postopku priprave PIA se s tem planom določa program dodatnih raziskav, analiz in študij. Usmerjanje in zagotavljanje skladnega razvoja občine in širše skupnosti opredeljujemo kot trajno in sistematično strokovno delo. Zato je potrebno na osnovi sprejetih izhodišč in usmeritev dolgoročnega razvoja pristopiti k izdelavi dodatnih študij, analiz in raziskav na naslednjih področjih:
– Za celovito urejanje naselja Polzela je pred izdelavo posameznih prostorskih izvedbenih aktov potrebno izdelati posebne strokovne podlage za celovit razvoj Polzele, ki morajo:
– opredeliti tipologijo obstoječe pozidave in smiseln način dopolnjevanja,
– opredeliti sistem obstoječih in predvidenih zelenih površin ter
– opredeliti temeljne usmeritve celovitega urejanja naselja.
– Proučitev možnosti izkoriščanja podtalnice na širšem območju Spodnje Savinjske doline.
– odlok o varstvu vodnih virov za ostale z odlokom še nezaščitene vodne vire (zavarovan je samo vodni vir Podvin – določitev varstvenih območij.
– Usmerjanje poselitve znotraj predvidenih stavbišč in ureditvenih območij naselij in zagotavljanje skladne namenske rabe prostora.
– Dopolnjevanje katastra ekoloških dogajanj v prostoru kot osnove za pripravo programov kompleksnega, pretehtanega poseganja v prostor kakor za izdelavo sanacijskih programov.
– Izdelava programa za nadomeščanje kmetijskih zemljišč, ki bodo zaradi širšega družbenega interesa prenehala biti kmetijska.
– Organizacija in spremljanje nalog s področja prostorskega urejanja in varstva okolja.
(6.5.4.) Naloge, ki jih mora občina opraviti skupaj z drugimi občinami za usmerjanje usklajenega dolgoročnega razvoja
Poglavje se v celoti spremeni. Nov tekst se glasi:
Skupne naloge z vsemi občinami:
– Na porečju Savinje in Ložnice urejanje in vzdrževanje vodnega režima Savinje in Ložnice s pritoki.
Skupne naloge z Občino Celje:
– urejanje odlaganja komunalnih odpadkov.
Skupne naloge z Občino Velenje:
– urejanje prometnih povezav (regionalna cesta Polzela – Velenje);
– urejanje poselitve naselij, ki gravitirajo k Velenju (prometna, komunalna in energetska infrastruktura);
– naloge povezane z dnevno migracijo delovne sile;
– naloge na področju urejanja vodooskrbe.
Skupne naloge z Občino Šoštanj:
– urejanje energetske infrastrukture.
Skupne naloge z Občino Šmartno ob Paki:
– urejanje prometnih povezav;
– urejanje nekatere komunalne infrastrukture;
– urejanje energetske infrastrukture;
– pridobivanje rudnin (kamnolom Podgora);
– naloge na področju urejanja vodooskrbe.
Skupne naloge z Občino Vransko:
– naloge na področju urejanja vodooskrbe.
Skupne naloge z Občino Žalec:
– urejanje in vzdrževanje centralne čistilne naprave;
– naloge na področju urejanja vodooskrbe;
– urejanje prometnih povezav.
– Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Poglavje 7., Razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se v celoti spremeni. Nov tekst se glasi:
(7.) Usmeritve za obrambo in zaščito
Območja za potrebe obrambe in zaščite je potrebno usklajevati tako, da bo možno nemoteno pripravljati prostorske izvedbene akte hkrati pa ne bodo motene zahteve obrambe in zaščite, skladno z zakonskimi določili in navodili.
8. Kartografski del in kartografska dokumentacija
Poglavje se v celoti spremeni. Nov tekst se glasi:
Grafični del prostorskega plana Občine Polzela združuje vsebine dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana.
(10.1.) Kartografski del
V kartografskem delu srednjeročnega plana se spremenijo vsebine na vseh kartah. Vse spremembe in dopolnitve so prikazane v skupnem kartografske delu.
V kartografski dokumentaciji k srednjeročnem planu se spremenijo vsebine na vseh kartah. Vse spremembe in dopolnitve so prikazane v kartografski dokumentaciji k dolgoročnemu planu, na listih PKN v merilu 1:5000.
V kartografskem delu dopolnjenega prostorskega plana Občine Polzela so v M 1:25000 predstavljena tematska področja, ki se nanašajo na celotni prostor občine.
Osnovni namen kartografskega dela je prikaz razmestitve in povezav prostorsko pomembnih funkcij, ki pomenijo zasnovo in strategijo razvoja posameznih območij znotraj občine. Pri razmestitvi zasnov ne gre za mikrolokacije posameznih funkcij, ampak za makrolokacije in njihove povezave.
Na kartah so posebej opredeljena obvezna republiška in občinska izhodišča za pripravljanje in oblikovanje nadaljnjih prostorskih dokumentov.
Vsebina kartografskega dela:

    Karta 1    Zasnova kmetijstva in gozdarstva
    Karta 2    Zasnova oskrbe z vodo, vodnih virov in vodnogospodarskih ureditev
    Karta 3    Zasnova območij mineralnih surovin
    Karta 4    Zasnova ohranjanja narave, naravnih vrednot
    Karta 5    Zasnova kulturne dediščine
    Karta 6    Zasnova rekreacije v naravnem okolju
    Karta 7    Zasnova sanacij
    Karta 8    Zasnova prometnega omrežja in omrežja zvez
    Karta 9    Zasnova energetskega omrežja
    Karta 10   Zasnova načinov urejanja prostora
    Karta 10a  Zasnova načinov urejanja znotraj ureditvenega območja Polzela
    Karta 11   Zasnova osnovne rabe prostora

(10.2.) Kartografska dokumentacija
Kartografska dokumentacija k dolgoročnemu planu se v celoti spremeni.
Kartografsko dokumentacijo prostorskega plana Občine Polzela sestavlja sistem preglednih katastrskih načrtov v merilu 1:5000, na katerih je prikazano stanje najboljših kmetijskih zemljišč, ureditvenih območij naselij, območja stavnih zemljišč, nahajališč rudnin, varovanje naravne in kulturne dediščine ter varovanje vodnih virov. Spremembe teh prostorskih sestavin bodo na osnovi usmeritev iz tega plana na parcelo natančno prenesene v prostorske izvedbene akte.
Vsebina kartografske dokumentacije:
– Uvodne strani: naslovnica, vsebina in preglednica ter legenda kartografske dokumentacije.
– 13 listov: PKN M 1: 5000, ŠOŠTANJ, listi 33, 42-45 ter PKN M 1: 5000, CELJE 2-5, 12-15, 24.

Ta odlok predstavlja spremenjeno in dopolnjeno ter prečiščeno in poenostavljeno besedilo starih prostorskih planov. Tekstualni del plana združuje tekst dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana. Zapisan je v obliki odloka s prilogami v skupnem tekstualnem delu.
V kartografskem delu srednjeročnega plana se spremenijo vsebine na vseh kartah. Vse spremembe in dopolnitve so prikazane v skupnem kartografske delu.
V kartografski dokumentaciji k srednjeročnem planu se spremenijo vsebine na vseh kartah. Vse spremembe in dopolnitve so prikazane v kartografski dokumentaciji k dolgoročnemu planu, na listih PKN v merilu 1: 5000.

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS.