Na podlagi 36. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) in 16. člena statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 33/03) je Občinski svet občine Šmartno pri Litiji na 5. redni seji z dne 5. 6. 2003 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Šmartno pri Litiji
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se ureja način dela, postopek odločanja Občinskega sveta občine Šmartno pri Litiji (v nadaljnjem besedilu občinski svet), njegovih delovnih teles, če ne sprejmejo svojega poslovnika o delu, razmerja do drugih občinskih organov, uprave ter pravice in dolžnosti svetnikov občinskega sveta.
2. člen
Vprašanja načina dela občinskega sveta, ki niso urejena s tem poslovnikom, se lahko uredijo s sklepi ali z drugim aktom občinskega sveta v skladu s tem poslovnikom.
3. člen
Način dela odborov in drugih delovnih teles občinskega sveta se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja s poslovniki delovnih teles.
4. člen
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
5. člen
Delo občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta je javno.
Javnost se lahko izloči, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebne pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.
6. člen
Občinski svet dela na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah. Redne seje občinskega sveta se sklicujejo v času rednih zasedanj občinskega sveta: v času pomladanskega zasedanja med 10. januarjem in 15. julijem in v času jesenskega zasedanja med 10. septembrom in 20. decembrom; morajo pa biti sklicane najmanj štirikrat letno.
7. člen
Občinski svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa.
8. člen
Občinski svet uporablja štampiljko okrogle oblike. Na zgornji krožnici je napis OBČINA ŠMARTNO PRI LITIJI na spodnji krožnici pa napis OBČINSKI SVET, v sredini je grb Občine Šmartno pri Litiji, pod napisom v spodnjem polkrogu je zaporedna številka štampiljke.
Občinski svet uporablja štampiljko na vabilih za seje, na splošnih aktih, na drugih odločitvah ter na dopisih.
Štampiljko občinskega sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa občinskega sveta.
Štampiljko občinskega sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik občine oziroma delavec občinske uprave, ki zagotavlja strokovno in administrativno pomoč za pripravo in vodenje sej občinskega sveta.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
9. člen
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.
Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta skliče župan v dvajsetih dneh po izvolitvi članov sveta, vendar ne kasneje, kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije, do potrditve mandata novoizvoljenemu županu pa jo vodi najstarejši izvoljeni član sveta.
10. člen
Prvo sejo občinskega sveta vodi župan.
Na prvi seji občinski svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak izvoljeni kandidat za člana sveta. Občinski svet naprej glasuje o županovem predlogu, če ta ni izglasovan, pa o predlogih izvoljenih kandidatov za člane po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani vsi člani komisije. O preostalih predlogih občinski svet ne odloča.
Mandatna komisija na podlagi poročila občinske volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane občinskega sveta.
Mandatna komisija na podlagi poročila občinske volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur in predlaga potrditev mandata župana.
11. člen
Mandate članom občinskega sveta potrdi občinski svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
Občinski svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je občinski svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
Občinski svet na podlagi poročila občinske volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
12. člen
Ko se občinski svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta in novoizvoljeni župan, mandat dotedanjim članom sveta in županu pa preneha.
S prenehanjem mandata članom sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta.
13. člen
Ko je občinski svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora do prve naslednje seje občinskega sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA
1. Splošne določbe
14. člen
Člani sveta imajo pravice in dolžnosti določene z ustavo, zakonom, statutom in s tem poslovnikom.
15. člen
Pod pogoji, določenimi s tem poslovnikom, ima član sveta pravico skupaj z drugimi člani sveta ustanoviti svetniško skupino, se včlaniti in v njej enakopravno sodelovati ali iz nje izstopiti.
16. člen
Član sveta ima pravico in dolžnost, da se izreče, v katerih delovnih telesih občinskega sveta želi sodelovati. Izjavo sporoči vodji svetniške skupine, katere član je. Če član sveta ni član nobene svetniške skupine, sporoči to izjavo predsedniku komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Član sveta ima pravico, da se udeležuje sej delovnih teles, v katerih ni član, razen če je za posamezna delovna telesa s tem poslovnikom ali z odlokom o ustanovitvi delovnih teles drugače določeno.
Če se član sveta udeleži seje delovnega telesa, v katerem ni član, lahko v njej razpravlja le po sklepu delovnega telesa, nima pa pravice glasovanja.
17. člen
Član sveta ima pravico:
– predlagati v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je po zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana ter obravnava vprašanja iz njegove pristojnosti,
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov,
– sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občinskega sveta,
– predlagati kandidate za člane delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere izve pri svojem delu.
18. člen
Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja odškodninsko in kazensko dogovoren.
2. Vprašanja in pobude
19. člen
Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.
Občinski organi iz prejšnjega ostavka, so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je potrebno odgovoriti oziroma posredovati pojasnilo tudi v pisni obliki.
Član sveta ima pravico županu ali tajniku občinske uprave postaviti vprašanje ter jima lahko poda pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.
20. člen
Na vsaki redni seji občinskega sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov sveta.
Vprašanja in pobude morajo člani sveta podati v pisni obliki pred začetkom seje ali ustno na seji.
Vprašanja morajo biti kratka in postavljena tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči na seji sveta člana sveta na to opozori in ga pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
Predsedujoči mora na seji občinskega sveta pri določitvi vrstnega reda postavljanja vprašanj in pobud skrbeti, da pridejo na vrsto člani sveta iz raznih svetniških skupin ob upoštevanju vrstnega reda prijavljenih članov sveta. Člani sveta se prijavijo z dvigom rok.
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut.
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, v katerega pristojnost spada.
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji navzoča župan in tajnik občine. V primeru njune zadržanosti določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja.
Pismeni odgovori morajo biti posredovani vsem članom občinskega sveta s sklicem prve naslednje redne seje, najkasneje pa na sami seji.
21. člen
Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči občinski svet z glasovanjem.
Če občinski svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.
22. člen
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov niso sestavni del zapisnika seje ter na njih ni možno podati pripombe pri potrjevanju zapisnika.
3. Pravica do nadomestila
23. člen
Člani sveta imajo pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije v skladu z zakonom in sprejetim pravilnikom o plačah, delih plač in sejninah funkcionarjev Občine Šmartno pri Litiji, članov delovnih teles občinskega sveta in župana ter članov nadzornega odbora.
Člani delovnih teles, ki niso člani občinskega sveta, imajo pravico do povračila stroškov za opravljanje funkcije v skladu s pravilnikom iz prejšnjega odstavka.
4. Odgovornost in ukrepi zaradi odsotnosti s sej
24. člen
Član sveta se je dolžan udeleževati sej občinskega sveta in delovnih teles, katerih član je.
Če član sveta ne more priti na sejo občinskega sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Član sveta lahko obvesti tudi tajnika občine, strokovnega sodelavca občinskega sveta ter tajnika delovnega telesa.
Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti oseb iz prejšnjega odstavka do začetka seje, mora to storiti takoj, ko je to mogoče.
Če se član delovnega telesa ne udeleži treh zaporednih sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev. O opravičenosti razlogov za odsotnost z redne seje občinskega sveta odloča komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Ugovor zoper odločitev komisije je možen v osmih dneh. O ugovoru odloči občinski svet.
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA
25. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, določene z ustavo, zakoni in statutom občine.
V. SEJE OBČINSKEGA SVETA
1. Sklicevanje sej, posredovanje gradiva in udeležba na seji
26. člen
Občinski svet dela in odloča na sejah. Svet se lahko sestane tudi na svečani ali žalni seji.
Seje občinskega sveta sklicuje župan praviloma enkrat mesečno.
Redne seje sklicuje župan v času pomladanskega zasedanja med 10. januarjem in 15. julijem ter v času jesenskega zasedanja med 10. septembrom in 20. decembrom.
Izredno ali korespondenčno sejo lahko župan po potrebi skliče kadarkoli.
Župan mora sklicati redno sejo občinskega sveta na pisno zahtevo 1/4 članov občinskega sveta, ki morajo k predlogu za sklic seje županu dostaviti gradivo o zadevah, za katere so zahtevali, da se seja občinskega sveta skliče.
27. člen
Sklic seje s predlogom dnevnega reda župana, se pošlje članom sveta najmanj 7 dni pred sejo občinskega sveta, razen gradiv komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in poročil delovnih teles, ki morajo biti predložena članom sveta najkasneje do začetka seje občinskega sveta.
Gradivo za sklic seje obsega predlog dnevnega reda in ustrezno gradivo k posameznim točkam dnevnega reda.
Izjemoma lahko župan iz nujnih razlogov preloži že sklicano sejo občinskega sveta na drugo uro ali drug dan. Obvestilo o spremembi datuma morajo člani sveta prejeti najmanj 3 dni pred datumom prvotnega sklica seje.
Izjemoma lahko občinski svet na predlog župana ali predsednikov delovnih teles z obrazložitvijo o nujnosti predloga z večino opredeljenih glasov članov sveta odloči, da bo obravnavalo na seji občinskega sveta tudi gradivo, ki je bilo posredovano kasneje ali bilo vročeno na sami seji.
28. člen
Vabilo za sejo občinskega sveta se pošlje tudi predsedniku nadzornega odbora, pristojnim osebam v občinski upravi, javnim zavodom, javnim podjetjem, predsednikom odborov krajevnih skupnosti. O sklicu seje se preko javnih občil obvesti tudi javnost.
29. člen
Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta določi župan, v skladu s programom dela občinskega sveta in sklepi oziroma z zahtevami predlagateljev sklica seje.
Na predlog dnevnega reda se prednostno uvrščajo predlogi odlokov, pripravljeni za drugo branje, drugače pa po hierarhiji pravnih aktov.
30. člen
Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah občine ker bi s sklicem redne seje bilo oškodovano premoženje občine ali koristi občine in njenih občanov, ali v primeru, ko gre za nujne zadeve, ki jih je potrebno opraviti.
Izredno sejo skliče župan na svojo pobudo, na zahtevo nadzornega odbora, delovnega telesa občinskega sveta ali na zahtevo najmanj 1/4 članov sveta. Kadar župan ne skliče izredne seje občinskega sveta na lastno pobudo, je potrebno k zahtevi za sklic izredne seje navesti razloge za njen sklic ter priložiti gradivo k zadevam, o katerih naj občinski svet odločal.
Če župan po prejemu pisne zahteve z obrazložitvijo za sklic izredne seje ter gradivom le te v roku sedmih dni ne skliče, jo lahko skliče predlagatelj.
Če župan zavrne predsedovanje na tako sklicani seji oziroma ne da pooblastila za vodenje seje podžupanu, občinski svet na predlog svetniških skupin s sklepom določi izmed članov sveta predsedujočega seje.
V primeru, da župan ob isti uri isti dan skliče redno ali izredno sejo občinskega sveta, ima prednost seja, sklicana po tretjem odstavku tega člena.
Vabilo za izredno sejo s predlogom dnevnega reda in gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni pred sklicano sejo.
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se dnevni red predlaga na sami seji hkrati s predložitvijo gradiva. Občinski svet s sprejemom dnevnega reda potrdi utemeljenost takega sklica, če pa dnevnega reda ne sprejme, se seja ne opravi in se skliče nova redna ali izredna seja v skladu s tem poslovnikom.
31. člen
V nujnih primerih, ko je potrebno odločitev sprejeti v krajšem času, kot pa je mogoče sklicati sejo občinskega sveta, in za odločanje o vprašanjih s področja imenovanja in razreševanja iz pristojnosti občinskega sveta, izjemoma tudi o drugih zadevah, ko se domneva konsenz članov sveta, lahko župan skliče korespondenčno sejo.
Korespondenčne seje ni mogoče sklicati za spreminjanje oziroma dopolnjevanje statuta občine, poslovnika občinskega sveta, proračuna ali spreminjanja že sprejete finančne obveznosti za občino ali občane ter sprejemanje oziroma spreminjanje prostorskih aktov občine.
Vprašanje za korespondenčno sejo mora biti jasno in nedvoumno, tako da je nanj mogoče odgovoriti z “ZA” ali “PROTI”.
Vabilo z gradivom se na določen dan do določene ure v zapečatenih kuvertah vroči vsem članom občinskega sveta, ki se smejo do določene ure določenega dne izjasniti o svoji odločitvi v zvezi s predlaganim sklepom. Odločitev na korespondenčni seji je sprejeta, če je »ZA« glasovala večina opredeljenih svetnikov. Za navzoče na korespondenčni seji štejejo svetniki, ki jim je bilo (proti podpisu) v roku, ki je določen, vročeno gradivo. Na tako izvedeni korespondenčni seji je minimalni rok (od vročitve vabila z gradivom do poteka seje), ki ga je potrebno pustiti članu sveta za premislek in izjasnitev, en dan (24 ur). Član sveta se izjasni, tako da posreduje svoje stališče do poteka seje ali telefonsko (o tem naredi delavec občinske uprave uradni zaznamek), osebno po elektronski pošti ali telefaksu.
O korespondenčni seji se sestavi zapisnik, v katerem se navede vzrok za izvedbo korespondenčne seje, postavljeno vprašanje in ugotovitev o sprejemu oziroma nesprejemu odločitve. Zapisnik potrdi občinski svet na naslednji redni seji.
32. člen
Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljevanju predsedujoči).
33. člen
Člani sveta imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej občinskega sveta in sodelujejo pri delu in odločajo na njih.
Svetniške skupine se v petnajstih dneh po konstituiranju občinskega sveta dogovorijo za stalni sedežni red članov sveta v dvorani.
O udeležbi članov sveta na seji občinskega sveta se vodi lista prisotnosti, na kateri prisotni člani sveta potrdijo svojo prisotnost s podpisom. Lista prisotnosti je priloga izvirniku gradiva za sejo občinskega sveta.
Za vodenje evidence o udeležbi članov sveta na seji skrbi pooblaščeni delavec občinske uprave.
34. člen
Seje občinskega sveta se lahko udeležijo osebe, ki jih na sejo povabi župan. Druge osebe so lahko navzoče na seji v skladu z določili tega poslovnika.
35. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta.
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se povabi na sejo z vabilom, h kateremu je priloženo gradivo za sejo občinskega sveta.
Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom sveta za to sejo.
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem poteka seja občinskega sveta primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem ne moti dela občinskega sveta. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči opozori. Če tudi po opozorilu ne preneha motiti delo občinskega sveta, poskrbi za njegovo odstranitev s seje.
Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine, druge javne ali zasebnopravne osebe, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
Kadar občinski svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji občinskega sveta.
2. Potek seje
36. člen
Če občinski svet sklene, da bo kako vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, določi, kdo je lahko poleg članov sveta navzoč na seji.
37. člen
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti občinski svet, kdo izmed članov sveta ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
Predsedujoči nato ugotovi ali je občinski svet sklepčen (če je prisotnih več kot polovica vseh članov sveta).
Na začetku seje lahko predsedujoči daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi vprašanji.
38. člen
Preden občinski svet preide k določitvi dnevnega reda, odloča o potrditvi skrajšanega zapisnika prejšnje seje ter vseh izrednih in korespondenčnih sej. Član sveta lahko poda pripombo na obravnavan skrajšani zapisnik ter zahteva, da se skrajšani zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni.
O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitvah skrajšanega zapisnika odloči občinski svet brez razprave.
Skrajšani zapisnik se potrdi z ugotovitvijo, da nanj ni bilo podanih pripomb, lahko pa se potrdi ustrezno spremenjen ali dopolnjen s sprejetimi pripombami članov sveta.
39. člen
Občinski svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda občinski svet najprej odloča o predlogih za hitri ali skrajšani postopek sprejemanja aktov, o predlogih za razširitev dnevnega reda ter nato o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda.
O predlogih iz drugega odstavka tega člena razprava ni mogoča. O predlogih lahko občinskemu svetu sporočijo svoja stališča predstavniki svetniških skupin ter član sveta, ki ni član svetniške skupine. Ustna predstavitev takšnega sporočila ne sme trajati več kot tri minute. Po predstavitvi lahko predlagatelj razširitve v največ treh minutah dodatno pojasni razloge za razširitev dnevnega reda.
Predlog za razširitev dnevnega reda se lahko sprejme le, če so za to nastali razlogi po sklicu seje in je bilo članom sveta poslano oziroma na seji izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. Razširitev dnevnega reda ni mogoča, če k predlogu razširitve ni priloženega gradiva.
O predlogih za razširitev dnevnega reda lahko poda mnenje župan, kadar le-ta ni predlagatelj razširitve dnevnega reda. O vseh predlogih odloči občinski svet z glasovanjem.
Pri predlogih za umik lahko predlagatelj in član sveta v treh minutah obrazloži, zakaj naj točka ostane na dnevnem redu.
Po sprejetih predlogih iz prejšnjega odstavka tega člena, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
40. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu. Med sejo lahko občinski svet s sklepom spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
41. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja poda dodatno obrazložitev.
Predlagatelj oziroma njegov predstavnik mora podati dodatno obrazložitev, če tako sklene občinski svet.
Za predlagateljem oziroma predstavnikom predlagatelja dobijo najprej besedo poročevalci delovnih teles, župan oziroma njegov pooblaščenec, če predlagatelj ni občinska uprava. Nato dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se prijavili k razpravi.
42. člen
Prijava k razpravi se opravi z dvigom rok.
Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Razprave tistih, ki se prijavijo na ta poziv, lahko predsedujoči omeji na določen čas, vendar ne na manj kot tri minute.
Po zaključku razprave članov sveta predsedujoči vpraša predlagatelja, če želi podati dopolnilno obrazložitev, ki sme trajati največ deset minut.
43. člen
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se govornik ne drži točke dnevnega reda, ga predsedujoči opomni.
Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži točke dnevnega reda, mu predsedujoči vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko član sveta ugovarja. O ugovoru člana sveta odloči občinski svet brez razprave in brez obrazložitve glasu.
44. člen
Razprave članov sveta in drugih udeležencev na seji so časovno omejene na tri minute, če s tem poslovnikom ni drugače določeno.
Odločitev o odpravi časovne omejitve iz prvega odstavka tega člena sprejme občinski svet pred začetkom razprave.
Člani sveta ter predlagatelj gradiva imajo pravico do replike na razpravo, vendar sme posamezna replika trajati največ dve minuti. Član sveta mora obrazložiti komu replicira. Replike imajo prednost pred ostalimi razpravami. Replika na pojasnilo župana in predstavnikov občinske uprave ni mogoča.
45. člen
Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko to zahteva. Govor člana sveta ne sme trajati več kot tri minute. Predsedujoči poda po govoru člana sveta pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član sveta ni zadovoljen s pojasnilom, odloči občinski svet o vprašanju brez razprave.
46. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več prijavljenih k razpravi, razpravo sklene.
Če je na podlagi razprave potrebno pripraviti predloge, odločitve ali stališča, se razprava prekine in se nadaljuje po predložitvi predlogov članom sveta.
Predlogi sklepov, ki jih člani sveta podajo v svoji razpravi se morajo oddati po končani razpravi člana sveta predsedujočemu v pisni obliki.
47. člen
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo občinskega sveta in določi, kdaj se bo nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo občinskega sveta, če to zahteva svetniška skupina zaradi posvetovanja v skupini, vendar največ za petnajst minut.
Predsedujoči prekine delo občinskega sveta, če ugotovi:
– da seja ni več sklepčna,
– če so potrebna posvetovanja,
– če je potrebno pridobiti mnenje delovnega telesa ali občinske uprave ter
– v drugim primerih, kadar tako sklene občinski svet.
Če je delo občinskega sveta prekinjeno zato, ker občinski svet ni več sklepčen, sklepčnosti pa v nadaljevanju seje ni mogoče zagotoviti, predsedujoči sejo prekine ter skliče nadaljevanje seje.
Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor po dveh urah seje.
48. člen
Če občinski svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave, če ni pogojev za odločanje, če občinski svet o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno od naslednjih sej. O tem odloči občinski svet z glasovanjem brez razprave.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet sejo konča.
49. člen
Seje občinskega sveta se sklicujejo predvidoma ob 18. uri in morajo biti načrtovane, tako da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. O daljšem trajanju seje odloči občinski svet brez razprave z glasovanjem.
Odmor lahko predsedujoči odredi na obrazložen predlog člana sveta, svetniške skupine ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ petnajst minut, odredi pa se lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ enkrat.
Če je podan predlog za dodatni odmor po izčrpanosti možnosti iz prejšnjega odstavka, o njej odloči občinski svet brez razprave z glasovanjem.
3. Vzdrževanje reda na seji
50. člen
Za red na seji občinskega sveta skrbi predsedujoči.
Na seji občinskega sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne dodeli besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
51. člen
Za kršitev reda na seji občinskega sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje.
Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Odvzem besede se lahko izreče članu sveta, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na sami seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta, če kljub opominjanju ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo občinskega sveta.
52. člen
Član sveta, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti dvorano.
Odsotnost s seje med trajanjem tega ukrepa se šteje za neopravičeno odsotnost s seje.
Član sveta, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, lahko v treh dneh vloži ugovor na občinski svet, ki odloči o ugovoru na prvi naslednji seji.
53. člen
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani iz dvorane in iz poslopja, v katerem je seja, tudi vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji.
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
54. člen
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji občinskega sveta, sejo prekine.
4. Odločanje
55. člen
Občinski svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov sveta.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna 2/3 večina vseh članov sveta, občinski svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj 2/3 vseh članov sveta.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v dvorani.
56. člen
Navzočnost članov sveta se praviloma ugotovi z dvigovanjem rok, izjemoma se lahko navzočnost članov sveta ugotovi s poimenskim klicanjem, kadar tako odloči občinski svet.
Poimensko klicanje članov sveta opravi pooblaščeni delavec občinske uprave. Vsak član sveta potrdi svojo navzočnost z besedo »tukaj«.
Predsedujoči ponovi ime in priimek člana sveta in ugotovi, ali je navzoč ali odsoten. Navzočnost ali odsotnost člana sveta se pri njegovem imenu in priimku zabeleži v seznamu.
Odsotnost vseh članov sveta posamezne svetniške skupine, lahko predstavnik svetniške skupine obrazloži na seji.
57. člen
Navzočnost na seji se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem ter po vsaki prekinitvi seje.
Navzočnost na seji se lahko ugotavlja tudi med sejo, če predsedujoči meni, da je potrebno preveriti sklepčnost.
58. člen
Občinski svet odloča z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta, kadar ni z zakonom, statutom ali s tem poslovnikom drugače določeno.
59. člen
Občinski svet odloča z javnim glasovanjem. S tajnim glasovanjem odloča, kadar je to določeno z zakonom ali statutom, če tako sklene občinski svet, na predlog najmanj šestih članov sveta.
60. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Pred glasovanjem ima član sveta pravico obrazložiti svoj glas, če s tem poslovnikom ni drugače določeno. Obrazložitev glasu ne sme trajati več kot dve minuti.
O proceduralnih vprašanjih odloča občinski svet takoj in sicer brez razprave.
61. člen
Javno glasovanje se opravi z dvigovanjem rok ali s poimenskim izrekanjem.
S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči občinski svet na predlog predsedujočega ali na predlog najmanj 1/4 navzočih članov sveta.
62. člen
Kadar se glasuje z dvigovanjem rok, predsedujoči najprej vpraša, kdo je za predlog, in nato, kdo je proti njemu.
Glasuje se najprej o predlogu, ki najbolj odstopa od predvidene rešitve, nato pa po vrstnem redu podanih predlogov.
Člani sveta se izrečejo z dvigom rok, tako da član sveta, ki glasuje za predlog, dvigne zelen glasovalni kartonček, član sveta, ki glasuje proti predlogu, pa dvigne rdeč glasovalni kartonček.
Če je določen predlog sprejet s predpisano večino, glasovanje o naslednjih predlogih ni več potrebno.
63. člen
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, pooblaščeni delavec občinske uprave kliče člane sveta po seznamu, vsak član sveta pa se izreče z besedo »za« ali »proti«.
Predsedujoči ponovi ime in priimek člana sveta in njegovo izjavo oziroma ugotovi, da je odsoten.
Pooblaščeni delavec občinske uprave zapiše izjavo člana sveta ali njegovo odsotnost pri njegovem imenu in priimku na seznamu.
64. člen
Če član sveta ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči občinski svet z glasovanjem brez razprave na predlog člana sveta, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.
65. člen
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. Predlog je sprejet, če je zanj glasovala večina opredeljenih navzočih članov sveta.
66. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami.
Za vsako glasovanje se pripravi 16 glasovnic. Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve in so overjene s štampiljko občinskega sveta.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in opredelitev »ZA« in »PROTI«. Na dnu glasovnice je beseda »ZA« na levi strani, beseda »PROTI« pa na desni strani. Član sveta glasuje, tako da obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«.
67. člen
Tajno glasovanje vodi predsedujoči s pomočjo pooblaščenega delavca občinske uprave in dveh članov sveta, ki jih izvoli občinski svet na predlog predsedujočega. Članom sveta se vročijo glasovnice, tako da pridejo k mizi predsedujočega in povedo svoje ime in priimek.
Predsedujoči ali člana sveta, ki mu pomagata pri izvedbi glasovanja, izročijo članom sveta glasovnico, pooblaščeni delavec pa označi pri imenu in priimku članov sveta v seznamu, da jim je bila glasovnica vročena. Član sveta nato odide v prostor, v katerem se glasuje. Ko član sveta izpolni glasovnico, se vrne v dvorano k mizi predsedujočega in odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
Predsedujoči pred začetkom glasovanja določi čas, ko se glasovanje konča. Ob izteku tega časa predsedujoči sklene glasovanje.
68. člen
Ko je glasovanje končano, se predsedujoči in člana sveta, ki sta mu pomagala pri izvedbi glasovanja, ter pooblaščeni delavec občinske uprave umaknejo v poseben prostor, da ugotovijo izid glasovanja. Preden odprejo glasovalno skrinjico, preštejejo nerazdeljene glasovnice in jih vložijo v posebno ovojnico, ki jo zapečatijo.
Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu z navodilom o načinu glasovanja, sta neveljavni.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov »ZA« in število glasov »PROTI« oziroma kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan ali da ni izglasovan s predpisano večino oziroma kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, kateri kandidat je izvoljen.
O ugotovitvi izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi sodelujoči iz prvega odstavka tega člena. Predsedujoči objavi izid glasovanja na seji občinskega sveta.
5. Zapisnik seje
69. člen
O delu na seji občinskega sveta se piše skrajšani zapisnik. Skrajšani zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo, imena razpravljavcev, sklepe, ki so bili na seji sprejeti, in o izidu glasovanja o posameznih zadevah.
Skrajšanemu zapisniku je potrebno priložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Za skrajšani zapisnik seje občinskega sveta skrbi tajnik občine, ki lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti delavca občinske uprave.
Po sprejemu skrajšanega zapisnika se le-ta pošlje predstavnikom sredstev javnega obveščanja, ki so bili prisotni na seji. Skrajšani zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta. Člane občinskega sveta z njim seznani predsedujoči pred potrjevanjem zapisnika.
70. člen
O delu na seji občinskega sveta se vodi magnetogram, ki se hrani še eno leto po preteku mandata članom sveta, ki so sestavljali občinski svet, katerega seja je bila snemana. Magnetogram se hrani skupaj s skrajšanim zapisnikom in drugim gradivom.
Član sveta in drug udeleženec seje ima pravico poslušati magnetogram seje, če pridobi dovoljenje predsedujočega na seji. Zahteva za poslušanje magnetograma se odda pisno predsedujočemu seje ali tajniku občine. Poslušanje magnetograma se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti občinskega delavca.
Član sveta lahko zahteva, da se del posnetka seje dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje za katero zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži pisno pri županu. Župan odloči o zahtevi in naroči prepis, če je zahteva utemeljena.
O delu na seji občinskega sveta se lahko vodijo tudi avdio-video zapisi.
O delu na seji, ki je zaprta za javnost, se vodi magnetogram, če občinski svet ne odloči drugače.
71. člen
Ravnanje z akti in z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi župan na podlagi zakona s posebnim aktom.
Izvirniki odlokov, splošnih aktov in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej, magnetogrami ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles, ki je bilo obravnavano na sejah, hrani občinska uprava v arhivu občinske uprave.
O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentarno gradivo.
72. člen
Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hranijo v arhivu ali pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi župan ali tajnik občine na podlagi pisne zahteve člana sveta. Vpogled v gradivo se opravi ob navzočnosti delavca občinske uprave.
Original zahteve za vpogled, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo skupaj z evidenco o vpogledih, ki jo vodi občinska uprava. V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom ali aktom občinskega sveta.
6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet
73. člen
Strokovno in administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa občinskega sveta zagotavlja tajnik občine z zaposlenimi v občinski upravi.
Tajnik občine določi delavce občinske uprave, ki pomagajo pri vodenju sej, pisanju zapisnikov ter opravljajo druga opravila za nemoteno delovanje občinskega sveta in njegovih delovnih teles.
VI. KOLEGIJ OBČINSKEGA SVETA
74. člen
Kolegij občinskega sveta je posvetovalno telo župana, ki županu pomaga pri organiziranju dela občinskega sveta, pri usklajevanju dela delovnih teles, pri pripravah na seje občinskega sveta in pri drugih zadevah iz pristojnosti občinskega sveta.
Kolegij sestavljajo župan, podžupan, tajnik občine ter vodje svetniških skupin. Župan lahko vabi na sejo kolegija tudi predsednike delovnih teles in delavce občinske uprave.
75. člen
Kolegij skliče župan na svojo pobudo in na pobudo kateregakoli člana kolegija.
Sejo kolegija vodi župan. Ob odsotnosti župana skliče in vodi sejo kolegija podžupan, ki ga določi župan.
76. člen
Župan lahko skliče sejo kolegija, da se posvetuje o:
– predlogih za dnevi red sej občinskega sveta,
– predlogih za uvrstitev ali umik kakšne zadeve na oziroma z dnevnega reda,
– predlogih za hitri in skrajšani postopek sprejem odloka,
– predlogih za uvrstitev ali umik kakšne zadeve na oziroma z dnevnega reda delovnih teles občinskega sveta,
– predlogih za ustanovitev svetniških skupin in o njihovi zastopanosti v delovnih telesih,
– predlogih, komu poleg članov sveta se dostavi gradivo za sejo občinskega sveta,
– izpolnjevanju pogojev za ustanovitev novih svetniških skupin,
– vprašanjih in pobudah svetnikov v zvezi z delom občinskega sveta,
– drugih zadevah, za katere to določa ta poslovnik.
VII. PROGRAMIRANJE DELA OBČINSKEGA SVETA IN NJEGOVIH DELOVNIH TELES
77. člen
Župan po posvetu s kolegijem občinskega sveta pripravi predlog okvirnega programa dela občinskega sveta za posamezno leto in terminski plan za spomladansko in jesensko zasedanje. Okvirni program dela opredeljuje prednostne naloge, tako da upošteva vsebino regionalnega in občinskega razvojnega programa, predloge župana in vodje svetniških skupin. Okvirni program dela in terminski plan programa dela posreduje župan občinskemu svetu.
78. člen
Program dela občinskega sveta lahko kolegij občinskega sveta med letom dopolni ali spremeni. O nujnih zadevah, ki se pojavijo med letom, odloča občinski svet ne glede na program dela.
VIII. SVETNIŠKE SKUPINE
79. člen
Člani sveta imajo pravico, da se povezujejo v svetniške skupine. Vsak član sveta je lahko član le ene svetniške skupine.
Člani sveta, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list in list volivcev, imajo pravico ustanoviti le eno svetniško skupino.
80. člen
Svetniško skupino lahko ob pogojih iz prvega odstavka prejšnjega člena ustanovi samo en član sveta.
Člani sveta ustanovijo svetniške skupine najkasneje v tridesetih dneh po konstituiranju občinskega sveta.
81. člen
Vodja svetniške skupine obvesti o ustanovitvi svetniške skupine župana in mu predloži seznam članov z njihovimi podpisi. Vodja svetniške skupine obvesti župana o morebitnih spremembah števila članov svetniške skupine v treh dneh po nastali spremembi. Ob pristopu novih članov predloži županu podpisane pristopne izjave.
82. člen
Člani sveta, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, lahko ustanovijo novo svetniško skupino, če se politična stranka razdeli na dve ali več političnih strank, ali če se iz dela članstva te stranke ustanovi nova stranka, ali če razpade koalicija strank, ki so vložile skupne istoimenske liste.
Na predlog članov sveta, ki želijo ustanoviti novo svetniško skupino, župan ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za ustanovitev.
IX. DELOVNA TELESA
1. Splošne določbe
83. člen
Občinski svet ustanovi delovna telesa za preučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev o politiki na teh področjih in za oblikovanje mnenj in predlogov do posameznih vprašanj iz pristojnosti občinskega sveta.
Občinski svet ustanovi delovna telesa s sklepom. Člane delovnih teles imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. Članstvo v delovnih telesih ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
84. člen
Občinski svet imenuje člane delovnih teles izmed članov sveta in največ polovico članov izmed drugih občanov, razen če z zakonom ali statutom ni drugače določeno.
85. člen
Sestava delovnih teles ter funkcije v njih se določijo upoštevaje število članov sveta v posameznih svetniških skupinah.
Pri tem občinski svet upošteva tudi interes za delo v posameznem delovnem telesu, izražen s strani svetniških skupin.
Svetniške skupine predlagajo listo svojih članov v delovna telesa.
86. člen
Delovno telo ima predsednika, ki se imenuje izmed članov sveta in praviloma enega podpredsednika.
Delovno telo ima tajnika, ki ga določi tajnik občine glede na delovno področje delovnega telesa za opravljanje administrativno tehničnih nalog. K imenovanju tajnika delovnega telesa poda delovno telo soglasje na svoji prvi seji.
2. Odbori občinskega sveta
87. člen
Občinski svet s sklepom ustanovi stalne odbore praviloma za delovna področja občinske uprave, lahko pa tudi za več med seboj povezanih področij.
88. člen
Občinski svet ima naslednje stalne odbore:
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor gospodarstvo, kmetijstvo, turizem in finance,
– odbor za gospodarsko infrastrukturo, okolje in prostor,
– odbor za zaščito in reševanje.
Naloge in pristojnosti stalnih odborov občinskega sveta so določene z delovnim področjem občinske uprave. Ob ustanovitvi začasnih odborov občinskega sveta občinski svet s sklepom o ustanovitvi določi pristojnosti, naloge ter število članov odbora.
3. Komisije občinskega sveta
89. člen
Občinski svet ima naslednje stalne komisije:
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– komisija za statut in pravna vprašanja.
Naloge in pristojnosti stalnih komisij občinskega sveta so določene v statutu Občine Šmartno pri Litiji. Ob ustanovitvi začasne komisije občinskega sveta občinski svet s sklepom o ustanovitvi določi pristojnosti, naloge ter število članov komisije.
4. Naloge delovnih teles in način dela
90. člen
Na dnevni red seje delovnih teles se uvrščajo zadeve, ki so jim dodeljene v obravnavo s strani župana, ali pa se delovno telo odloči za obravnavo zadeve na lastno pobudo.
Delovno telo lahko o zadevi, ki je uvrščena na dnevni red seje občinskega sveta pripravi poročilo. Poročilo mora vsebovati stališča, predloge in pripombe, o katerih je možno glasovati na občinskem svetu.
91. člen
Delovno telo mora poročilo dostaviti županu najkasneje dva dni pred sejo občinskega sveta. Poročilo mora biti pisno, lahko pa vsebuje tudi ločena mnenja, če to zahtevajo posamezni člani delovnega telesa.
Predsednik delovnega telesa na seji občinskega sveta predstavi poročilo o delu.
92. člen
Če se med obravnavo določene zadeve na seji občinskega sveta ugotovi, da delovno telo ni zavzelo svojega stališča, lahko občinski svet odloči, da se obravnava o tej zadevi opravi, ko delovno telo do te zadeve zavzame svoje stališče, ali pa o zadevi odloči brez stališča delovnega telesa.
93. člen
Predsednik delovnega telesa v sodelovanju s tajnikom organizira delo delovnega telesa, sklicuje in vodi seje, določa poročevalce za obravnavo posameznih zadev v delovnem telesu ter izvaja sklepe delovnega telesa.
Tajnik delovnega telesa vodi evidenco o prisotnosti na sejah delovnega telesa.
94. člen
Seje delovnih teles se sklicujejo v roku, ki praviloma ni krajši od petih dni, razen v izjemnih in utemeljenih primerih.
Predsednik delovnega telesa je dolžan sklicati sejo čimprej, kadar je to potrebno za pripravo mnenj za seje občinskega sveta, za izvajanje drugih nalog, kadar to zahteva župan ali 1/3 članov delovnega telesa.
Če predsednik kljub zahtevi ne skliče seje v roku treh dni po prejemu pisne zahteve, jo skliče predlagatelj zahteve za sklic.
95. člen
Seje delovnega telesa se ne sklicuje v času, ki je predviden za sejo občinskega sveta oziroma ko ta poteka, razen kadar občinski svet med svojo sejo zahteva mnenje delovnega telesa.
96. člen
Na sejo delovnega telesa so lahko vabljeni predstavniki predlagatelja, kadar se obravnavajo njihovi predlogi. Predstavniki predlagatelja lahko sodelujejo v razpravi.
Na sejo delovnega telesa so lahko vabljeni predstavniki institucij, katerih delo je neposredno povezano z vsebino obravnave problematike.
Župan ali delavec občinske uprave, ki ga pooblasti župan, se mora udeležiti sej delovnega telesa, če to zahteva njegovo navzočnost.
97. člen
Seja delovnega telesa je sklepčna, če se je udeleži več kot polovica članov. Vsak član lahko zahteva ugotavljanje sklepčnosti.
Član delovnega telesa se je dolžan udeleževati sej delovnih teles, katerih član je. Če se član delovnega telesa iz neupravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da prične postopek za razrešitev takega člana.
98. člen
Glasovanje v delovnem telesu je javno, odločitev pa je sprejeta z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
99. člen
O vsaki seji delovnega telesa se sestavi skrajšan zapisnik. Za skrajšani zapisnik skrbi tajnik delovnega telesa.
Seje delovnih teles so praviloma javne. Delovno telo lahko z 2/3 večino navzočih članov sveta sklene, da se seja ali njen del zapre za javnost.
X. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
100. člen
Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
– poslovnik o delu občinskega sveta,
– proračun občine in zaključni račun,
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila,
– sklepe in
– informacije.
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb občinskih predpisov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
101. člen
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun občine, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih predlaga župan.
Delovna telesa občinskega sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njihove pristojnosti, razen proračuna ali aktov, za katere je v zakonu ali statutu določeno, da jih sprejema občinski svet na predlog župana.
Najmanj 10 odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od občinskega sveta sprejem ali razveljavitev splošnega akta.
Akte, ki jih sprejme občinski svet, podpiše župan.
102. člen
Izvirnik odloka oziroma drugega akta občinskega sveta je besedilo, ki je bilo sprejeto na seji.
Na izvirnik odloka oziroma drugih aktov se odtisne štampiljka občinskega sveta.
Izvirniki odlokov in drugih aktov občinskega sveta se hranijo v skladu z določili tega poslovnika in drugimi predpisi, ki urejajo arhiviranje in hrambo aktov.
103. člen
Statut, odloki in drugi akti občinskega sveta morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, razen če ni v njih drugače določeno.
2. Postopek za sprejem odloka
a) Splošne določbe
104. člen
Predlog odloka se praviloma sprejema na dveh obravnavah. Predlog odloka lahko predlaga župan, vsak član sveta, svetniška skupina ter delovno telo občinskega sveta.
105. člen
Predlog za uvrstitev odloka na dnevni red dostavi predlagatelj županu najmanj dvajset dni pred dnem, ki je določen za sejo občinskega sveta, na kateri naj bi bil obravnavan odlok.
Predlog za uvrstitev odloka na dnevni red mora vsebovati naslov odloka, pravno podlago, besedilo členov in obrazložitev. Obrazložitev odloka obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
106. člen
V primeru, da je v isti zadevi s strani različnih predlagateljev vloženih več predlogov odloka, občinski svet v obravnavo oziroma na dnevni red uvrsti predlog odloka, ki je bil prvi vložen. Naslednji predlog odloka se uvrsti na dnevni red seje potem, ko občinski svet zavrne prvo vložen predlog odloka.
Predlagatelj odloka je v obeh obravnavah isti razen če:
– po končani prvi obravnavi odstopi od predlagateljstva,
– občinski svet s soglasjem predlagatelja določi sopredlagatelja predloga odloka.
107. člen
Predlagatelj določi poročevalca, ki bo sodeloval na obravnavah besedila predloga odloka na seji občinskega sveta in njegovih delovnih teles.
Župan ali po njegovem pooblastilu delavec občinske uprave lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta in njegovih delovnih teles, tudi kadar on ni predlagatelj.
108. člen
Župan na seji kolegija občinskega sveta odloči, ali bo predlog odloka, katerega predlagatelj ni on sam, uvrstil na dnevni red seje.
Če uvrstitev predloga odloka na dnevni red župan zavrne, mora svojo odločitev predlagatelju obrazložiti.
Zoper sklep o zavrnitvi predloga o uvrstitvi predloga odloka na dnevni red ima predlagatelj pravico do ugovora, ki ga mora vložiti v roku petnajstih dni od prejema sklepa.
O ugovoru odloča občinski svet na naslednji redni seji.
b) Prva obravnava odloka
109. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
Predlog odloka mora biti obrazložen. Priložena morajo biti tudi poročila delovnih teles ter mnenje župana, če ni bil predlagatelj.
Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
110. člen
Predlagatelj lahko vse do glasovanja o predlogu odloka le-tega umakne z dnevnega reda. Če je predlog umaknjen z dnevnega reda, se obravnava odloka v celoti ponovi.
111. člen
Na koncu prve obravnave predloga odloka lahko občinski svet:
– odloči, da se opravi druga obravnava predloga odloka v predloženem besedilu,
– sprejme stališča in sklepe, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi predloga odloka za drugo obravnavo,
– odloči, da se odlok posreduje v javno obravnavo in določi trajanje javne obravnave.
Odlok je sprejet, če je zanj glasovala večina opredeljenih glasov navzočih članov sveta.
c) Druga obravnava odloka
112. člen
Predlog odloka za drugo branje mora biti obrazložen. Obrazložitev mora obsegati:
– kako so bila upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili podani v prvi obravnavi odloka,
– katerih stališč, mnenj, pripomb in predlogov predlagatelj ni sprejel in zakaj ne ter rešitve, ki odstopajo od predloga v prvi obravnavi,
– besedilo tistih določb odloka, za katere se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve, ter finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka,
– vire in način zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev.
113. člen
Druga obravnava predloga odloka na seji občinskega sveta obsega obravnavo besedila predloga odloka. Preden se preide na drugo obravnavo predloga odloka, lahko predstavnik predlagatelja odloka, predstavnik pristojnega delovnega telesa ter predstavnik občinske uprave obrazložijo stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje.
Besedilo predloga odloka se obravnava po poglavjih oziroma po členih.
Med drugo obravnavo predloga odloka se lahko izražajo tudi mnenja, zahtevajo pojasnila in druga vprašanja glede rešitev, ki jih druga obravnava predloga odloka vsebuje.
114. člen
Po končani obravnavi občinski svet odloča o amandmajih. Med odločanjem o amandmajih se lahko začne obravnava le o njih.
Po končanem glasovanju o amandmajih občinski svet odloča o predlogu odloka v celoti.
115. člen
Občinski svet lahko sklepanje o predlogu odloka v drugem branju odloži, zato ker so potrebna dodatna pojasnila ter določi rok za ponovno obravnavo odloka v drugem branju.
Če občinski svet sklene, da se obravnava in sklepanje o predlogu odloka odložita, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi s predlogom odloka opraviti ter določiti rok za ponovno obravnavo predloga odloka.
Če občinski svet ugotovi, da je stopnja soglasja s predhodnim izjavljanjem dosežena, preide k odločanju.
116. člen
Predlagatelj lahko med razpravo predloga vse do glasovanja predlog odloka umakne z dnevnega reda. Če je predlog odloka umaknjen z dnevnega reda, se obravnava v drugem branju v celoti ponovi.
č) Amandmaji
117. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo dopolnitve ali spremembe predloga odloka člani sveta samo z amandmaji. Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj predloga odloka.
Amandma mora biti predložen v pisni obliki z obrazložitvijo.
118. člen
Če amandma vsebuje določbo, ki zahteva finančna sredstva, predlagatelj amandmaja hkrati opozori predlagatelja predloga odloka na možnost zagotovitve sredstev.
Občinski svet lahko sklene, da predlagatelj pred odločanjem o amandmaju prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in zagotovitev teh sredstev za financiranje predlagane rešitve v amandmaju.
V tem primeru se odločanje o predlogu odloka odloži do prejema pojasnila v zvezi s finančnimi sredstvi.
119. člen
Amandma k predlogu odloka je potrebno dostaviti županu najmanj dva dni pred dnem določenim za sejo, na kateri bo občinski svet obravnaval predlog odloka.
Amandma k predlogu odloka župan posreduje predlagatelju predloga odloka, če to ni župan. Župan lahko odloči, da mora določeni amandma obravnavati tudi pristojno delovno telo. V tem primeru se odločanje o predlogu odloka odloži do prejema stališča do pristojnega delovnega telesa.
Na sejo delovnega telesa se lahko povabi predstavnik predlagatelja amandmaja.
120. člen
Predlagatelj predloga odloka lahko svoj predlog vse do glasovanja dopolnjuje in spreminja, tako lahko tudi sklene, da bo predloženi amandma obravnaval kot sestavni del predloga odloka. O takšnem amandmaju občinski svet ne glasuje, predloženi amandma pa postane sestavni del predloga odloka.
Predlagatelj amandmaja lahko med obravnavo svoj amandma umakne. O umiku amandmaja, ki je nepreklicen, se ne glasuje.
Predlagatelj odloka in župan lahko podata svoje mnenje o amandmaju k predlogu odloka.
121. člen
O vsakem amandmaju se praviloma glasuje posebej. Če se izjemoma glasuje o večjem številu amandmajev po poglavjih ali delih predloga odloka, mora predsedujoči pred takim glasovanjem ugotoviti, ali kdo izmed članov sveta zahteva ločeno glasovanje o katerem izmed predloženih amandmajev.
Če predlagani amandmaji narekujejo spremembo, dopolnitev ali črtanje katerega drugega člena oziroma črtanje posameznih določb predloga odloka, se takoj po sprejetju takšnega amandmaja razpravlja in odloča še o drugih povezanih amandmajih.
Če tak amandma, ki terja črtanje oziroma spremembo posameznih določb predloga odloka ni sprejet, predsedujoči ugotovi, da o drugih amandmajih ni potrebno glasovati, ker so izgubili svoj namen. O taki ugotovitvi predsedujočega občinski svet ne razpravlja in ne glasuje.
Če je k členu predloga odloka predloženih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine člena predloga in nato po istem kriteriju o drugih amandmajih k temu členu.
Če so k členu predloga odloka vloženi amandmaji, ki si med seboj po vsebini nasprotujejo, se po amandmaju, ki je bil prvi sprejet, o ostalih amandmajih ne glasuje.
d) Hitri postopek za sprejem odloka
122. člen
Občinski svet sprejme predlog odloka po hitrem postopku, kadar to zahtevajo izredne razmere ali naravne nesreče. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
123. člen
Predlog za sprejem predloga odloka po hitrem postopku mora biti posebej pisno obrazložen. V obrazložitvi mora predlagatelj navesti razloge za sprejem predloga odloka po hitrem postopku in posledice, ki bi lahko nastale, če predlog odloka po hitrem postopku ne bi bil sprejet.
Skupaj s predlogom za sprejem predloga odloka po hitrem postopku se predloži tudi predlog odloka z obrazložitvijo.
Če predloga odloka ni podal župan, občinski svet lahko zahteva njegovo mnenje k predlogu odloka.
124. člen
Občinski svet ob določanju dnevnega reda odloča o sprejemu predloga odloka po hitrem postopku.
Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje predloga odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka.
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja predloga odloka.
125. člen
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji do konca obravnave. Amandmaje lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.
Amandmaji morajo biti predloženi predsedujočemu v pisni obliki z obrazložitvijo.
e) Skrajšani postopek za sprejem odloka
126. člen
Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odloka ali drugega akta, ki se sprejema po dvofaznem postopku, če gre za:
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov,
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom,
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega sveta,
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov.
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
Občinski svet odloči o sprejemu odloka po skrajšanem postopku pri sprejemanju dnevnega reda.
3. Postopek za sprejem proračuna
127. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občine.
Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko leto mora župan predložiti občinskemu svetu praviloma do 1. 12. tekočega leta. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan občinskemu svetu predlog proračuna praviloma v drugem mesecu po začetku mandata.
Župan pošlje predsednikom delovnih teles in vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon ter sklic seje, na kateri bo občinski svet opravil splošno razpravo o predlogu proračuna občine.
Na seji občinskega sveta župan predstavi predlog proračuna občine. Predstavitev ni časovno omejena ter nanjo ni razprave. Župan lahko določi, da posamezne dele proračuna predstavijo zaposleni v občinski upravi.
Predstavitev občinskega proračuna obsega:
– temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna,
– oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v prihodnjih dveh letih,
– okvirni predlog obsega razpolaganja z občinskim stvarnim premoženjem,
– predstavitev načrta razvojnih programov,
– predstavitev načrta nabav in načrta delovnih mest.
128. člen
Predsedniki delovnih teles morajo pred sklicem seje za obravnavo predloga proračuna občine sklicati seje delovnih teles, na katerih župan in predstavniki občinske uprave pojasnijo predlog proračuna občine.
Občinski svet po končani razpravi sklene, da nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna občine v skladu s statutom in tem poslovnikom oziroma predloga proračuna občine ne sprejme ter določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog proračuna občine.
Razprave članov sveta v splošni razpravi o predlogu proračuna občine ne smeje trajati dlje kot pet minut.
129. člen
V petih dneh po opravljeni splošni razpravi lahko vsak član sveta k predlogu proračuna predloži županu pisne pripombe in predloge na predlog proračuna občine.
Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora upoštevati pravila o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.
130. člen
Župan se najkasneje v desetih dneh opredeli do vloženih pripomb in predlogov ter pripravi dopolnjen predlog proračuna občine za drugo branje ter skliče sejo občinskega sveta, na kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju predloga proračuna.
V uvodni obrazložitvi predloga proračuna za drugo branje župan pojasni, katerih pripomb ni upošteval ter utemelji, katere je vključil v predlog proračuna za drugo branje.
Župan tudi pojasni, katere amandmaje je sprejel in katere je možno upoštevati. Po obrazložitvi župana se morajo predlagatelji o svojih amandmajih v zvezi s pojasnili župana izjasniti. Če predlagatelj amandmaja ne umakne, se izvede razprava po amandmajih.
Vsak amandma mora upoštevati načelo proračunskega ravnovesja. Predlagatelj amandmaja mora natančno navesti, iz katere postavke proračuna se zagotoviti sredstva in za kaj se namenijo. Če predlagatelj ne pojasni, kako se bo zagotovilo proračunsko ravnovesje, župan amandma umakne iz razprave in odločanja. O vsakem amandmaju se glasuje posebej.
131. člen
Po glasovanju o amandmajih župan ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti in bodo vključeni v proračun občine. Ko je glasovanje o amandmajih končano, župan ugotovi, ali je proračun medsebojno usklajen glede prihodkov in odhodkov in drugih obveznosti.
Če je proračun uravnovešen, občinski svet glasuje o proračunu kot celoti.
Če župan ugotovi, da sprejeti amandmaji posegajo v sredstva, ki jih občina mora zagotoviti v skladu z ustavo in zakonom, v sredstva, ki jih občina mora zagotoviti po sklenjenih pogodbah ali sodnih in drugih odločbah, ali da bi sprejeti amandmaji imeli škodljive posledice za izvajanje določenih dejavnosti, lahko prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in določi rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev.
Ko je predlog uskladitve pripravljen, ga župan obrazloži.
Če predloga obrazložitve ni mogoče pripraviti na isti seji, župan določi rok, ko se bo seja nadaljevala. Občinski svet najprej glasuje o predlogu uskladitve, in če je predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti. Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun ni sprejet.
132. člen
Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna.
Nov predlog proračuna obravnava občinski svet in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
133. člen
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki traja največ tri mesece. Če tudi v tem roku ni sprejet proračun občine se začasno financiranje lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta. Sklep o začasnem financiranju obravnava občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek.
134. člen
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
Rebalans proračuna občine sprejeme občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem postopku.
Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki mora biti obrazložen mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in odhodki.
4. Sprejem drugih aktov občinskega sveta
135. člen
O drugih aktih, razen statuta, poslovnika in odloka, odloča občinski svet praviloma na isti seji.
Občinski svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte na način, kot določa postopek za obravnavo odloka.
Za spreminjanje in dopolnjevanje predlogov teh aktov se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za odločanje o amandmajih k predlogu odloka.
5. Predlog za obvezno razlago odloka
136. člen
Zahtevo za obvezno razlago določb odloka lahko dajo predlagatelji odloka določeni s tem poslovnikom.
Zahteva mora vsebovati naslov odloka, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
Zahtevo za obvezno razlago odloka obravnava komisija za statut in pravna vprašanja. Preden začne obravnavo odloka, lahko zahteva ustrezno mnenje pristojnih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja odloka, župana in občinske uprave.
Če komisija za statut in pravna vprašanja ugotovi, da zahteva ni utemeljena, o tem obvesti predlagatelja.
Če komisija za statut in pravna vprašanja ugotovi, da je zahteva za obvezno razlago odloka utemeljena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga predlaga občinskemu svetu v sprejem.
Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom določen za sprejem odloka po hitrem postopku.
6. Postopek za sprejem prečiščenega besedila
137. člen
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt.
Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki je s tem poslovnikom določen za sprejem odloka po skrajšanem postopku.
XI. VOLITVE IN IMENOVANJA
1. Splošne določbe
138. člen
Imenovanja funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se opravijo po določbah tega poslovnika.
Če občinski svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
139. člen
Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih z dvigom rok po abecednem vrstnem redu. Ko je eden od kandidatov dobil zadostno število glasov, se o drugih kandidatih ne glasuje več.
Če se tajno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«.
140. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi ponovno glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta na prvem glasovanju dobila največ glasov. Če na prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih na prvem glasovanju. Tisti, ki je dobil več glasov, je naveden prvi.
141. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
2. Imenovanje podžupana
142. člen
Kandidate za podžupana občine predlaga župan. Podžupan je imenovan, če je zanj glasovala večina opredeljenih navzočih članov sveta.
3. Imenovanje predsednikov in članov delovnih teles
143. člen
Delovno telo občinskega sveta imenuje občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta na podlagi predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predlogu delovnega telesa za člane delovnih teles občinskega sveta je potrebno priložiti soglasje kandidata.
Če predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na občinskem svetu ni bil izglasovan, lahko občinski svet komisiji naloži pripravo novega predloga do naslednje redne seje, lahko pa delovno telo imenuje na podlagi predlogov članov sveta.
4. Imenovanje predsednika in članov nadzornega odbora
144. člen
Za imenovanje predsednika in članov nadzornega odbora se smiselno uporabljajo določbe 143. člena poslovnika.
5. Postopek za razrešitev
145. člen
Občinski svet razrešuje funkcionarje, ki jih voli in imenuje na podlagi zakona, statuta in tega poslovnika po enakem postopku, kakor je določen za izvolitev ali imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je določen z zakonom, statutom in tem poslovnikom.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
6. Odstop svetnikov in funkcionarjev
146. člen
Vsak član sveta, funkcionar občinskega sveta ali drugi funkcionar, ki ga je izvolil ali imenoval občinski svet, ima pravico odstopiti.
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in se pošlje županu, ki mora člane sveta obvestiti o odstopu na prvi naslednji redni seji občinskega sveta.
Šteje se, da članu sveta ali funkcionarju preneha funkcija z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
7. Dajanje mnenj in soglasij k imenovanju direktorjev javnih zavodov in javnih podjetij
147. člen
Mnenje oziroma soglasje k imenovanju direktorjev oziroma ravnateljev javnih zavodov in javnih podjetij daje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve imenovanja.
XII. RAZMERJE MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM
148. člen
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Župan in občinski svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno reševanje nastalih problemov.
Kadar občinski svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, določi poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so sodelovali pri pripravi predlogov odlokov in drugih aktov.
149. člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na predlog predlagateljev, ki lahko predlagajo odlok, lahko občinski svet sklene, da mora župan uvrstiti na dnevni red redne seje občinskega sveta poročilo o izvrševanju sklepov občinskega sveta ter o opravljenih nalogah.
V poročilu o izvršitvi sklepov je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso bili izvršeni in navesti razloge za njihovo neizvršitev.
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov.
150. člen
Župan skrbi za zakonitost dela občinskega sveta, zato je dolžan občinski svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.
XIII. JAVNOST DELA
151. člen
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih je obravnaval.
152. člen
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradivo občinskega sveta, ki so zaupne narave.
Vrste in stopnje zaupnosti ter ravnanje z zaupnimi dokumenti in gradivom se določijo s posebnimi predpisi, ki jih sprejme župan.
Član sveta javnosti ne sme sporočiti podatkov iz dokumentov in gradiva, ki so zaupne narave.
153. člen
Občinski svet lahko sklene, da bosta določena seja ali del seje občinskega sveta potekala brez navzočnosti javnosti.
Predstavniki javnih občil imajo pravico biti navzoči na sejah občinskega sveta ter obveščati javnost o njegovem delu z izjemo iz prvega odstavka tega člena.
154. člen
Občinski svet z vabilom vabi predstavnike javnih občil na seje občinskega sveta.
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov občinskega sveta, obvestila in poročila o delu občinskega sveta.
Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.
Uradno obvestilo se izda zlasti o sejah ali delih sej občinskega sveta, ki so potekala brez navzočnosti javnosti ali brez navzočnosti predstavnikov javnih občil. Občinski svet lahko sklene, da se da uradno besedilo tudi v drugih primerih.
XIV. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU
155. člen
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določata statut in ta poslovnik.
Dopustna so odstopanja od določb tega poslovnika:
– glede rokov, določenih za sklicevanje sej občinskega sveta, delovnih teles in za pošiljanje gradiva,
– glede načina sklicevanja sej in pošiljanja gradiva, prostorov, kraja in časa sklicevanja sej,
– glede rokov za obravnavanje aktov,
– glede obravnavanja predlogov aktov v delovnih telesih,
– glede javnosti dela in obveščanju javnosti o delu občinskega sveta.
Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane.
XV. RAZLAGA POSLOVNIKA
156. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo občinskega sveta predsedujoči.
Zunaj seje daje razlago poslovnika komisija za statut in pravna vprašanja, ki po potrebi pridobi ustrezno strokovno mnenje.
Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki jo je dala komisija za statut in pravna vprašanja, odloči občinski svet.
XVI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA
157. člen
Predlog za začetek postopka za spremembo tega poslovnika lahko poda župan ali 1/4 članov sveta. Spremembe in dopolnitve tega poslovnika obravnava in sprejema občinski svet po postopku, ki velja za sprejem odloka.
Akt o spremembi poslovnika sprejme občinski svet z 2/3 večino navzočih članov sveta.
XVII. PREHODNE DOLOČBE
158. člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha za Občino Šmartno pri Litiji veljati poslovnik Občinskega sveta občine Litija (Uradni list RS, št. 46/95 in 18/98), katerega veljavo je Občinski svet občine Šmartno pri Litiji s sklepom na 1. redni seji začasno prevzel.
159. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 037-1/2003
Šmartno pri Litiji, dne 5. junija 2003.
Župan
Občine Šmartno pri Litiji
Milan Izlakar l. r.
