Na podlagi 2. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99, 31/00 – popr. in 54/00 – Zkme) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa način merjenja in razvrščanja po izmerah in kakovosti za gozdne lesne proizvode.

Gozdni lesni proizvodi so izdelani s prežagovanjem in cepljenjem posekanih debel gozdnega drevja brez vrha in vej ali iz debelejših vej. Lahko so izdelani kot:
– okrogli tehnični les (hlodi, gradbeni les, droben tehnični les, les za kemično izkoriščanje);
– prostorninski les (les za kemično izkoriščanje, drva).

Za poimenovanje okroglega lesa, za izraze za njegovo izmero in njegove značilnosti se uporabljajo naslednji terminološki standardi:
– SIST EN 844 – 1 Okrogli in žagani les – Terminologija – 1. del: Splošni izrazi za okrogli in žagani les;
– SIST EN 844 – 2 Okrogli in žagani les – Terminologija – 2. del: Splošni izrazi za okrogli les;
– SIST EN 844 – 5 Okrogli in žagani les – Terminologija – 5. del: Izrazi, povezani z merami okroglega lesa;
– SIST EN 844 – 8 Okrogli in žagani les – Terminologija – 8. del: Izrazi, povezani z značilnostmi okroglega lesa.

Količino gozdnih lesnih proizvodov se meri z volumnom, s številom kosov ali z maso v merskih enotah v skladu s predpisom, ki ureja merske enote.

Mere gozdnih lesnih proizvodov kot so debelina in dolžina kosov okroglega lesa in velikost skladovnic prostorninskega lesa se meri z ročnimi ali z elektronskimi merilnimi napravami, ki morajo biti overjene v skladu s predpisi, ki urejajo overitev teh naprav.

Dolžina gozdnega lesnega proizvoda je določena z razdaljo med njegovima čelnima ploskvama. Če je čelna ploskev odrezana poševno, se dolžina meri od sredine poševne ploskve.
Dolžina okroglega lesa (v nadaljnjem besedilu: oblovina) s premerom nad 20 cm se meri na decimetre, oblovina debeline do 19 cm pa se meri na meter natančno. V obeh primerih se izmerjena dolžina zaokrožuje navzdol.

Debelina oblovine se izraža z njenim premerom. Pri izmeri debeline se izmere zaokrožujejo navzdol na centimeter natančno. Premer se meri z gozdarsko premerko.
Premer oblovine nad 20 cm se meri brez lubja na sredini dolžine gozdnega lesnega proizvoda z dvakratno navzkrižno izmero (največji in najmanjši). Aritmetična sredina obeh izmer določa premer oblovine.
Ne glede na prejšnji odstavek se premer lahko meri z lubjem, pri njegovi določitvi pa se mora debelina lubja dosledno odbijati. Odbijanje lubja mora biti evidentirano.
Če so na mestu izmere premera oblovine večje odebelitve ali druge nepravilnosti, se premer meri dvakrat v isti razdalji levo in desno od odebelitve. Aritmetična sredina obeh tako izmerjenih premerov, je premer oblovine.
Če je oblovina močno konična, premer na tanjšem koncu na pogled močno odstopa od premera na debelejšem koncu, se premer določi z aritmetično sredino izmerjene debeline na njenem tanjšem in debelejšem koncu.
Pri oblovini debeline do 19 cm brez skorje, se premer lahko določi z njegovo enkratno izmero na sredini.

Količina oblovine se meri z volumnom in izraža v m3. Določena je z njeno dolžino in premerom. Izračunava se na najmanj dve decimalni mesti natančno. Pri določanju količine se lahko uporabljajo tablice.

Količina prostorninskega lesa se izraža v prostorninskih m3. Prostorninski les se zlaga v zložaj v obliki prizme s čim manjšimi praznimi prostori med okroglicami ali cepanicami, ki ima na celi dolžini enako višino in širino.
Pri izmeri višine prizme se upošteva nadmera najmanj 3%.
Z zmnožkom višine, širine in dolžine se določi prostornina zložaja.
Količina prostorninskega lesa se lahko izraža v m3, ki se določi tako, da se prostornina zložaja-prizme pomnoži s faktorjem 0,70, ali v kg in se določi s tehtanjem.

Gozdni lesni proizvodi se lahko razvrščajo po:
1. drevesnih vrstah in splošnem poimenovanju;
2. izmerah;
3. kakovosti.

Za razvrščanje gozdnih lesnih proizvodov po izmerah se uporabljata naslednja standarda:
– SIST EN 1315 – 1 Razvrščanje po izmerah – 1. del: Okrogli les listavcev;
– SIST EN 1315 – 2 Razvrščanje po izmerah – 2. del: Okrogli les iglavcev.

Pri razvrščanju gozdnih lesnih proizvodov po kakovosti se upošteva kvarni vpliv napak lesa, ki se jih opredeli oziroma meri na zunanjosti gozdnih lesnih proizvodov.
Na kakovost gozdnih lesnih proizvodov vplivajo zlasti naslednje napake lesa:
– glede oblike: koničnost, krivost, ovalnost, žlebatost;
– glede strukture: grčavost, zavitost, reakcijski les, nepravilna zgradba, napake srca (ekscentričnost srca, dvojno srce, razpoke, kolesivost, neprava črnjava); in
– nastale zaradi zunanjih vplivov: razpoke, gniloba, rjavost (v srcu in na obodu), piravost, rovi žuželk, mehanične poškodbe, tujki v lesu.
Kvarni vpliv napak lesa se lahko ocenjuje ali meri v skladu z naslednjima standardoma:
– SIST – EN 1310 Okrogli in žagani les – Metoda merjenja značilnosti lesa;
– SIST – EN 1311 Okrogli in žagani les – Metoda merjenja biološke razgradnje lesa.

Za razvrščanje po kakovosti se lahko uporabljajo naslednji standardi:
– SIST EN 1316-1 Okrogli les listavcev – Razvrščanje po kakovosti – 1. del: Hrast in bukev;
– SIST EN 1316-2 Okrogli les listavcev – Razvrščanje po kakovosti – 2. del: Topol;
– SIST EN 1316-3 Okrogli les listavcev – Razvrščanje po kakovosti – 3. del: Jesen, javor in platana;
– SIST ENV 1927-1 Razvrščanje okroglega lesa iglavcev po kakovosti – 1.del: Smreke in jelke;
– SIST ENV 1927-2 Razvrščanje okroglega lesa iglavcev po kakovosti – 2.del: Bori;
– SIST ENV 1927-3 Razvrščanje okroglega lesa iglavcev po kakovosti – 3.del: Macesni in duglazije.

Z oznakami kakovostnih razredov A/EN, B/EN in C/EN se lahko v prometu označi in obeleži gozdne lesne proizvode samo, če so bili v razrede po kakovosti uvrščeni na podlagi določil standardov iz prejšnjega člena in izpolnjujejo naslednje zahteve:
– razred A/EN: vanj je uvrščen zdrav les nadpovprečne kakovosti, brez napak ali z neznatnimi napakami, ki ne omejujejo njegove uporabnosti;
– razred B/EN: vanj je uvrščen les standardne kakovosti, vključno z lesom dreves, ki so se posušila na panju in imajo eno ali več naslednjih napak: majhna krivost in zavitost vlaken, majhna koničnost, brez velikih grč, nekaj malih ali srednje velikih zdravih grč, nekaj gnilih grč majhnega obsega, rahlo ekscentrično srce, nekaj nepravilnosti oblike ali druge posamične napake, ki predstavljajo odstopanje od splošno dobre kakovosti;
– razred C/EN: vanj se uvršča ves les, ki zaradi svojih napak ne more biti uvrščen niti v razred A/EN, niti v razred B/EN, vendar je kljub temu take kakovosti, da se lahko uporablja v industriji.
Gozdni lesni proizvodi iz kakovostnih razredov A/EN in C/EN morajo biti neizbrisno označeni s klasifikacijsko oznako. Pri kakovostnem razredu B/EN se označevanje lahko opusti.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

* Ta pravilnik v celoti povzema vsebino direktive EGS o klasifikaciji neobdelanega lesa (68/89/EGS).