Na podlagi trinajstega odstavka 20. člena zakona o krmi (Uradni list RS, št. 13/02 in 52/02-ZDU-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K*
o uradnih metodah analiz krme, dodatkov in premiksov
1. člen
Ta pravilnik določa uradne metode fizikalnih, kemičnih in mikrobioloških analiz (v nadaljnjem besedilu: metode) krme, dodatkov in premiksov za inšpekcijski nadzor in monitoring ter splošne določbe o metodah.
2. člen
Splošne določbe o metodah določajo način priprave vzorcev za analizo ter vsebujejo določbe o reagentih in opremi, načinu uporabe metod in izražanju rezultatov ter so navedene v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.
3. člen
Metode so objavljene v posebnih publikacijah Krma – I, Krma – II in Krma – III ter ML – II, ki jih izda minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in so dosegljive na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
4. člen
Za določanje sestavin v krmi se uporabljajo naslednje metode, objavljene v Publikaciji Krma – I:
Metoda 1: Določanje vlage
Metoda 2: Določanje vlage v živalskih in rastlinskih maščobah in oljih
Metoda 3: Določanje surovih beljakovin
Metoda 4: Določanje in vitro prebavljivosti surovih beljakovin
Metoda 5: Določanje aktivnosti pepsina
Metoda 6: Določanje hlapnih dušikovih baz
Metoda 7: Določanje uree (sečnine)
Metoda 8: Določanje vsebnosti surovih olj in maščob
Metoda 9: Določanja surove vlaknine
Metoda 10: Določanje škroba
Metoda 11: Določanje surovega pepela
Metoda 12: Določanje pepela, netopnega v HCl
Metoda 13: Določanje klora iz kloridov
Metoda 14: Določanje kalija
Metoda 15: Določanje natrija
Metoda 16: Določanje kalcija
Metoda 17: Določanje magnezija
Metoda 18: Določanje celotnega fosforja
Metoda 19: Določanje elementov v sledovih: železa, bakra, mangana in cinka
Metoda 20: Določanje kalcijevega karbonata kot CaCO(3)
Metoda 21: Določanje laktoze
Metoda 22: Določanje sladkorja
Metoda 23: Ocena aktivnosti ureaze v izdelkih iz soje
Metoda 24: Kvantitativno določanje posnetega mleka v prahu v krmnih mešanicah z encimsko koagulacijo para kazeina
Metoda 25: Določanje aminokislin
Metoda 26: Določanje triptofana
5. člen
Za določanje krmnih dodatkov se uporabljajo naslednje metode, objavljene v Publikaciji Krma – II:
Metoda 1: Določanje vitamina A v krmi in premiksih
Metoda 2: Določanje vitamina E v krmi in premiksih
Metoda 3: Določanje cink bacitracina v krmi in premiksih
Metoda 4: Določanje virginiamicina v krmi in premiksih
Metoda 5: Določanje tilozina v krmi, koncentratih in premiksih
Metoda 6: Določanje flavofosfolipola z difuzijo na agarnem gojišču v krmi, koncentratih in premiksih
Metoda 7: Določanje avoparcina z difuzijo na agarnem gojišču v krmi in premiksih
Metoda 8: Določanje natrijevega monenzina z difuzijo na agarnem gojišču v krmi inpremiksih
Metoda 9: Določanje spiramicina z difuzijo na agarnem gojišču v krmi in premiksih
Metoda 10: Določanje halofuginona v krmi
Metoda 11: Določanje robenidina v krmi
Metoda 12: Določanje metilbenzokvata v krmi
Metoda 13: Določanje olakvindoksa v krmi
Metoda 14: Določanje amprola v krmi in premiksih
Metoda 15: Določanje diklazurila v krmi in premiksih
Metoda 16: Določanje karbadoksa v krmi, premiksih in pripravkih
Metoda 17: Določanje natrijevega lasalocida v krmi in premiksih
Metoda 18: Določanje sirotke v posnetem mleku v prahu in krmnih mešanicah
Metoda 19: Kvalitativno določanje škroba v posnetem mleku v prahu, denaturiranem mleku v prahu in v krmnih mešanicah.
6. člen
Za določanje nezaželenih sestavin in škodljivih snovi v krmi se uporabljajo metode, objavljene v Publikaciji Krma – III:
Metoda 1: Določanje cianovodikove kisline
Metoda 2: Določanje prostega in celotnega gosipola
Metoda 3: Določanje aflatoksina B(1)Metoda 4: Smernice za mikroskopsko identifikacijo in oceno sestavin živalskega izvora v krmi
Metoda 5: Metoda vzorčenja za uradno kontrolo ravni dioksinov (PCCD/PCDF) in določanja dioksinom podobnih PCB v določeni krmi
Metoda 6: Priprava vzorca in zahteve za analizne metode, ki se uporabljajo za uradno kontrolo ravni dioksinov (PCCD/PCDF) ter določanje dioksinom podobnih PCB v določeni krmi.
7. člen
Za določanje sestavin v krmnih mešanicah in posnetem mleku v prahu, ki se uporablja v krmi, se uporabljajo naslednje metode, ki so navedene v publikaciji ML-II:
Metoda 5: Določanje beljakovin
Metoda 6. Določanje maščob
Metoda 7: Določanje vlage
8. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o metodah jemanja vzorcev ter metodah fizikalnih, kemičnih in mikrobioloških analiz krme (Uradni list SFRJ, št.15/87 in Uradni list RS, št. 59/99 in 13/02).
9. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 324-01-30/2003
Ljubljana, dne 9. maja 2003.
EVA 2003-2311-0151
mag. Franci But l. r.
Minister za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
* Ta pravilnik vsebinsko povzema Direktivo 70/373/EEC, ki pomeni Direktivo Sveta z dne 20. julija 1970 o uvedbi metod Skupnosti za vzorčenje in analize za uradni nadzor krme, zadeve v zvezi s splošnimi določbami o analiznih metodah, ki pomeni Direktivo komisije 81/680/EEC z dne 30. julija 1981, ki spreminja Direktive 71/250/EEC, 71/393/EEC, 73/46/EEC, 75/84/EEC, 73/372/EEC in 78/633/EEC, ki uvajajo analizne metode Skupnosti za uradni nadzor krme ter zadeve v zvezi z direktivami Komisije, ki urejajo zadeve v zvezi z analiznimi metodami Skupnosti za uradni nadzor krme in ki so navedene v publikacijah KRMA – I, KRMA – II, KRMA – III in ML-II.
SPLOŠNE DOLOČBE O METODAH ZA KRMO
A) PRIPRAVA VZORCEV ZA ANALIZO
1. Namen
(1) Končni vzorci, ki so poslani v laboratorij po jemanju vzorcev v
skladu s predpisom, ki ureja uradne metode jemanja vzorcev za monitoring
in inšpekcijski nadzor krme, dodatkov in premiksov, morajo biti pred
analizo pripravljeni v skladu s postopkom določenim v tej prilogi.
(2) Postopek mora biti izveden tako, da so natehtane količine, kot jih
določajo posamezne metode, homogene in predstavljajo končni vzorec.
2. Varnostni ukrepi
(1) Preprečiti je potrebno kontaminacijo vzorca in spremembo njegove
sestave. Mletje, mešanje in sejanje morajo biti izvedeni čim hitreje, s
čim manj izpostavljanja zraku in svetlobi. Ne smejo se uporabljati mlini
in drobilci, ki bi znatno segreli vzorec. Priporočljivo je ročno
drobljenje krme, ki je posebej občutljiva na toploto. Paziti moramo, da
naprava za mletje, mešanje in sejanje ne predstavlja vira kontaminacije z
elementi v sledovih.
(2) Če priprave vzorca ni mogoče izvesti brez znatnih sprememb
vsebnosti vlage v vzorcu, določimo vsebnost vlage pred pripravo in po njej
v skladu s postopkom, določenim v metodi 1: Določanje vlage, objavljeni v
publikaciji KRMA – I.
3. Postopek
Vzorec mehansko ali ročno dobro premešamo. Razdelimo ga na dva enaka
dela (če je mogoče, uporabljamo postopek četrtinjenja). Enega izmed delov
hranimo v primerni čisti in suhi posodi z neprodušnim zamaškom, drugi del,
ali reprezentativen del drugega dela, ki tehta vsaj 100 g pa pripravimo,
kot je navedeno v točkah od 3.1 do 3.4.
3.1. Krma, ki jo je mogoče mleti brez predhodnega sušenja
Če v metodi ni navedeno drugače, po mletju celotnega vzorca le tega po
potrebi presejemo skozi sito s kvadratnimi odprtinami 1 mm. Ne meljemo
preveč.
Presejani vzorec premešamo in ga prenesemo v primerno čisto in suho
posodo z neprodušnim zamaškom. Preden vzorec za izvedbo analize natehtamo,
ga še enkrat dobro premešamo.
3.2. Krma, ki jo je potrebno pred mletjem sušiti
Če v metodi ni določeno drugače, vzorec sušimo toliko časa, da se
vsebnost vlage zniža na 8 do 12%, v skladu s postopkom za predhodno
sušenje, ki je opisan v točki 4.3 metode 1, ki je navedena v drugem
odstavku točke 2 te priloge. Nadaljnji postopek je enak postopku iz točke
3.1. te priloge.
3.3. Tekoča ali poltekoča krma
Vzorec prenesemo v primerno čisto in suho posodo z neprodušnim
zamaškom. Pred izvedbo analize vzorec dobro premešamo in ga natehtamo.
3.4. Druga krma
Vzorce, ki jih ne moremo pripraviti skladno z enim izmed zgoraj
navedenih postopkov, obdelamo po kateremkoli drugem postopku, ki
zagotavlja, da bo vzorec, natehtan za analizo, homogen in bo predstavljal
končni vzorec.
4. Hranjenje vzorcev
Vzorce moramo hraniti pri temperaturi, pri kateri se njihova sestava
ne spremeni. Vzorce, namenjene za analizo vitaminov ali snovi, ki so
posebej občutljive na svetlobo, hranimo v posodi iz rjavega stekla.
B) DOLOČBE O REAGENTIH IN OPREMI,
KI SE UPORABLJA PRI METODAH
1. Če v metodi ni določeno drugače, morajo biti vsi reagenti čistoče
za analizo p.a.. Pri določanju elementov v sledovih moramo čistost
reagentov preveriti s slepim vzorcem. Glede na dobljene rezultate se po
potrebi reagenti dodatno čistijo.
2. Pri metodah se pri pripravi raztopin, razredčevanju, spiranju in
izpiranju, kadar narava uporabljenega topila ali razredčila ni posebej
navedena, uporablja voda. Praviloma mora biti voda demineralizirana ali
destilirana. V določenih primerih, ki so v metodah posebej navedeni, jo je
potrebno prečistiti s posebnimi postopki.
3. Glede laboratorijske opreme so pri metodah navedeni le specifični
inštrumenti in oprema, ki zahteva posebno uporabo. Oprema mora biti čista,
zlasti pri določanju zelo nizkih množin snovi.
C) UPORABA METOD IN IZRAŽANJE REZULTATOV
1. Za določanje snovi v krmi je običajno predpisana ena sama metoda.
Če je predpisanih več metod, je na poročilu o analizi potrebno navesti
uporabljeno metodo.
2. Rezultat, naveden v poročilu o analizi, je srednja vrednost vsaj
dveh določitev, izvedenih na ločenih delih vzorca, in mora biti
zadovoljivo ponovljiv.
3. Rezultat izrazimo tako, kot je določeno v metodi, s predpisanim
številom decimalk.Če je potrebno rezultat korigiramo glede na vsebnost
vlage v končnem vzorcu pred pripravo vzorca za analizo.
