Na podlagi četrtega odstavka 6. člena zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00 in 42/02) in tretjega odstavka 10. člena zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 11/01) izdaja minister za zdravje v soglasju z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa:
– mejne vrednosti ostankov pesticidov v oziroma na živilih rastlinskega in živalskega izvora (v nadaljnjem besedilu: živila) in kmetijskih pridelkih;
– živila in kmetijske pridelke za katere so določene mejne vrednosti ostankov pesticidov;
– postopke vzorčenja in analize vzorcev za ugotavljanje skladnosti z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov.
Ta pravilnik velja tudi za živila po sušenju, predelavi ali vključitvi v sestavljena živila.

Določbe tega pravilnika ne veljajo:
– za živila, ki so namenjena za izvoz v države, ki zahtevajo določene postopke za preprečevanje vnosa škodljivih organizmov na njihovo ozemlje in imajo za posledico višje količine ostankov pesticidov, kot je določeno s tem pravilnikom;
– kadar je zaščita s pesticidi pred izvozom potrebna, da se zavaruje živilo pred škodljivimi organizmi med transportom v druge države;
– za živila, ki so namenjena za izvoz v države, kjer veljajo drugačni predpisi o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v oziroma na živilih;
– za izdelavo proizvodov, ki niso namenjeni za prehrano ljudi ali krmo;
– za proizvode, ki so namenjeni za setev ali sajenje.

Pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. Mejna vrednost ostankov pesticidov je najvišja dovoljena količina ostankov pesticidov v oziroma na živilu in kmetijskem pridelku (v nadaljnjem besedilu: MRL) izražena v miligramih na kilogram (v nadaljnjem besedilu: mg/kg).
2. Ostanki pesticidov so ena ali več snovi, ki so prisotne v oziroma na živilu in kmetijskem pridelku in so posledica uporabe pesticidov pri zaščiti rastlin, v veterinarski medicini in kot biocidov, vključno z njihovimi metaboliti ali produkti, ki so posledica njihovega razgrajevanja ali reakcije.
3. Pesticidi so fitofarmacevtska sredstva, ki jih ureja zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 11/01), zdravila za veterinarsko uporabo, ki jih ureja zakon o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/99, 70/00, 7/02, 13/02 – ZKrmi in 67/02) ter biocidni pripravki, ki jih ureja zakon o kemikalijah (Uradni list RS, št. 36/99 in 11/01 – ZFfS).
4. Živila živalskega izvora so sestavni deli živalskega telesa in od njih, oziroma od živali pridobljeni proizvodi v nepredelani, polpredelani ali predelani obliki, ki so namenjeni za prehrano ljudi.
5. Živila rastlinskega izvora so kmetijski pridelki v prometu in proizvodi iz rastlin v polpredelani ali predelani obliki, namenjeni za prehrano ljudi.
6. Kmetijski pridelki so rastline in deli rastlin po obiranju izkopu ali žetvi, do prometa.
7. Laboratoriji so laboratoriji za opravljanje analiz, določenih po tem pravilniku in jih imenujeta minister, pristojen za zdravje in minister, pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
8. Obnovljivost je natančnost pri pogojih obnovljivosti, to je pri pogojih pri katerih so rezultati preskušanja pridobljeni z isto metodo, na identičnem vzorcu, v različnih laboratorijih, z različnimi izvajalci in z uporabo različne opreme.

Seznam živil rastlinskega izvora oziroma kmetijskih pridelkov, za katere so določene MRL, je v prilogi I, ki je sestavni del tega pravilnika.
Seznam živil živalskega izvora, za katere so določene MRL, je v prilogi II, ki je sestavni del tega pravilnika.
Seznam pesticidov, za katere so določene MRL v oziroma na živilih in kmetijskih pridelkih, je v prilogi III, ki je sestavni del tega pravilnika.
MRL v oziroma na živilih in kmetijskih pridelkih so v prilogi IV, ki je sestavni del tega pravilnika.
Postopki vzorčenja živil in kmetijskih pridelkov za določitev ostankov pesticidov in za preverjanje skladnosti z MRL so določeni v prilogi V, ki je sestavni del tega pravilnika.

Za sušena oziroma predelana živila, za katere MRL niso določeni s tem pravilnikom, veljajo MRL za enaka živila v izvirni obliki in za nepredelana živila iz priloge IV, ob upoštevanju posledic značilnih stopenj tehnološkega postopka (npr. upoštevanje deleža vlage).
V primeru predelanih in sestavljenih živil je prepovedano:
– zniževanje MRL z razredčevanjem živil, katerih MRL niso v skladu s prilogo IV;
– mešanje živil, ki so namenjena nadaljnji obdelavi, ki vključuje sortiranje in mehansko obdelavo z živili, ki so namenjena za neposredno prehrano ljudi;
– uporabiti živila, ki niso v skladu z MRL iz priloge IV kot surovino v proizvodnji sestavljenih živil;
– razstrupljevanje živil s kemijskimi postopki.
Za živila, sestavljena iz več kot ene sestavine, se MRL določi tako, da se uporabi MRL iz priloge IV za posamezna živila v izvirni obliki in se upošteva masne oziroma volumske deleže posameznih sestavin.
MRL, določeni v prilogi IV, ne veljajo za živila namenjena dojenčkom in malim otrokom.

Ob spravilu, skladiščenju pri pridelovalcu po obiranju, izkopu in žetvi kmetijski pridelek ne sme presegati MRL, navedenih v prilogi IV. Kmetijski pridelki pri katerih so presežene MRL iz priloge IV, ne smejo v promet oziroma se umaknejo iz prometa.
Živila pri katerih so presežene MRL iz priloge IV, ne smejo v promet oziroma se umaknejo iz prometa.
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, sme biti MRL: metil bromida, ogljikovega disulfida, ogljikovega tetraklorida, vodikovega cianida in vodikovega fosfida v žitih (pšenica, rž, ječmen, oves, koruza, riž, ajda, proso, sirek, tritikale in druga žita), izjemoma višja, kot je predpisana v prilogi IV, pod pogojem, da ta žita niso namenjena takojšnji porabi in ustrezen nadzor skladiščenja žit zagotavlja, da ne pridejo do končnega porabnika, dokler raven ostankov pesticidov ni v skladu z MRL iz priloge IV.
Kmetijski pridelki oziroma živila iz prejšnjega odstavka morajo biti jasno in vidno označeni z oznako “Blago s preseženim ostankom______ (navesti pesticid), ne sme v uporabo do______”. Oznaka o preseženih MRL mora biti jasno vidna na embalaži in na tovornem listu.
Za pesticide v kmetijskih pridelkih oziroma živilih ali za katere MRL niso določene v prilogi IV, se upošteva MRL v odločbi o registraciji fitofarmacevtskega sredstva oziroma zdravila za veterinarsko uporabo ali v dovoljenju za promet in uporabo biocidnega pripravka.
Če MRL iz prejšnjega odstavka ne obstajajo, se uporabljajo MRL, ki so v skladu z mednarodnimi standardi (Codex Alimentarius).

Kadar na podlagi novih podatkov in spoznanj, obstaja utemeljen sum, da ostanek pesticida, katerega vsebnost v živilih je sicer v skladu s tem pravilnikom, predstavlja nevarnost za zdravje ljudi, lahko minister, pristojen za zdravje začasno prepove ali omeji promet z živili.
Na podlagi ocen tveganja za zdravje ljudi, lahko minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sprejme tudi druge ukrepe, ki se nanašajo na ostanke pesticidov v oziroma na živilih in kmetijskih pridelkih.

Vzorčenje živil in kmetijskih pridelkov, namenjenih analizi ostankov pesticidov v oziroma na živilih in kmetijskih pridelkih, izvaja pristojni zdravstveni, veterinarski oziroma kmetijski inšpektor, vsak v skladu s svojimi pristojnostmi:
– zdravstveni inšpektor vzorči živila pri oddaji v promet, v proizvodnji in v prometu, razen nadzora iz druge in tretje alinee tega člena;
– veterinarski inšpektor vzorči živila živalskega izvora v kmetijski proizvodnji, v živilski proizvodnji, pri uvozu, izvozu, tranzitu, med skladiščenjem, v prometu na debelo, v prometu na drobno pa sveže neembalirano meso, surove ribe in druge vodne organizme, ki niso predpakirani;
– kmetijski inšpektor vzorči kmetijske pridelke v primarni kmetijski proizvodnji in skladiščenju do oddaje teh v promet.

Vzorci, predvideni za uradni nadzor za določitev vsebnosti ostankov pesticidov v oziroma na živilih in kmetijskih pridelkih, morajo biti odvzeti po postopkih, opisanih v prilogi V.
Če postopki vzorčenja iz prejšnjega odstavka niso primerni za kmetijske pridelke v primarni kmetijski proizvodnji, se uporabijo postopki, ki jih predpiše minister, pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Laboratorij za analize ostankov pesticidov v vzorcih živil in kmetijskih pridelkov mora biti akreditiran v skladu z zahtevami standarda SIST EN ISO/IEC17025.

Do akreditacije laboratorijev iz prejšnjega člena, analize ostankov pesticidov v oziroma na živilih in kmetijskih pridelkih opravljajo laboratoriji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– imajo uvedene analitske metode, ki ustrezajo naslednjim merilom: specifičnost, točnost, natančnost, ponovljivost in obnovljivost, izkoristek, meja določanja, meja detekcije in druge kriterije, ki jih morajo upoštevati;
– imajo usposobljene delavce za izvajanje metod;
– morajo uspešno sodelovati v najmanj dveh mednarodnih strokovnih medlaboratorijskih primerjalnih preskusih na leto.
Analitske metode, ki se lahko na enak način uporabijo za različne skupine živil in kmetijskih pridelkov, imajo prednost pred metodami, ki se lahko uporabijo le za eno vrsto živil in kmetijskih pridelkov.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se prenehata uporabljati pravilnik o količinah pesticidov in drugih strupenih snovi, hormonov, antibiotikov in mikotoksinov, ki smejo biti v živilih (Uradni list SFRJ, št. 59/83 in 79/87) v delu, ki ureja pesticide in pravilnik o mejnih vrednostih pesticidov v oziroma na rastlinah oziroma živilih rastlinskega izvora (Uradni list RS, št. 54/99).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.