Na podlagi tretjega odstavka 32. člena zakona o varstvu pred utopitvami (Uradni list RS, št. 44/00), izdaja minister za zdravje
P R A V I L N I K
o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa minimalne higienske zahteve (v nadaljnjem besedilu: higienske zahteve), ki jih morajo izpolnjevati kopalne vode, način njihovega ugotavljanja in spremljanja ter pogoje za zagotavljanje higienskih zahtev za kopalne vode.
Zaradi varovanja zdravja uporabnikov kopališč morajo kopalne vode ustrezati zahtevam tega pravilnika.
Za zagotavljanje higienskih zahtev je odgovoren upravljavec kopališča.
Pravilnik se ne uporablja za kopalno vodo v bazenih, ki jih uporablja izključno lastnik ali člani njegove družine.
2. člen
Higienske zahteve za kopalno vodo so določene s fizikalnimi, kemijskimi in mikrobiološkimi parametri iz priloge 1 oziroma priloge 2 tega pravilnika.
Vzorec kopalne vode je higiensko ustrezen, če vrednost posameznega preiskanega parametra ustreza higienskim zahtevam iz priloge 1 oziroma priloge 2 tega pravilnika.
Vzorec kopalne vode je higiensko neustrezen, če vrednost posameznega preiskanega parametra ne ustreza higienskim zahtevam iz priloge 1 oziroma priloge 2. Če vzorec ne ustreza zahtevam tega pravilnika mora oceno o primernosti kopalne vode za kopanje (v nadaljnjem besedilu: ocena kopalne vode) podati zdravnik, specialist higiene.
II. KOPALNA VODA V BAZENSKIH KOPALIŠČIH
3. člen
Kopalna voda v bazenskih kopališčih je voda v bazenih.
Polnilna voda je voda, ki se uporablja za prvo polnjenje in dopolnjevanje bazena. Za polnilno vodo veljajo enake zahteve kot za pitno vodo, razen glede naravne vsebnosti mineralnih soli.
Čista voda je voda, ki po pripravi priteka v bazen.
4. člen
Upravljavec bazenskega kopališča mora imeti kopališkega vzdrževalca, ki je zadolžen za vzdrževanje bazenskega kopališča, higienske ustreznosti kopalne vode in nemoteno delovanje naprav za pripravo vode. Kopališki vzdrževalec mora imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo.
5. člen
Bazensko kopališče se loči na čisti del in nečisti del. Čisti del obsega zlasti bazen z bazensko ploščadjo. Bazenska ploščad mora biti urejena tako, da voda s teh površin ne more odtekati v bazen ali v obtočni sistem.
Pred vstopom na bazensko ploščad si morajo obiskovalci obvezno oprhati telo in razkužiti noge. Uporabo kopalne garderobe, kape in obuval določi upravljavec bazenskega kopališča s kopališkim redom. Otroci do tretjega leta starosti morajo obvezno uporabljati kopalke ali kopalne pleničke.
6. člen
Materiali in snovi, ki prihajajo v stik s kopalno, čisto in polnilno vodo, ne smejo vplivati na fizikalne, kemijske ali mikrobiološke lastnosti vode.
Vsa oprema bazena in bazenske ploščadi mora biti izdelana iz materialov, ki so odporni na korozijske vplive vode in zraka.
Prepovedana je uporaba talnih oblog iz vseh vrst tekstilnih materialov v čistem delu kopališča.
7. člen
Pri pripravi kopalne vode je potrebno opraviti najmanj dezinfekcijo z rezidualnim učinkom in korekcijo pH vrednosti. Dodana sredstva se morajo enakomerno porazdeliti s pretokom v bazenu, tako da povsod v bazenu kopalna voda ustreza higienskim zahtevam.
Ne glede na prejšnji odstavek mora upravljalec bazenskega kopališča za postopke priprave kopalne vode, ki ima zaradi specifične sestave vode medicinske indikacije uporabe, pridobiti dovoljenje ministra, pristojnega za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister). Minister izda dovoljenje na podlagi strokovnega mnenja Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IVZ) oziroma območnega zavoda za zdravstveno varstvo.
8. člen
Pri pripravi kopalne vode upravljavec bazenskega kopališča lahko uporablja standard SIST DIN 19643 – 1 do 5 ali drug enakovreden standard.
9. člen
Vsak bazen mora biti opremljen z napravami za kontinuirano merjenje temperature, prostega klora, redoks potenciala in pH vrednosti kopalne vode in z avtomatskimi dozirnimi napravami za korekcijo vrednosti parametrov.
Upravljavec bazenskega kopališča mora zagotoviti zapisovanje vseh parametrov iz prejšnjega odstavka v evidenco obratovanja bazenskega kopališča iz 14. člena tega pravilnika.
Meritve se morajo opraviti približno v sredini daljše stranice pravokotnih bazenov ali na podobnem odgovarjajočem mestu v bazenih nepravilnih oblik.
Vrednosti parametrov iz prvega odstavka tega člena je treba enkrat dnevno izmeriti ročno ter jih vpisovati v evidenco obratovanja bazenskega kopališča iz 14. člena tega pravilnika.
Upravljavec bazenskega kopališča mora najmanj enkrat letno zagotoviti umerjanje (preverjanje delovanja) merilcev za ročno merjenje parametrov in o tem voditi dokumentacijo.
10. člen
Upravljavec bazenskega kopališča mora imeti izdelan in dokumentiran režim dodajanja polnilne vode, posebej za vsak bazen. Dnevno je treba nadomestiti, računano na uporabnika, najmanj 30 litrov kopalne vode s polnilno vodo, kar se preverja z merilcem količine dodane vode.
Upravljavec bazenskega kopališča mora skupno količino dodane polnilne vode vpisovati v evidenco obratovanja bazenskega kopališča iz 14. člena tega pravilnika.
Za nadziranje kroženja kopalne vode mora biti nameščen merilec pretoka vode skozi bazen. Upravljavec bazenskega kopališča mora delovanje črpalk za meritve pretoka skozi bazen vpisovati v evidenco obratovanja bazenskega kopališča iz 14. člena tega pravilnika.
11. člen
Za bazenska kopališča se lahko oblikujejo smernice dobre higienske prakse za kopalno vodo. Smernice dobre higienske prakse za kopalno vodo pripravi interesno združenje kopališč ali drugi zainteresirani po posvetu z Zdravstvenim inšpektoratom Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zdravstveni inšpektorat). Smernice odobri ministrstvo, pristojno za zdravje.
12. člen
Pri bazenih, ki obratujejo celo leto, je treba najmanj vsakih 6 mesecev celotni obtočni sistem, vključno z bazeni, popolnoma izprazniti, izprati, napolniti in hiperklorirati za 2 uri. Enak postopek je treba izvesti pri bazenih, ki obratujejo sezonsko, pred začetkom obratovanja.
Filter je potrebno, ne glede na čas obratovanja, spirati najmanj enkrat tedensko.
O izvedenih postopkih iz prvega in drugega odstavka tega člena mora upravljavec izdelati zapis, ki je sestavni del evidence obratovanja bazenskega kopališča iz 14. člena tega pravilnika.
13. člen
Upravljavec bazenskega kopališča mora imeti izdelan načrt čiščenja kopališča, ki mora vsebovati najmanj naslednje podatke: kaj čistiti, kako čistiti, s čim čistiti, kdaj čistiti in kdo čisti.
Kopališče je treba čistiti dnevno. Za čiščenje čistega dela kopališča je obvezna uporaba mehaničnih in kemičnih sredstev ter po potrebi dezinfekcijskih sredstev.
Dno bazenov je treba čistiti dnevno, stene bazenov in prelivne žlebov pa najmanj enkrat tedensko.
Čiščenje čistih in nečistih delov kopališča se opravlja po končanem obratovalnem času ter po potrebi med obratovalnim časom.
Upravljavec bazenskega kopališča mora zagotoviti vodenje dnevnega evidenčnega lista čiščenja, iz katerega je razvidno kaj, kdaj in kdo je opravil čiščenje.
Upravljavec bazenskega kopališča mora zagotoviti nadzor izvajanja načrta čiščenja.
Načrt in dnevni evidenčni listi čiščenja so sestavni del evidence obratovanja bazenskega kopališča iz 14. člena tega pravilnika.
14. člen
Upravljavec bazenskega kopališča mora voditi evidenco obratovanja bazenskega kopališča v skladu s prilogo 4 tega pravilnika.
Upravljavec bazenskega kopališča mora preverjati ali je evidenca iz prejšnjega odstavka pravilno in dnevno izpolnjena ter jo hraniti za preteklo leto do konca tekočega koledarskega leta.
Evidenca obratovanja bazenskega kopališča mora biti vedno na razpolago ob inšpekcijskem pregledu.
15. člen
Upravljavec bazenskega kopališča mora pri obratovanju kopališča pri vsakem bazenu preverjati najmanj:
– ali voda ustreza higienskim zahtevam. V ta namen je treba vzeti vzorce vode iz bazena za laboratorijske preskuse,
– ali naprave za pripravo kopalne vode in naprave za kontinuirani nadzor in avtomatsko doziranje pravilno delujejo,
– ali je nadomeščanje s polnilno vodo in kroženje vode v obtočnem sistemu ustrezno dovoljenemu številu obiskovalcev in predvidenemu številu kopalcev.
Upravljavec bazenskega kopališča mora voditi evidenco o izvedenih ukrepih za odpravo pomanjkljivosti, ki je sestavni del evidence obratovanja bazenskega kopališča iz 14. člena tega pravilnika.
16. člen
Vzorčenje, laboratorijske preskuse odvzetih vzorcev in ocenjevanje preskušenih vzorcev kopalnih voda lahko opravljajo pravne in fizične osebe, ki jih imenuje minister.
Navodila za vzorčenje in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci vzorčenja kopalnih voda predpiše minister.
Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za laboratorijske preskuse odvzetih vzorcev kopalnih voda predpiše minister.
Preskusi vzorcev se opravijo po metodah, navedenih v prilogi 3 tega pravilnika.
17. člen
Upravljavec bazenskega kopališča mora v roku osmih dni po opravljenem laboratorijskem preskušanju posredovati rezultate teh preskušanj zdravstvenemu inšpektoratu in IVZ, kot upravljavcu registra kopalnih voda. V primeru higiensko neustreznega vzorca je treba, v istem roku, zdravstvenemu inšpektoratu in IVZ posredovati tudi oceno iz tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika.
IVZ izdela letno poročilo o stanju higienske ustreznosti kopalne vode v bazenskih kopališčih v Sloveniji najpozneje do 31. marca za preteklo leto.
18. člen
Obseg preskušanj vzorcev vode je določen v prilogi 5.
Upravljavec bazenskega kopališča mora v bazenskih kopališčih, ki obratujejo celoletno zagotoviti odvzem vzorca kopalne in čiste vode enkrat mesečno, polnilne vode pa enkrat letno. Pri bazenskih kopališčih, ki obratujejo sezonsko pa mora upravljavec bazenskega kopališča zagotoviti odvzem vzorca kopalne in čiste vode dvakrat mesečno, polnilne vode pa enkrat letno.
19. člen
Če obstajajo indikacije, da je ali bi lahko prišlo do onesnaženja kopalne vode, upravljavec bazenskega kopališča, v sodelovanju s pravno ali fizično osebo iz prvega odstavka 16. člena tega pravilnika, zagotovi odvzem in preskuse vzorcev, poleg parametrov iz priloge 1 tudi za parametre v skladu z indikacijo ter določi pogostnost vzorčenja in dopustno vrednost parametrov.
20. člen
Vsako bazensko kopališče mora imeti na informacijskem mestu objavljene rezultate laboratorijskih preskusov tekočega leta za vsak bazen.
III. KOPALNA VODA V NARAVNIH KOPALIŠČIH
21. člen
Kopalna voda v naravnih kopališčih je vodno telo površinske vode ali njegov del.
Kopalna sezona je obdobje, v katerem pričakujemo večje število kopalcev. Kopalna sezona traja na morju od 15. junija do 30. septembra, na celinskih površinskih vodah pa od 15. junija do 31. avgusta.
22. člen
Upravljavec naravnega kopališča mora imeti izdelan načrt čiščenja kopališča, ki mora vsebovati najmanj naslednje podatke: kaj čistiti, kako čistiti, s čim čistiti, kdaj čistiti in kdo čisti.
Kopališče je treba čistiti dnevno po končanem obratovalnem času ter po potrebi med obratovalnim časom.
Upravljavec naravnega kopališča mora zagotoviti vodenje dnevnega evidenčnega lista čiščenja, iz katerega je razvidno kaj, kdaj in kdo je opravil čiščenje.
Upravljavec naravnega kopališča mora zagotoviti nadzor izvajanja načrta čiščenja.
23. člen
Upravljavec naravnega kopališča mora voditi evidenco obratovanja kopališča, ki jo sestavljajo dnevni evidenčni listi čiščenja, rezultati laboratorijskih preskusov odvzetih vzorcev in zapis iz prvega odstavka 30. člena tega pravilnika.
24. člen
Upravljavec naravnega kopališča mora zagotavljati izvajanje programa vzorčenja kopalne vode v skladu z določbami 29. in 30. člena ter prilogo 2 tega pravilnika.
25. člen
Vzorčenje kopalnih voda, laboratorijske preskuse odvzetih vzorcev in ocenjevanje preskušenih vzorcev lahko opravljajo pravne in fizične osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in jih imenuje minister.
Navodila za vzorčenje in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci vzorčenja kopalnih voda predpiše minister.
Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za laboratorijske preskuse odvzetih vzorcev kopalnih voda, predpiše minister.
Preskusi vzorcev se opravijo po metodah, navedenih v prilogi 3 tega pravilnika.
26. člen
Upravljavec naravnega kopališča mora v osmih dneh po opravljenem laboratorijskem preskušanju posredovati rezultate teh preskušanj zdravstvenemu inšpektoratu in IVZ, kot upravljavcu registra kopalnih voda. V primeru higiensko neustreznega vzorca je treba, v istem roku, zdravstvenemu inšpektoratu in IVZ posredovati tudi oceno iz tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika.
Za kopalne vode v naravnih kopališčih se v primeru, da za posamezne parametre ni določena mejna vrednost (»I«) upošteva priporočena vrednost (»G«) iz priloge 2 tega pravilnika.
IVZ izdela letno poročilo o stanju higienske ustreznosti kopalne vode v naravnih kopališčih v Sloveniji najpozneje do 31. marca za preteklo leto.
Za kopalne vode naravnih kopališč (morje, reke in jezera), ki mejijo s sosednjimi državami ali prečkajo državno mejo, se mora Republika Slovenija, v soglasju s temi državami, dogovoriti o skupnih higienskih zahtevah in ukrepih varovanja.
27. člen
Za vrednotenje kopalne vode v naravnih kopališčih ali ustrezajo higienskim zahtevam je treba upoštevati, da kopalna voda ustreza higienskim zahtevam, če preskusi vzorcev, odvzeti v zadnjih petih kopalnih sezonah, na istem vzorčnem mestu in v intervalih, kot je določeno v prilogi 2 tega pravilnika izkažejo, da:
– 95% vzorcev ustreza mejnim vrednostim parametrov (»I«), določenih v prilogi 2 tega pravilnika in
– 90% vzorcev ustreza priporočenim vrednostim (»G«), razen za parametre »skupne koliformne bakterije« in »koliformne bakterije fekalnega izvora«, za katere mora ustrezati priporočenim vrednostim 80% vzorcev;
– pri tem pa kakovost vode 5%, 10% ali 20% vzorcev, ki presegajo mejne oziroma priporočene vrednosti:
– ne odstopajo od vrednosti parametrov za več kot 50%, razen za mikrobiološke parametre, pH in raztopljeni kisik in
– naslednji vzorci, odvzeti v statistično ustreznih intervalih ne odstopajo od določenih mejnih oziroma priporočenih vrednosti.
Ne glede na prejšnji odstavek pa se vrednosti parametrov, ki odstopajo od mejnih (»I«) oziroma priporočenih (»G«) vrednosti, ne upoštevajo pri izračunu, če so posledica poplav, drugih naravnih nesreč ali izrednih vremenskih razmer.
Vrednotenje kopalnih voda v naravnih kopališčih, v skladu s prvim odstavkom tega člena izdela IVZ in ga posreduje Ministrstvu za okolje, prostor in energijo in Zdravstvenemu inšpektoratu najpozneje do 15. oktobra za kopalno sezono tekočega leta.
28. člen
Vzorčenje se začne 2 tedna pred začetkom kopalne sezone in traja do konca kopalne sezone. Vzorce je treba jemati na mestih, kjer je povprečna dnevna gostota kopalcev največja.
Vzorce je potrebno jemati po možnosti 30 cm pod gladino vode za vse parametre, razen za mineralna olja, za katera se vzorce jemlje na površini vode.
29. člen
Upravljavec naravnega kopališča mora pred začetkom kopalne sezone zagotoviti pregled stanja na vplivnem okolju kopališča in o ugotovitvah pregleda izdelati zapis.
Pri pregledu je treba pridobiti geografske in topografske podatke vplivnega okolja kopališča, podatke o obstoječih in morebitnih onesnaževalcih na vplivnem okolju kopališča, njihovo vrsto in količino ter vpliv na higiensko ustreznost kopalne vode.
Če se pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi ali če rezultati preskušanj odkrijejo sproščanje snovi v okolje ali če obstaja verjetnost sproščanja snovi v okolje, ki lahko poslabšajo higiensko ustreznost kopalne vode, mora upravljavec naravnega kopališča zagotoviti dodatno vzorčenje kopalne vode.
30. člen
Odstopanja od mejnih vrednosti so možna pri parametrih, ki so v prilogi 2 tega pravilnika označeni z »(0)«, zaradi izjemnih vremenskih ali geografskih pogojev in kadar se kopalni vodi spremenijo lastnosti kot posledica naravnega bogatenja, brez človeškega poseganja.
Navedena odstopanja ne smejo v nobenem primeru zmanjšati zahtev za varovanje javnega zdravja. Za vsako odstopanje od določb tega pravilnika je potrebno obvestiti Komisijo Evropske unije ter navesti razloge in obdobje, ko se ta odstopanja pričakujejo.
31. člen
Vsako naravno kopališče mora imeti na informacijskem mestu objavljene rezultate laboratorijskih preskusov tekočega leta.
Upravljavec naravnega kopališča mora hraniti rezultate laboratorijskih preskusov za preteklo leto do konca tekočega leta.
IV. NADZOR
32. člen
Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika opravlja zdravstveni inšpektorat.
33. člen
Zdravstveni inšpektor lahko začasno prepove uporabo kopalne vode, če iz ocene kopalne vode izhaja, da kopalna voda ni primerna za kopanje. Zdravstveni inšpektor lahko odredi tak ukrep tudi, če z inšpekcijskim pregledom ugotovi, da kopalna voda ni primerna za kopanje oziroma predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali, da neizpolnjeni pogoji za zagotavljanje higienskih zahtev za kopalno vodo predstavljajo tveganje za zdravje ljudi.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
Upravljavec bazenskega ali naravnega kopališča mora, pred začetkom opravljanja kopališke dejavnosti oziroma ob vsaki spremembi, posredovati IVZ, kot upravljavcu registra kopalnih voda podatke, ki se nanašajo na kopališče, v skladu s predpisom o razvrstitvi kopališč in organizacijskih ukrepih za varstvo pred utopitvam.
35. člen
Do izpolnjevanja pogojev po zakonu o varstvu pred utopitvami (Uradni list RS, št. 44/00) se za upravljavce bazenskega ali naravnega kopališča štejejo tudi obstoječi upravljavci po pravilniku o higienskih zahtevah za kopalne vode (Uradni list RS, št. 9/88).
36. člen
Upravljavci obstoječih bazenskih ali naravnih kopališč morajo svojo dejavnost uskladiti z določbami 4. člena, prvega in drugega odstavka 6. člena, prvega in drugega odstavka 9. člena tega pravilnika v enem letu od njegove uveljavitve.
Do uskladitve zahtev iz prvega odstavka 9. člena tega pravilnika, se podatki meritev pod številkami 1 do 5 podatkov za bazen iz priloge 4 tega pravilnika opravljajo ročno.
37. člen
Do imenovanja pravnih in fizičnih oseb iz prvega odstavka 16. člena in prvega odstavka 25. člena tega pravilnika, vzorčenje, laboratorijske preskuse odvzetih vzorcev in ocenjevanje preskušenih vzorcev kopalnih voda opravljajo IVZ in zavodi za zdravstveno varstvo za območje, za katerega so ustanovljeni.
38. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o higienskih zahtevah za kopalne vode, razen 11. člena.
39. člen
Priloge 1, 2, 3, 4 in 5 so sestavni del tega pravilnika in so objavljene skupaj z njim.
40. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 020-151/01
Ljubljana, dne 17. julija 2003.
EVA 1999-2711-0069
Dr. Dušan Keber l. r.
Minister za zdravje
