Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe PID ZVON DVA, Krekova pooblaščena investicijska družba, d.d., Maribor, in drugih, ki jih zastopa odvetniška pisarna Jadek & Pensa, d.n.o. – o.p., Ljubljana, na seji dne 10. julija 2003

1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega in drugega odstavka 227. člena, prvega in drugega odstavka 229. člena, petnajstega, šestnajstega, sedemnajstega in osemnajstega odstavka 236. člena ter enajstega odstavka 237. člena zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 110/02) se sprejme.
2. Do končne odločitve se zadrži izvrševanje enajstega odstavka 237. člena zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje.

1. Pobudniki izpodbijajo v izreku navedene določbe zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (v nadaljevanju: ZISDU-1). Prvi in drugi odstavek 227. člena ter prvi in drugi odstavek 229. člena ZISDU-1 naj bi predpisovala višji maksimum denarne kazni, kot je določen v zakonu o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 – ZP-1), zato naj bi bile te določbe v nasprotju z 2. členom ustave. Petnajsti, šestnajsti, sedemnajsti in osemnajsti odstavek 236. člena ZISDU-1 naj bi urejali preoblikovanje investicijskih družb, ustanovljenih po zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 6/94 in nasl. – v nadaljevanju: ZISDU), ter s tem neutemeljeno posegali v nastala pravna razmerja v preteklosti. Pobudniki navajajo, da ZISDU-1 zapoveduje prenehanje investicijskih družb oziroma njihovo preoblikovanje iz zaprtih investicijskih družb v odprte vzajemne sklade. S tem naj bi neutemeljeno razlaščal delničarje, ki naj bi v zameno prejeli neadekvatne investicijske kupone vzajemnega sklada. Zato naj bi bile izpodbijane določbe v nasprotju z 2., s 14., s 33., s 74. in s 155. členom ustave.
2. Pobudniki predlagajo, naj ustavno sodišče zadrži izvrševanje enajstega odstavka 237. člena ZISDU-1, ki določa, da sme vzajemni sklad, ki je nastal s preoblikovanjem ali z oddelitvijo sredstev pooblaščene investicijske družbe, sprejemati nova vplačila oziroma prodajati nove enote premoženja vzajemnega sklada šele z dnem pravnomočnosti odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: agencija) o uskladitvi poslovanja vzajemnega sklada z določbami ZISDU-1. Navedena določba naj bi glede sprejemanja novih vplačil in prodaje novih enot premoženja neutemeljeno razlikovala med vzajemnimi skladi, ki so že obstajali na dan uveljavitve ZISDU-1, in vzajemnimi skladi, ki bodo nastali s preoblikovanjem na podlagi 237. člena ZISDU-1. Ker naj bi bil z izdajo odločbe o uskladitvi poslovanja novonastali vzajemni sklad po vsebini in ustroju v povsem enakem položaju kot vzajemni sklad, ki je že obstajal ob uveljavitvi ZISDU-1, po trditvah pobudnikov ni stvarno utemeljenega razloga, da takšen sklad ne bi smel takoj sprejemati novih vplačil oziroma prodajati novih enot premoženja. Prepoved sprejemanja novih vplačil in prodaje novih enot premoženja naj bi povzročila prenehanje poslovanja in celo likvidacijo novonastalih skladov, ker naj bi bila to bistvena dejavnost vsakega vzajemnega sklada, ki pomembno vpliva na uspešnost poslovanja. Zato po mnenju pobudnikov izpodbijana določba ni v neskladju le s 14. členom ustave, temveč tudi s 74. členom ustave.
3. Vlada v mnenju najprej oporeka pravnemu interesu pobudnikov, v nadaljevanju: pa navaja, da se pooblaščena investicijska družba preoblikuje v vzajemni sklad z dnem, ko agencija izda odločbo, s katero ugotovi, da se je pooblaščena investicijska družba uskladila z navedenimi določbami ZISDU-1 (peti odstavek 237. člena ZISDU-1). Ker naj bi šlo pri preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb v vzajemne sklade za nastanek novih subjektov, tega položaja ni mogoče primerjati s položajem vzajemnih skladov, ki so bili ustanovljeni in poslujejo po določbah ZISDU. Zaradi enake ravni varnosti vlagateljev se morajo z ZISDU-1 uskladiti vsi vzajemni skladi, ne glede na to, ali nastanejo na podlagi 115. člena ZISDU-1 ali s preoblikovanjem iz pooblaščenih investicijskih družb na podlagi četrtega odstavka 237. člena ZISDU-1. Vzajemni skladi, nastali s preoblikovanjem pooblaščenih investicijskih družb ali z oddelitvijo sredstev iz pooblaščenih investicijskih družb, naj bi, za razliko do vzajemnih skladov, nastalih na podlagi 115. člena ZISDU-1, razpolagali s sredstvi že pred začetkom sprejemanja novih vplačil oziroma prodajo novih enot premoženja bodočim vlagateljem. Ker so se družbe za upravljanje, ki upravljajo tako nastale vzajemne sklade, dolžne pričeti usklajevati z določbami ZISDU-1, tudi v tem primeru agencija izda odločbo o uskladitvi (peti odstavek 235. člena ZISDU-1). Po mnenju vlade je bistveni namen takšne ureditve, ki omogoča sprejemanje vplačil enot premoženja vzajemnega sklada, v tem, da se zagotovi varnost in skrbnost poslovanja vzajemnih skladov, s tem pa tudi zaščita bodočih vlagateljev. Če bi vzajemni skladi začeli sprejemati vplačila enot premoženja pred uskladitvijo naložb oziroma poslovanja, bi zanje veljale manj stroge zahteve glede strukture in razpršenosti naložb ter varnosti in skrbnosti poslovanja, kot bi to veljalo za vzajemne sklade, ustanovljene na podlagi 115. člena ZISDU-1.

4. Ker je ustavno sodišče ugotovilo, da vsaj tri pobudnice izkazujejo pravni interes, saj gre za pooblaščene investicijske družbe, ki bi se lahko preoblikovale v vzajemni sklad po določbah 237. člena ZISDU-1, se mu v ugotavljanje obstoja pravnega interesa ostalih pobudnikov ni bilo treba spuščati. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo. V nadaljnjem postopku bo ocenilo skladnost izpodbijanih določb z ustavo.
5. Na podlagi 39. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) lahko ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanega predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega ali nezakonitega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijana določba sploh ne bi izvrševala.
6. Po izpodbijani določbi enajstega odstavka 237. člena ZISDU-1 sme vzajemni sklad, ki je nastal s preoblikovanjem ali z oddelitvijo sredstev pooblaščene investicijske družbe, sprejemati nova vplačila oziroma prodajati nove enote premoženja vzajemnega sklada šele z dnem pravnomočnosti odločbe agencije o uskladitvi poslovanja. Odlog začetka poslovanja do pravnomočnosti odločbe agencije po oceni ustavnega sodišča pomeni večjo nevarnost za nastanek škodljivih posledic za te vzajemne sklade, kot jih zatrjujejo pobudniki, od nevarnosti za varnost in skrbnost poslovanja teh vzajemnih skladov in s tem za zaščito bodočih vlagateljev. Zato je ustavno sodišče zadržalo izvrševanje navedene določbe. Zadržanje izvrševanja enajstega odstavka 237. člena ZISDU-1 pomeni, da bodo ti vzajemni skladi lahko začeli poslovati z dnem dokončnosti odločbe agencije, s katero bo ta ugotovila, da je njihovo poslovanje usklajeno z določbami ZISDU-1.

7. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 26. člena in 39. člena ZUstS ter šeste alinee 52. člena poslovnika ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Prvo točko izreka je sprejelo soglasno. Drugo točko izreka je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnica Škrk in sodnik Tratnik.