Na podlagi 21. in 50.a člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 - odl. US, 73/95 – odl. US, 9/96 – odl. US, 39/96, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99 – odl. US in 70/00), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/96, 61/96 – odl. US, 35/97, 45/97, 73/97 – odl. US, 87/97, 73/98 in 31/00) in 13., 19. in 90. člena statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95 in 80/98) je Občinski svet občine Trebnje, na 5. redni seji dne 14. 5. 2003 sprejel

Ta odlok ureja opravljanje inšpekcijskega nadzorstva v Občini Trebnje nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi Občina Trebnje ureja zadeve iz svoje pristojnosti (v nadaljevanju: občinski predpisi) opravljanje komunalnega nadzorstva in nadzorstva mirujočega prometa.

Nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov opravljajo občinski inšpektorji, komunalno nadzorstvo opravljajo komunalni nadzorniki, nadzor mirujočega prometa pa občinski redarji.
Občinski inšpektor lahko opravlja tudi naloge iz pristojnosti komunalnih nadzornikov in občinskih redarjev, občinski redar pa poleg svojih nalog tudi naloge iz pristojnosti komunalnih nadzornikov.
Naloge nadzorstva po tem odloku se opravljajo v občinski upravi.

Osebe iz 2. člena tega odloka opravljajo nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, zlasti tistih, ki urejajo naslednja področja:
1. javni red in mir,
2. mirujoči promet in zapuščena vozila,
3. varstvo okolja,
4. oskrba s pitno vodo,
5. občinske ceste, krajevne javne poti,
6. odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
7. ravnanje s komunalnimi odpadki,
8. javno snago in čiščenje javnih površin,
9. urejanje in vzdrževanje javnih poti, površin za pešce, in zelenih površin, pešpoti in drugih javnih površin,
10. varstvo zraka,
11. pokopališki red in opravljanje pogrebnih svečanosti,
12. javno razsvetljavo,
13. nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
14. javne tržnice,
15. zimsko službo,
16. komunalne takse,
17. reklamiranje, plakatiranje, obešanje transparentov in zastav,
18. odlaganje odpadnega, gradbenega in drugega materiala,
19. turistične takse,
20. obratovanje gostinskih obratov in kmetij v podaljšanem delovnem času,
21. druga področja, če je v posameznih predpisih tako določeno.
Osebe iz 2. člena tega odloka opravljajo tudi nadzorstvo nad izvajanjem republiških predpisov, če je v njih tako določeno, v skladu s pooblastili, danimi s tem odlokom in drugimi akti.

Občinski inšpektor je dolžan dvakrat letno poročati občinskemu svetu o ugotovljenih kršitvah in opravljenem delu.
Občinski inšpektor vodi evidenco o izrečenih opozorilih in ukrepih.

Občinski inšpektor, komunalni nadzornik in občinski redar izkazujejo pooblastilo za opravljanje svojega dela nadzorstva s službeno izkaznico, ki jo izda župan občine na podlagi tega odloka.
Obrazec službene izkaznice, postopek za njeno izdajo in uporabo predpiše župan občine.

Občinski redarji nosijo predpisano uniformo, označbe in ustrezno opremo, ki jo predpiše minister pristojen za lokalno samoupravo v soglasjem z ministrom za notranje zadeve.
Odredbo o načinu nošenja uniforme izda župan občine.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem predpisov iz 1. člena tega odloka opravljajo neposredno občinski inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili, ki morajo izpolnjevati pogoje predpisane s tem odlokom.
Občinski inšpektorji lahko, skladno s pridobljenimi pooblastili, opravljajo tudi nadzorstvo nad izvajanjem posameznih določb zakonov.
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva imajo občinski inšpektorji pravico pregledati objekte in naprave ter dokumentacijo, zaslišati stranke in priče v upravnem postopku, pridobiti podatke, s katerimi lahko ugotovijo istovetnost oseb ter opraviti druga dejanja, ki so skladna z namenom inšpekcijskega nadzorstva oziroma imajo enaka pooblastila, dolžnosti in odgovornosti, kot jih imajo inšpektorji po zakonu o upravi.

Občinski inšpektor mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj in strokovni izpit za inšpektorja.
Občinski inšpektor, ki nima strokovnega izpita, ne sme izdajati odločb, lahko pa opravlja dejanja v postopku pred izdajo odločbe.

Če pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinski inšpektor ugotovi, da je kršen občinski predpis, ima pravico in dolžnost:
– odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi,
– predlagati uvedbo postopka zaradi prekrška oziroma izreči mandatno kazen,
– predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov,
– odrediti druge ukrepe in dejanja, za katera je pooblaščen,
– opozoriti kršitelja,
– odrediti določene začasne ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti ljudi in premoženja.

Občinski inšpektor sestavi zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu, ki mora vsebovati zlasti podatke o:
– dnevu in času inšpekcijskega nadzorstva,
– pravni oziroma fizični osebi, pri kateri je bilo opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo,
– ugotovljenem stanju,
– ukrepih ter upravni podlagi za izrečene ukrepe in opozorila.
Zapisnik se vroči pravni oziroma fizični osebi, pri kateri je bilo opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo.

Po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu ima občinski inšpektor pravico in dolžnost z odločbo odrediti, da se z dejanjem, opustitvijo dejanja, oziroma z aktom, v roku ki ga določi inšpektor, zagotovi izvajanje občinskih predpisov.
Odločba iz prejšnjega odstavka je lahko, kadar gre za izjemno nujne ukrepe, tudi ustna. Občinski inšpektor, ki je ustno odločil, mora pravni oziroma fizični osebi izdati pisno odločbo, in sicer najpozneje v osmih dneh po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu.
Zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena je dovoljena pritožba v petnajstih dneh od dneva njene vročitve.
O pritožbi odloča župan.
Pritožba zoper odločbo iz drugega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.

Pravne in fizične osebe, pri katerih se opravlja inšpekcijsko nadzorstvo (v nadaljevanju: zavezanci), so dolžne občinskemu inšpektorju:
– omogočiti nemoteno opravljanje nadzorstva,
– vstop v objekte in prostore oziroma dostop do naprav, ki jih nadzira inšpektor, je dovoljen s predhodno seznanitvijo lastnika,
– posredovati vse potrebne podatke in pojasnila v zvezi z opravljanjem nadzorstva.

V primeru, da zavezanec ne izvrši naloženega ukrepa, oziroma ga ne izvrši popolnoma ali v določenem roku, lahko občinski inšpektor odloči, da to opravi druga pravna ali fizična oseba na stroške zavezanca.

Občinski inšpektor lahko zaprosi za pomoč policijo, kadar je to potrebno zaradi opravljanja njegovega dela oziroma zaradi lastne varnosti.

Občinski redar nadzoruje izvajanje občinskih predpisov, ki se nanašajo na ustavljanje in parkiranje vozil (v nadaljevanju: mirujoči promet) na določenih javnih površinah, ki so urejena s prometnimi znaki in v zvezi s tem izvaja ukrepe, določene z zakonom in občinskimi predpisi ter na terenu ugotavlja nepravilnosti, zlasti na področju varstva okolja, komunalne urejenosti in drugih zadev iz 3. člena tega odloka.

Občinski redar mora imeti najmanj srednjo splošno ali srednjo strokovno izobrazbo, najmanj dve leti delovnih izkušenj, opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku ter vozniško dovoljenje B kategorije.
Občinski redar mora opraviti preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v roku šest mesecev od razporeditve na delovno mesto občinskega redarja.

Če pri opravljanju nadzorstva mirujočega prometa občinski redar ugotovi, da je kršen predpis, ima pravico in dolžnost:
– opozoriti voznika kršitelja,
– na vozilo namestiti obvestilo o kršitvi,
– izreči mandatno kazen na kraju samem,
– izdati obvestilo o prekršku in plačilni nalog,
– predlagati uvedbo postopka o prekršku,
– ugotoviti istovetnost osebe v zvezi z opravljanjem nadzora,
– obveščati pristojne organe, če meni, da so potrebni ukrepi, za katere sam ni pristojen.
Če občinski redar na terenu ugotovi nepravilnosti na področju varstva okolja, komunalne urejenosti občine, ima pravico in dolžnost:
– opozoriti kršitelja,
– natančno zapisati podatke o nepravilnostih in jih eventuelno posneti,
– posredovati podatke o nepravilnosti občinskemu inšpektorju,
– obveščati pristojne organe, če meni, da so potrebni dodatni ukrepi.

Z denarno kaznijo 100.000 SIT se kaznuje takoj na kraju prekrška pravna oseba, ki:
– ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti v roku, ki je določen z odločbo občinskega inšpektorja (prva alinea 8. člena),
– ne omogoči občinskemu inšpektorju nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzorstva (11. člen).
Z denarno kaznijo 70.000 SIT se kaznuje takoj na kraju prekrška posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti (samostojni podjetnik), ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 20.000 SIT se kaznuje takoj na kraju prekrška odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 20.000 SIT se kaznuje takoj na kraju prekrška posameznik, ki stori prekršek iz druge alinee prvega odstavka tega člena.

Z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi se določi število delovnih mest občinskih inšpektorjev in občinskih redarjev ter drugi posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati delavci za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva, komunalnega nadzorstva in nadzorstva mirujočega prometa.
Akt iz prejšnjega odstavka tega člena je treba uskladiti z določbami tega odloka v 60 dneh od uveljavitve tega odloka.

Akt, s katerim se določi obrazec službene izkaznice in postopek za njeno izdajo in uporabo, izda župan v 60 dneh od sprejema tega odloka.
Odredbo o nošenju uniforme za občinske redarje izda župan v 60 dneh od sprejema tega odloka, skladno z odredbo ministra pristojnega za lokalno samoupravo.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.