Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah
in dopolnitvah zakona o starševskem varstvu
in družinskih prejemkih (ZSDP-A)
Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 10. julija 2003.
Št. 001-22-60/03
Ljubljana, dne 21. julija 2003.
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA
O STARŠEVSKEM VARSTVU IN DRUŽINSKIH PREJEMKIH (ZSDP-A)
1. člen
V zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 97/2001) se 6. člen spremeni tako, da se glasi:
“6. člen
(zavarovanci za starševsko varstvo)
Zavarovanci za starševsko varstvo so:
1. osebe, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji,
2. osebe v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji, poslane na delo ali na strokovno izpopolnjevanje v tujino, če niso obvezno zavarovane v državi, v katero so bile poslane,
3. osebe, zaposlene pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih s sedežem v Republiki Sloveniji, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno,
4. osebe, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo pridobitno ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic,
5. poslovodne osebe gospodarskih družb in direktorji zasebnih zavodov v Republiki Sloveniji, ki niso zavarovane na drugi podlagi,
6. kmetje, člani njihovih gospodarstev in druge osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic in so obvezno vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
7. brezposelne osebe, ki prejemajo na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije nadomestilo ali denarno pomoč, po predpisih, ki urejajo zavarovanje za primer brezposelnosti,
8. osebe, ki po prenehanju delovnega razmerja prejemajo nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje,
9. osebe, ki prejemajo starševsko nadomestilo po tem zakonu in niso zavarovane na drugi podlagi,
10. osebe, ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva po tem zakonu,
11. osebe, ki imajo pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek po tem ali drugem zakonu.”.
2. člen
V 10. členu se na koncu besedila črta pika in doda besedilo: “, razen zavarovancev iz 10. točke, za katere plačuje prispevek zavarovanca Republika Slovenija.”.
3. člen
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
“11. člen
(zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev)
Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za starševsko varstvo so:
1. delodajalci – za zavarovance iz 1., 2. in 3. točke 6. člena tega zakona;
2. zavarovanci iz 4., 5. in 6. točke 6. člena tega zakona;
3. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za zavarovance iz 8. točke 6. člena tega zakona;
4. Republika Slovenija za zavarovance iz 7., 9., 10. in 11. točke 6. člena tega zakona.
Podjetjem, zavodom in drugim organizacijam za zaposlovanje invalidov, ki so zavezanci za plačilo prispevkov za starševsko varstvo in osebam, ki so pri njih v delovnem razmerju, se prispevki za starševsko varstvo obračunavajo in odvedejo na poseben račun in kot odstopljena sredstva uporabljajo za materialni razvoj teh podjetij oziroma organizacij v skladu z zakonom.”.
4. člen
V 39. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
“Pravica do starševskega nadomestila po tem zakonu izključuje prejemanje drugih nadomestil po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti ter plačilo prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva in prejemanje delnega plačila za izgubljeni dohodek po tem zakonu.”.
5. člen
V 41. členu se prvi odstavek spremeni, tako da se glasi:
“Osnova za posamezno vrsto starševskega nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v skladu z 9. členom tega zakona v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za starševski dopust.”.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
“Za izračun osnove za posamezno vrsto starševskega nadomestila se ne glede na obračunane prispevke, ne štejejo:
– prejemki za delo, ki ga je delavec opravil zunaj okvira rednega dela (na primer delo preko polnega delovnega časa, ki presega omejitve, določene z zakonom, sodelovanje v izpitni komisiji, predavanja izven redne zaposlitve);
– prejemki, ki pomenijo povračilo materialnih stroškov (na primer dnevnice, kilometrine, terenski dodatki, dodatek za ločeno življenje, dodatek za prehrano, potni stroški, prevoz na delo);
– regres za letni dopust;
– nagrade ob delovnih jubilejih;
– prejemki v naravi, razen kadar pomenijo sestavni del plače po pogodbi o zaposlitvi in so od njih plačani prispevki;
– odpravnine, prejemki zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev;
– prejemki v obliki delnic, obveznic in drugih vrednostnih papirjev;
– drugi prejemki, ki so bili delavcu izplačani poleg plače.”.
V četrtem odstavku se za besedilom “poveča za 2%” ter za besedilom “največ za 50%” dodata besedi “minimalne plače”.
6. člen
Za 42. členom se doda nov 42.a člen, ki se glasi:
“42.a člen
(plačevanje prispevkov za socialno varnost v času prejemanja starševskih nadomestil)
Upravičenci do starševskih nadomestil, ki jim je prenehalo delovno razmerje v času trajanja starševskega dopusta, so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, obvezno zdravstveno zavarovani ter zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca plačuje upravičenec, prispevek delodajalca pa plačuje Republika Slovenija v skladu z zakonom, ki ureja posamezno področje.
V času prejemanja starševskih nadomestil so upravičenci do starševskih nadomestil po drugem odstavku 39. člena tega zakona obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani ter zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca plačuje upravičenec, prispevek delodajalca pa plačuje Republika Slovenija v skladu z zakonom, ki ureja posamezno področje. Navedeni upravičenci so zdravstveno zavarovani za primer bolezni in poškodbe izven dela, in sicer za plačilo zdravstvenih storitev, za povračilo potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino. Prispevek plačuje upravičenec.
Prispevki iz prvega in drugega odstavka tega člena se plačujejo od starševskega nadomestila po stopnjah, določenih z zakonom, ki določa stopnje prispevkov za socialno varnost.”.
7. člen
43. člen se spremeni tako, da se glasi:
“43. člen
(najvišje in najnižje izplačilo nadomestila)
Izplačilo starševskega nadomestila, razen porodniškega nadomestila, ne more biti višje od dvainpolkratnika povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji na podlagi zadnjih znanih uradnih podatkov o mesečnih plačah.
Izplačilo starševskega nadomestila ne more biti nižje od 55% minimalne plače.”.
8. člen
V 48. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
“Eden od staršev, ki neguje in varuje težje gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, ima pravico delati krajši delovni čas tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar ne dlje kot do 18. leta starosti otroka.”.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
“V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev, povračila potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino. Republika Slovenija plačuje prispevke po stopnjah, določenih z zakonom, ki določa stopnje prispevkov za socialno varnost.”.
9. člen
59. člen se spremeni tako, da se glasi:
“59. člen
(pravica do starševskega dodatka)
Pravico do starševskega dodatka ima mati 77 dni od rojstva otroka, če imata mati in otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in sta državljana Republike Slovenije. Po 77. dnevu od rojstva otroka pa ima pravico do starševskega dodatka smiselno pod enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita pred uveljavljanjem pravice.
Oče ima v obdobju 77 dni od rojstva otroka pravico do starševskega dodatka pod enakimi pogoji kot mati, če je mati:
1. umrla,
2. zapustila otroka,
3. na podlagi mnenja pristojnega zdravnika trajno oziroma začasno nesposobna za samostojno življenje in delo.
Pravica do starševskega dodatka iz prejšnjega odstavka se skrajša za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče pridobi pravico do starševskega dodatka.
Glede prenehanja in spremembe pisnega dogovora iz prvega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo določbe 29. člena tega zakona, razen določbe prvega odstavka in 1. točke tretjega odstavka.
Če se starša v skladu s prvim odstavkom tega člena ne moreta dogovoriti o izrabi starševskega dodatka ali je njuna odločitev v nasprotju s koristjo otroka, odloči o tem center, ki pri tem upošteva koristi otroka.
Druga oseba ima pravico do starševskega dodatka pod enakimi pogoji kot starša, če dejansko neguje in varuje otroka, zmanjšano za toliko dni, kolikor sta starša to pravico že izrabila.”.
10. člen
67. člen se spremeni tako, da se glasi:
“67. člen
(pravica do otroškega dodatka)
Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.”.
11. člen
V 69. členu se v 4. točki prvega odstavka črta besedilo “oziroma ima svojega otroka”.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
“Ne glede na 2. in 3. točko prejšnjega odstavka se prizna pravica do otroškega dodatka, če se dokaže, da tudi v tem času starši materialno skrbijo za otroka. Center v tem primeru lahko prizna pravico za dobo 3 mesecev do 6 mesecev na leto. Za koliko časa se prizna pravica do otroškega dodatka, je odvisno od tega, kolikšno je letno število dni, ki jih je otrok preživel v družini v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo vloge za uveljavitev pravice do otroškega dodatka.”.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“Ne glede na 6. točko prvega odstavka tega člena se prizna pravica do otroškega dodatka, če se dokaže, da se preživnine ne da uradno določiti oziroma dogovoriti.”.
12. člen
V 71. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
“Če preživnina v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka ni bila določena oziroma dogovorjena, se v skupni dohodek družine upošteva preživnina iz tekočega leta, preračunana na raven dohodkov preteklega oziroma predpreteklega koledarskega leta.”.
Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
13. člen
V 72. členu se za 3. točko doda nova 4. točka, ki se glasi:
“4. dodatka za veliko družino,”.
Dosedanje 4., 5., 6. in 7. točka postanejo 5., 6., 7. in 8. točka.
14. člen
V 77. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
“Pravico do dodatka za veliko družino ima eden od staršev, če imajo eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.”.
15. člen
79. člen se črta.
16. člen
V 81. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
“Pravico do dodatka za nego otroka ima eden od staršev ali druga oseba, če ima otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.”.
17. člen
V 82. členu se v prvem odstavku za besedilom “v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo” doda besedilo “ali v rejništvu.”
V drugem odstavku se besedilo “ki jih otrok preživi v družini” nadomesti z besedilom “ki jih je otrok preživel v družini v zadnjih 12 mesecih.”.
Tretji odstavek se črta.
18. člen
83. člen se spremeni tako, da se glasi:
“83. člen
(trajanje pravice)
Pravica do dodatka za nego otroka traja za obdobje, ko se otroku zagotavlja posebno varstvo zaradi zdravstvenih razlogov, oziroma do 18. leta, po tej starosti pa, če so izpolnjeni pogoji iz 70. člena tega zakona.”.
19. člen
V 84. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
“Mesečna višina delnega plačila za izgubljeni dohodek je minimalna plača. Če eden od staršev dela s krajšim delovnim časom, mu pripada sorazmerni del delnega plačila za izgubljeni dohodek.”.
Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
“Upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca plačuje upravičenec, prispevek delodajalca plačuje Republika Slovenija.
Upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek so obvezno zdravstveno zavarovani za primer bolezni in poškodbe izven dela za pravice do zdravstvenih storitev, povračila potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino. Prispevek plačuje upravičenec.
Prispevki iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se plačujejo po stopnjah, določenih z zakonom, ki določa stopnje prispevkov za socialno varnost.”.
20. člen
85. člen se spremeni, tako da se glasi:
“85. člen
(pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek)
Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek ima eden od staršev, če imata otrok in eden od staršev stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in sta državljana Republike Slovenije.
O pravici iz prejšnjega odstavka se odloči na podlagi mnenja zdravniške komisije.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek lahko uveljavi oseba iz prvega odstavka tega člena, če se odloči, da bo zaradi skrbi za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo zapustila trg dela oziroma začela delati s krajšim delovnim časom.
Šteje se, da je oseba zapustila trg dela, če je prekinila sklenjeno delovno razmerje oziroma, če je zahtevala izbris iz registra brezposelnih oseb. Ne šteje se, da je oseba zapustila trg dela, če je prenehala opravljati samostojno oziroma kmetijsko dejavnost.
Šteje se, da oseba dela s krajšim delovnim časom tudi v primeru, če je že pred uveljavljanjem pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek delala krajši delovni čas od polnega.”.
21. člen
V 87. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
“Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek ima eden od staršev, dokler so izpolnjeni pogoji oziroma najdalj do 18. leta starosti otroka. Če otrok umre, upravičenec obdrži pravico še 3 mesece po smrti otroka.”.
22. člen
V 89. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“Pritožba na odločbo centra ne zadrži izvršitve odločbe.”.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
23. člen
V 90. členu se šesti odstavek spremeni tako, da se glasi:
“Za otroke, ki ne živijo s starši, center, kjer ima otrok stalno prebivališče, po uradni dolžnosti uvede postopek za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka. V primeru, da otrok nima stalnega prebivališča, je krajevno pristojen center, kjer je nastal povod za postopek.”.
24. člen
V 99. členu se šesti odstavek spremeni tako, da se glasi:
“Dodatek za veliko družino se izplača do 15. v naslednjem mesecu po izvršljivosti odločbe.”.
25. člen
V 101. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
“Družinski prejemki, razen delnega plačila za izgubljeni dohodek, se usklajujejo enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. Uskladitev se opravi januarja, pri čemer se upošteva kumulativna rast cen življenjskih potrebščin v predhodnem obdobju. Usklajeni zneski se zaokrožijo na desetice in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.”.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“Delno plačilo za izgubljeni dohodek se usklajuje z rastjo minimalne plače.”.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
Dosedanji četrti odstavek se črta.
26. člen
V 104. členu se v prvem odstavku za besedilom “o izrabi starševskega dopusta” doda besedilo “in o pravici do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva.”.
27. člen
V 106. členu se v 17. točki pika nadomesti z vejico in doda nova 18. točka, ki se glasi:
“18. zavarovancih za starševsko varstvo.”.
28. člen
V 108. členu se v drugem odstavku v 1. točki besedi “rojstne podatke,” zamenjata z besedilom “podatke o rojstvih in smrti,”.
10. točka se spremeni tako, da se glasi:
“10. centrov – podatki o izplačani denarni socialni pomoči, rejnini, prispevkih za rejnice ter o višini preživnine;”.
V 12. točki se pika nadomesti z vejico in doda nova 13. točka, ki se glasi:
“13. visokošolski zavodi – podatke o vpisanih študentih (ime in priimek, enotno matično številko občana, način študija).”.
29. člen
Z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji za državljane držav članic državljanstvo Republike Slovenije ni več pogoj za pridobitev pravic iz 9. in 20. člena tega zakona.
30. člen
21. člen tega zakona se začne uporabljati z uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu, ki bo pravico iz omenjenega člena urejal za osebe po 18. letu starosti.
Do začetka uporabe 21. člena tega zakona ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek eden od staršev, dokler niso izpolnjeni pogoji za uveljavljanje pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma največ tri mesece po smrti otroka.
31. člen
V postopkih za uveljavljanje posameznih pravic, ki so jih začeli upravičenci po določbah zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih pred uveljavitvijo tega zakona, se te pravice priznajo tem upravičencem v skladu z določbami navedenega zakona.
32. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 541-01/98-2/9
Ljubljana, dne 10. julija 2003.
EPA 841-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.
