Uradni list

Številka 76
Uradni list RS, št. 76/2003 z dne 4. 8. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 76/2003 z dne 4. 8. 2003

Kazalo

3670. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje gimnazijskih programov, stran 11445.

Na podlagi 84. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 55/03 – prečiščeno besedilo) izdaja minister za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o normativih in standardih za izvajanje gimnazijskih programov
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom se določajo normativi in standardi, ki so podlaga za sistemizacijo delovnih mest, ter normativi in standardi za oblikovanje oddelkov in skupin v programih splošnih in strokovnih gimnazij (v nadaljnjem besedilu: gimnazijski programi) ter maturitetnega tečaja.
II. UČITELJI IN SODELAVCI
2. člen
(učitelji, korepetitorji in laboranti)
Podlaga za sistemizacijo delovnih mest učiteljev splošnoizobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov ter učiteljev praktičnega pouka in veščin, korepetitorjev in laborantov so ure pouka po izvedbenih predmetnikih gimnazijskih programov in maturitetnega tečaja v skladu z normativi za oblikovanje oddelkov oziroma skupin iz 20. do 46. člena tega pravilnika.
3. člen
(tedenska učna obveznost)
S strokovnimi delavci iz prejšnjega člena se sklene delovno razmerje za polni delovni čas, če je njihova povprečna tedenska učna obveznost v okviru 35 tednov pouka:
– 20 ur pouka za učitelje splošnoizobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov,
– 19 ur pouka za učitelje slovenščine,
– 20 ur sodelovanja pri pouku za korepetitorje,
– 25 ur pouka za učitelje praktičnega pouka in veščin,
– 30 ur sodelovanja pri pouku za laborante.
Za posebne naloge učiteljev, ki poučujejo v športnih oddelkih gimnazijskega programa (svetovanje in učna pomoč, preverjanje in ocenjevanje znanja ter druge oblike individualnega dela), ne opravljajo pa nalog športnega ali pedagoškega koordinatorja, se prizna skupaj povprečno največ 9 ur tedensko na oddelek.
Ure individualnega dela se vrednotijo kot ure pouka v okviru polnega delovnega časa.
4. člen
(zmanjšanje tedenske učne obveznosti)
Strokovnim delavcem iz 1. do 5. točke tega člena se tedenska učna obveznost lahko zmanjša zaradi opravljanja nalog tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo ali nalog organizatorja obveznih izbirnih vsebin oziroma se zmanjša zaradi opravljanja nalog v državni predmetni komisiji za splošno maturo, pedagoškega ali športnega koordinatorja:
1. Učitelju, ki opravlja v vzgojno-izobraževalnem zavodu (v nadaljnjem besedilu: šola) naloge tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov – maturantov, in sicer:
– za 1 uro pouka, če je dijakov – maturantov do 32,
– za 2 uri pouka, če je dijakov – maturantov od 33 do 50,
– za 3 ure pouka, če je dijakov – maturantov od 51 do 100,
– za 4 ure pouka, če je dijakov – maturantov od 101 do 150,
– za 5 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 151 do 200,
– za 6 ur pouka, če je dijakov – maturantov 201 in več.
Pomočniku ravnatelja šole oziroma srednje šole kot organizacijske enote (v nadaljnjem besedilu: organizacijska enota), ki opravlja naloge tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo, se učna obveznost iz 10. oziroma 11. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih.
2. Učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja obveznih izbirnih vsebin, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov, vpisanih v gimnazijske programe (na umetniški gimnaziji brez dijakov, ki se vzporedno izobražujejo), in sicer:
– za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 250,
– za 1 uro pouka, če je dijakov od 251 do 500,
– za 1,5 ur pouka, če je dijakov od 501 do 750,
– za 2 uri pouka, če je dijakov od 751 do 1000,
– za 2,5 ur pouka, če je dijakov več kot 1000.
Pomočniku ravnatelja šole oziroma srednje šole kot organizacijske enote, ki opravlja delo organizatorja obveznih izbirnih vsebin, se učna obveznost iz 10. oziroma 11. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih.
3. Učitelj, ki je član državne predmetne komisije za splošno maturo, ima zmanjšano tedensko učno obveznost, in sicer:
– za 4 ure pouka, če je član državne predmetne komisije za slovenščino, ali matematiko, ali tuji jezik,
– za 3 ure pouka, če je član državne predmetne komisije za ostale izbirne predmete.
Ravnatelju šole oziroma organizacijske enote in pomočniku ravnatelja šole oziroma organizacijske enote, ki je član državne predmetne komisije za splošno maturo, se učna obveznost iz 9., 10. oziroma 11. člena tega pravilnika zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanje določena v navedenih treh členih.
4. Učitelj, ki opravlja na šoli s športnimi oddelki naloge pedagoškega koordinatorja (v nadaljnjem besedilu: pedagoški koordinator), ima zmanjšano tedensko učno obveznost. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila športnih oddelkov, in sicer:
– za 5 ur pouka na teden pri 1 športnem oddelku,
– za 6 ur pouka na teden pri 2 športnih oddelkih,
– za 7 ur pouka na teden pri 3 športnih oddelkih,
– za 8 ur pouka na teden pri 4 športnih oddelkih.
Na šolah s 5 do 8 športnimi oddelki oziroma z 9 do 12 in več športnimi oddelki se drugemu oziroma tretjemu pedagoškemu koordinatorju zniža učna obveznost po lestvici iz prejšnjega odstavka te točke.
5. Učitelj, ki opravlja na šoli s športnimi oddelki naloge športnega koordinatorja (v nadaljnjem besedilu: športni koordinator), ima zmanjšano tedensko učno obveznost. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila športnih oddelkov, in sicer:
– za 5 ur pouka na teden pri 1 športnem oddelku,
– za 6 ur pouka na teden pri 2 športnih oddelkih,
– za 7 ur pouka na teden pri 3 športnih oddelkih,
– za 8 ur pouka na teden pri 4 športnih oddelkih.
Na šolah s 5 do 8 športnimi oddelki oziroma z 9 do 12 in več športnimi oddelki se drugemu oziroma tretjemu športnemu koordinatorju zniža učna obveznost po lestvici iz prejšnjega odstavka te točke.
5. člen
(trajanje ure pouka)
Ura pouka traja 45 minut.
6. člen
(razredništvo)
Kriterij za vrednotenje dela razrednika na oddelek sta v prvem in zaključnem letniku ter maturitetnem tečaju 2 uri pouka na teden, v ostalih letnikih pa 1 ura pouka na teden.
Kriterij za vrednotenje dela razrednika na skupino, oblikovano v skladu s četrtim odstavkom 20. člena tega pravilnika oziroma tretjim odstavkom 25. člena tega pravilnika, je polovica tedenskih obsegov, navedenih v prejšnjem odstavku.
Kriterij za vrednotenje razredništva na umetniški gimnaziji dijakom, ki se vzporedno izobražujejo v programu umetniške gimnazije glasbene in plesne smeri, je 1 ura letno na dijaka.
7. člen
(mentorstvo)
Mentorju učitelja pripravnika se prizna 1 ura pouka na teden za delo s pripravnikom, mentorju svetovalnega delavca pripravnika oziroma knjižničarja pripravnika pa 1 ura svetovalnega oziroma knjižničarskega dela na teden za delo s pripravnikom.
8. člen
(dodatna strokovna pomoč za dijake s posebnimi potrebami)
Ure dodatne strokovne pomoči dijakom s posebnimi potrebami se izvajajo v skladu z določili odločb o usmeritvi.
Merila za plačilo ur, povezanih z izvajanjem dodatne strokovne pomoči, se določijo s posamičnimi sklepi ministra, pristojnega za šolstvo.
III. VODSTVENI DELAVCI
9. člen
(direktor, ravnatelj)
Učna obveznost direktorja, ravnatelja šole, ravnatelja organizacijske enote, ki opravlja hkrati funkcijo direktorja zavoda (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj šole), in ravnatelja organizacijske enote z več kot 16 oddelki je lahko najmanj 2 uri in največ 5 ur pouka na teden.
V okviru delovne obveznosti je učna obveznost ravnatelja šole oziroma ravnatelja organizacijske enote s 15 do 16 oddelki 2 uri, s 13 do 14 oddelki 3 ure, z 11 do 12 oddelki 4 ure, z 9 do 10 oddelki 5 ur in z 8 oddelki ali manj 6 ur pouka na teden.
Če je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka, lahko ravnatelj šole oziroma ravnatelj organizacijske enote uči še največ 3 ure na teden.
Učna obveznost direktorja, ravnatelja šole in ravnatelja organizacijske enote, ki presega normativ iz predhodnih odstavkov tega člena, se določi v pogodbi o zaposlitvi.
10. člen
(pomočnik ravnatelja na šoli)
Ravnatelj šole imenuje pomočnika ravnatelja na šoli z 18 oddelki. V okviru delovne obveznosti je učna obveznost pomočnika ravnatelja na šoli z 18 oddelki 11 ur pouka na teden oziroma 22 ur svetovalnega dela na teden.
Za vsaka dva oddelka več kot 18 oddelkov se učna obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1 uro pouka na teden oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja ima pri 32 oddelkih 4 ure pouka na teden oziroma 8 ur svetovalnega dela na teden.
Ravnatelj lahko drugega pomočnika imenuje na šoli s 34 in več oddelki, tretjega pa na šoli s 50 in več oddelki.
Za drugega (in tretjega) pomočnika ravnatelja se tedensko število ur pouka oziroma tedenski obseg svetovalnega dela določi po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena.
11. člen
(pomočnik ravnatelja na organizacijski enoti)
Ravnatelj organizacijske enote imenuje pomočnika ravnatelja na organizacijski enoti z 20 oddelki. V okviru delovne obveznosti je učna obveznost pomočnika ravnatelja na organizacijski enoti z 20 oddelki 15 ur pouka na teden oziroma 30 ur svetovalnega dela na teden.
Za vsaka 2 oddelka več kot 20 oddelkov se učna obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1 uro na teden oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja organizacijske enote ima pri 34 oddelkih 8 ur pouka na teden oziroma 16 ur svetovalnega dela na teden.
Drugega pomočnika lahko ravnatelj imenuje na organizacijski enoti s 36 oddelki.
Za drugega pomočnika ravnatelja organizacijske enote se tedensko število ur pouka oziroma tedenski obseg svetovalnega dela določi po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena.
12. člen
(pomočnik ravnatelja na šoli z dvema organizacijskima enotama)
Ravnatelj šole z dvema organizacijskima enotama imenuje pomočnika ravnatelja v skladu z 10. členom tega pravilnika.
IV. SVETOVALNI DELAVCI IN KNJIŽNIČARJI
13. člen
(svetovalni delavci in knjižničarji)
Direktor oziroma ravnatelj vzgojno-izobraževalnega zavoda (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj) sistemizira v odvisnosti od števila dijakov naslednji delovni mesti:
– delovno mesto svetovalnega delavca,
– delovno mesto knjižničarja.
Število strokovnih delavcev na delovnih mestih svetovalnega delavca in knjižničarja se določi v odvisnosti od števila oddelkov, določenih po kriterijih iz tretjega odstavka (svetovalni delavec) oziroma petega odstavka tega člena (knjižničar), in sicer:
– od 20 do 30 oddelkov: 1 svetovalni delavec in 1 knjižničar,
– od 31 do 40 oddelkov: 1,5 svetovalnega delavca in 1,5 knjižničarja,
– več kot 40 oddelkov: 2 svetovalna delavca in 2 knjižničarja.
Število oddelkov, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta svetovalnega delavca, se določi tako, da se:
– število dijakov (na umetniški gimnaziji brez dijakov, ki se vzporedno izobražujejo), vpisanih v gimnazijske programe, deli s 30,
– število dijakov, vpisanih v izobraževalni program maturitetnega tečaja, deli s 34.
Če je na ta način izračunano število oddelkov decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
Število oddelkov, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta knjižničarja, se določi tako, da se število vpisanih dijakov v posamezne vrste izobraževalnih programov deli s 30.
Če je na ta način izračunano število oddelkov decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
Število strokovnih delavcev na delovnih mestih svetovalnega delavca in knjižničarja se na vzgojno-izobraževalnem zavodu z manj kot 20 oddelki, določenimi po kriterijih iz tretjega in četrtega oziroma petega in šestega odstavka tega člena, določi z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
Na vzgojno-izobraževalnem zavodu, ki ima po ustanovitvenem aktu vsaj tri srednje šole kot organizacijske enote, se število svetovalnih delavcev določa po kriterijih iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena po šolah kot organizacijskih enotah.
V. RAČUNOVODSKI, ADMINISTRATIVNI IN TEHNIČNI DELAVCI
14. člen
(računovodski in administrativni delavci)
Direktor oziroma ravnatelj vzgojno-izobraževalnega zavoda sistemizira v odvisnosti od števila dijakov naslednji delovni mesti:
– delovno mesto računovodje; imeti mora srednjo strokovno izobrazbo,
– delovno mesto pisarniškega referenta; imeti mora srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.
Število delavcev na delovnih mestih računovodje in pisarniškega referenta se določi v odvisnosti od števila oddelkov, določenih po kriterijih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, in sicer:
– od 20 do 30 oddelkov: 1 računovodja in 1 pisarniški referent,
– od 31 do 40 oddelkov: 1,5 računovodje in 1,5 pisarniškega referenta,
– več kot 40 oddelkov: 2 računovodji in 2 pisarniška referenta.
Število oddelkov, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta računovodje in delovnega mesta pisarniškega referenta, se določi tako, da se število vpisanih dijakov v posamezne vrste izobraževalnih programov deli s 30.
Če je na ta način izračunano število oddelkov decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
Število delavcev na delovnih mestih računovodje in pisarniškega referenta se na vzgojno-izobraževalnem zavodu z manj kot 20 oddelki, določenimi po kriterijih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, določi z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
Na vzgojno-izobraževalnem zavodu, ki ima po ustanovitvenem aktu vsaj tri srednje šole kot organizacijske enote, se število računovodij in pisarniških referentov določa po kriterijih iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena po šolah kot organizacijskih enotah.
15. člen
(vzdrževalec učne tehnologije)
Ravnatelj šole z 20 in več oddelki sistemizira eno delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije. Imeti mora srednjo strokovno izobrazbo.
16. člen
(hišnik)
Ravnatelj sistemizira eno delovno mesto hišnika. Imeti mora srednjo poklicno izobrazbo.
17. člen
(spremljevalec za nudenje fizične pomoči dijaku)
Ravnatelj na podlagi ustrezne odločbe o usmeritvi gibalno oviranega dijaka sistemizira delovno mesto spremljevalca za nudenje fizične pomoči dijaku, če ne more zagotoviti izvajanja navedene odločbe v okviru obstoječih kadrovskih možnosti oziroma na drug ustrezen način.
Obseg delovne obveznosti oziroma delež delovnega časa ter čas trajanja delovnega razmerja spremljevalca gibalno oviranemu dijaku se določi glede na število dijakov, ki se jim nudi fizično pomoč, in glede na število ur nudenja fizične pomoči, ki je odvisna od trajanja pouka za gibalno oviranega dijaka po predmetniku izobraževalnega programa, v katerega je vpisan.
Spremljevalec mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.
18. člen
(čistilec)
Ravnatelj sistemizira eno delovno mesto čistilca na 900 m2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine. Imeti mora zaključeno osnovnošolsko obveznost.
19. člen
(krajši delovni čas od polnega delovnega časa)
Ravnatelj šole z manj kot 20 oddelki oziroma manj kot 900 m2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine sistemizira delovna mesta iz 15. in 18. člena tega pravilnika z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
VI. NORMATIVI ZA OBLIKOVANJE ODDELKOV IN SKUPIN
20. člen
(normativi za oblikovanje oddelkov in skupin v gimnazijskih programih)
Normativ za oblikovanje oddelka 1. letnika v gimnazijskih programih je praviloma najmanj 30 vpisanih novincev in največ 32 dijakov.
Normativ za oblikovanje oddelkov višjih letnikov v gimnazijskih programih je praviloma 32 dijakov.
Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov istega letnika posameznega gimnazijskega programa deli z 32.
Če bi bilo za oblikovanje oddelka v posameznem gimnazijskem programu 16 in manj dijakov, se to šteje kot skupina in ne kot oddelek.
Če je število dijakov v programu splošne gimnazije tolikšno, da na osnovi normativa iz tretjega odstavka tega člena sicer omogoča oblikovanje dodatnega oddelka oziroma skupine, a šola namesto dodatnega oddelka oziroma skupine oblikuje enega ali več nadnormativnih oddelkov v povezavi s prvim odstavkom 26. člena tega pravilnika, se šoli za izobraževalno delo z dijaki na podlagi soglasja pristojnega upravnega organa prizna:
– če gre za 1., 2. ali 3. letnik, 140 ur letno,
– če gre za 4. letnik, 70 ur letno.
Če je število dijakov v programu ekonomske gimnazije tolikšno, da na osnovi normativa iz tretjega odstavka tega člena sicer omogoča oblikovanje dodatnega oddelka oziroma skupine, a šola namesto dodatnega oddelka oziroma skupine oblikuje enega ali več nadnormativnih oddelkov v povezavi s prvim odstavkom 26. člena tega pravilnika, se šoli za izobraževalno delo z dijaki na podlagi soglasja pristojnega upravnega organa prizna:
– če gre za 1. ali 2. letnik, 140 ur letno,
– če gre za 3. letnik, 105 ur letno,
– če gre za 4. letnik, 70 ur letno.
Če je število dijakov v programu tehniške gimnazije tolikšno, da na osnovi normativa iz tretjega odstavka tega člena sicer omogoča oblikovanje dodatnega oddelka oziroma skupine, a šola namesto dodatnega oddelka oziroma skupine oblikuje enega ali več nadnormativnih oddelkov v povezavi s prvim odstavkom 26. člena tega pravilnika, se šoli za izobraževalno delo z dijaki na podlagi soglasja pristojnega upravnega organa prizna:
– če gre za 1. letnik, 140 ur letno,
– če gre za 2. ali 3. letnik, 105 ur letno,
– če gre za 4. letnik, 70 ur letno.
Merila za plačilo ur iz petega, šestega in sedmega odstavka tega člena se določijo s posamičnimi sklepi ministra, pristojnega za šolstvo.
21. člen
(vključevanje dijakov s posebnimi potrebami v gimnazijske programe)
Zaradi vključevanja dijakov s posebnimi potrebami, ki imajo ustrezno odločbo o usmeritvi, v kateri je določeno, da je treba upoštevati znižanje normativov, se število dijakov v oddelku gimnazijskega programa zmanjša, in sicer:
– na praviloma največ 26 dijakov, če je vključen en dijak,
– na praviloma največ 23 dijakov, če sta vključena dva dijaka,
– na praviloma največ 20 dijakov, če so vključeni trije dijaki.
Če bi vključevanje dijakov s posebnimi potrebami na podlagi odločbe o usmeritvi pomenilo oblikovanje dodatnih oddelkov oziroma skupin, si mora šola k temu predhodno pridobiti soglasje pristojnega upravnega organa.
22. člen
(združevanje dijakov do normativnega oddelka)
Če ni možno oblikovati samostojnega oddelka posameznega gimnazijskega programa v skladu z ustreznim normativom, šola oblikuje kombinirani oddelek.
Če je šola oblikovala skupine v skladu s četrtim odstavkom 20. člena tega pravilnika, te skupine, ali oddelek in skupino, ali več skupin v istem letniku in znotraj gimnazijskih programov poveže v oddelek v skladu s prvim oziroma drugim odstavkom 20. člena tega pravilnika.
Če povezovanje skupin, ali oddelka in skupine, ali več skupin v skladu z drugim odstavkom tega člena ni mogoče, šola za dijake iz skupin, ali oddelka in skupine, ali več skupin istega letnika zagotovi skupno izvedbo pouka za enake oziroma sorodne vsebine po predmetniku posameznega letnika.
23. člen
(normativi za oblikovanje športnih oddelkov)
Normativ za oblikovanje športnega oddelka 1. letnika je praviloma najmanj 18 in največ 22 dijakov.
Normativ za oblikovanje športnih oddelkov višjih letnikov je praviloma 22 dijakov. Če se v višjih letnikih zmanjša število dijakov v športnem oddelku na manj kot 12, se oddelek ukine.
Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov istega letnika in programa deli z 22.
24. člen
(število oddelkov in skupin višjih letnikov)
Število oddelkov oziroma skupin višjih letnikov je lahko praviloma enako največ številu oddelkov oziroma skupin 1. letnika iste vpisne generacije.
25. člen
(normativi za oblikovanje oddelkov in skupin v maturitetnem tečaju)
Normativ za oblikovanje oddelka maturitetnega tečaja je od 30 do 36 vpisanih dijakov.
Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov v maturitetnem tečaju deli s 36.
Če bi bilo za oblikovanje oddelka maturitetnega tečaja 18 in manj dijakov, se to šteje kot skupina in ne kot oddelek.
26. člen
(oblikovanje nadnormativnih oddelkov in dodatnih skupin oziroma oddelkov)
Na podlagi utemeljene vloge lahko šola v soglasju s pristojnim upravnim organom oblikuje oddelek, ki zgornjo mejo oddelka iz 20., 21. in 23. člena tega pravilnika presega za 1 do 2 dijaka.
V višjih letnikih lahko šola na podlagi utemeljene vloge in s soglasjem pristojnega upravnega organa oblikuje oddelek oziroma skupino več, kot jih je imela v prejšnjem letniku, vendar le, če se zaradi prešolanja vpiše toliko dijakov, da to presega ustrezni normativ za oblikovanje oddelka.
27. člen
(normativi za oblikovanje skupin za dijake vzporednega izobraževanja)
Za dijake, ki se vzporedno izobražujejo po delu ene smeri programa umetniške gimnazije ali po delu enega modula v okviru iste smeri v programu umetniške gimnazije, šola oblikuje skupine do 16 dijakov.
Število skupin se določi tako, da se število dijakov iz prejšnjega odstavka deli s 16.
VII. NORMATIVI ZA OBLIKOVANJE SKUPIN
PRI PREDMETIH
28. člen
(splošnoizobraževalni predmeti)
Pri splošnoizobraževalnih predmetih informatika, biologija, kemija, fizika in geografija je v skupini pri vajah največ 17 dijakov.
Število skupin se praviloma določi tako, da se število dijakov posameznega gimnazijskega programa istega letnika deli s 17.
Število ur in vsebino vaj, pri katerih se dijaki delijo v skupine, določa za posamezni predmet gimnazijski program.
Za laborante, ki sodelujejo pri vajah, pri katerih se dijaki delijo v skupine, ter pri demonstracijah in drugih vajah naravoslovnih predmetov se prizna 40 odstotkov ur biologije, kemije in fizike po izvedbenih predmetnikih gimnazijskih programov.
29. člen
(strokovno-teoretični predmeti)
Pri strokovno-teoretičnih predmetih in laboratorijskih vajah v strokovni gimnaziji je v skupini pri vajah največ 17 dijakov.
Število skupin se praviloma določi tako, da se število dijakov posameznega programa istega letnika deli s 17.
Število ur in vsebino vaj, pri katerih se dijaki delijo v skupine, ter obseg ur, pri katerem sodeluje laborant, določa za posamezni predmet izobraževalni program strokovne gimnazije.
30. člen
(skupine pri strokovno-teoretičnih predmetih v programu umetniške gimnazije glasbene in plesne smeri)
Odstopanje od normativa iz 29. člena tega pravilnika je dovoljeno v programu umetniške gimnazije – glasbena in plesna smer, in sicer pri strokovnih predmetih, pri katerih so v skupini najmanj 3 in največ 17 dijakov, ter pri predmetih klavir in petje-instrument, pri katerih je individualni pouk.
Število ur in vsebino vaj, pri katerih se dijaki delijo v skupine, ter obseg ur, pri katerem sodeluje korepetitor, določa za posamezni predmet izobraževalni program strokovne gimnazije.
31. člen
(prvi tuji jezik)
Pri prvem tujem jeziku se zaradi nadaljevanja učenja obveznega tujega jezika iz osnovne šole oblikujejo skupine tako, da se dijaki istega letnika združujejo do polnoštevilnega oddelka v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 20. člena tega pravilnika.
32. člen
(drugi tuji jezik – tuji jezik II)
Isto določilo kot za prvi tuji jezik se posledično uporablja tudi za drugi tuji jezik, pri čemer lahko šola, ki ima do pet oddelkov 1. letnika, oblikuje eno skupino več, kot je skupin pri prvem tujem jeziku, če gre za dva različna tuja jezika oziroma za en tuji jezik več, kot je prvih tujih jezikov in če hkrati skupina za dodatni tuji jezik II šteje najmanj 12 dijakov.
Šola, ki ima več kot pet oddelkov 1. letnika, lahko pri drugem tujem jeziku oblikuje dve skupini več, kot je skupin pri prvem tujem jeziku, če gre za tri različne tuje jezike in če vsaka skupina pri dveh dodatnih tujih jezikih II šteje najmanj 12 dijakov.
33. člen
(tretji tuji jezik kot izbirni predmet)
Pri tretjem tujem jeziku kot izbirnem predmetu v 2. oziroma 3. letniku se lahko oblikuje dodatna skupina, če gre za dva različna tuja jezika in če vsaka skupina šteje najmanj 12 dijakov.
Dopolnitev iz prejšnjega odstavka glede števila dijakov v dodatni skupini začne veljati za 2. letnike v šolskem letu 2003/2004 in se v naslednjem šolskem letu postopoma uvede v višji letnik.
34. člen
(italijanščina na narodnostno mešanem območju)
V gimnaziji s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju se glede na predhodno izobraževanje dijakov iz osnovne šole oblikujejo skupine z nadaljevalnim oziroma začetnim učenjem italijanščine tako, da se dijaki istega letnika združujejo do polnoštevilnega oddelka v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 20. člena tega pravilnika.
35. člen
(latinščina v programu klasična gimnazija)
Šola z vsaj dvema oddelkoma programa klasična gimnazija lahko pri latinščini deli dijake glede na njihovo predhodno znanje v skupino z nadaljevalnim in skupino z začetnim učenjem latinščine, in sicer tako, da se dijaki istega letnika z začetnim oziroma nadaljevalnim učenjem latinščine združujejo do polnoštevilnega oddelka v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 20. člena tega pravilnika.
Šola lahko oblikuje skupino z nadaljevalnim učenjem latinščine, če je v skupini vsaj 10 dijakov.
Dopolnitev iz prejšnjega odstavka začne veljati za 1. letnike v šolskem letu 2003/2004 in se v naslednjih šolskih letih postopoma uvaja v višje letnike.
36. člen
(športna vzgoja)
Za šole, ki zagotavljajo izvajanje športne vzgoje v svojih pokritih športnih prostorih, je normativ za oblikovanje skupin pri športni vzgoji praviloma 20 dijakov v skupini, pri čemer se dijaki delijo po spolu in združujejo iz oddelkov istega letnika; za enega oziroma dva dodatna dijaka se ne oblikuje nova skupina.
Če je v posameznih letnikih manjše število dijakov istega spola in se ne more oblikovati tako velika skupina, kot je določeno v prejšnjem odstavku, se v skupino združujejo dijaki iz oddelkov dveh ali več zaporednih letnikov.
Za šole, ki ne morejo zagotoviti izvedbe športne vzgoje v svojih pokritih športnih prostorih, pa je normativ za oblikovanje skupin pri športni vzgoji enak ustreznemu normativu za oblikovanje polnoštevilnega oddelka v skladu s prvim oziroma drugim odstavkom 20. člena tega pravilnika, pri čemer se dijaki delijo po spolu ter združujejo praviloma iz oddelkov istega letnika.
Če tako oblikovana skupina šteje 16 in manj dijakov, se v skupino združujejo dijaki iz dveh ali več zaporednih letnikov.
37. člen
(izbirni strokovni maturitetni predmeti in izbirni strokovni predmeti v programu tehniška gimnazija)
Pri izbirnih strokovnih maturitetnih predmetih in izbirnih strokovnih predmetih v programu tehniška gimnazija lahko šola, ki ima od 2. letnika dalje vsaj dva oddelka tega programa, oblikuje eno skupino več, kot je oddelkov posameznega letnika, če gre za različne izbirne strokovne maturitetne predmete oziroma različne izbirne strokovne predmete.
Število skupin pri posameznem predmetu se določi tako, da se število dijakov deli z 32.
Pri enem oddelku programa tehniška gimnazija lahko šola ponudi drugi izbirni strokovni maturitetni predmet in drugi izbirni strokovni predmet, če oddelek šteje najmanj 25 dijakov in se je za drugi izbirni strokovni (maturitetni) predmet odločilo vsaj 8 dijakov.
Dopolnitev iz prvega odstavka tega člena glede števila oddelkov, kot tudi določba prejšnjega odstavka začneta veljati za 2. letnike v šolskem letu 2003/2004 in se v naslednjih šolskih letih postopoma uvajata v višje letnike.
38. člen
(skupine pri urah pouka za izbirne predmete)
Skupina, oblikovana pri urah za izbirne predmete, šteje največ toliko, kot je normativ za oblikovanje oddelkov v skladu z drugim odstavkom 20. člena tega pravilnika. Število skupin pri posameznem predmetu se praviloma določi tako, da se število dijakov deli z 32.
39. člen
(ure pouka za izbirne predmete v programu gimnazije)
Šola, ki izvaja program gimnazija, lahko za ure pouka pri izbirnih predmetih po izvedbenem predmetniku, vključno z vsemi dodatnimi delitvami dijakov v skupine pri posameznih predmetih, nameni v 4. letniku največ 840 dodatnih ur letno, če izhaja iz 32-urne tedenske učne obremenitve na oddelek, ali največ 630 dodatnih ur letno, če izhaja iz maksimalno dovoljene tedenske učne obremenitve na oddelek po programu.
V primeru enega oddelka 4. letnika programa gimnazija lahko šola nameni za ure pouka pri izbirnih predmetih polovico navedenih obsegov.
40. člen
(ure pouka za izbirne predmete v programu klasične
ali ekonomske gimnazije)
Šola, ki izvaja v vsaj dveh samostojnih oddelkih 3. in 4. letnika program klasična gimnazija ali program ekonomska gimnazija, lahko za ure pouka pri izbirnih predmetih po izvedbenem predmetniku, vključno z vsemi dodatnimi delitvami dijakov v skupine pri posameznih predmetih, nameni skupaj za oba letnika največ 840 dodatnih ur letno, v primeru enega samostojnega oddelka pa polovico navedenega obsega za oba letnika.
41. člen
(ure pouka za izbirne predmete v programu tehniške gimnazije)
Šola, ki izvaja v vsaj dveh samostojnih oddelkih 4. letnika program tehniška gimnazija, lahko za ure pouka pri izbirnih predmetih po izvedbenem predmetniku, vključno z vsemi dodatnimi delitvami dijakov v skupine pri posameznih predmetih, nameni največ 210 dodatnih ur letno, v primeru enega samostojnega oddelka pa polovico navedenega obsega.
42. člen
(ure pouka za izbirne predmete v programu umetniške gimnazije, likovna smer)
Šola z vsaj dvema samostojnima oddelkoma programa umetniška gimnazija, likovna smer lahko za ure pouka pri izbirnih predmetih po izvedbenem predmetniku, vključno z vsemi dodatnimi delitvami dijakov v skupine pri posameznih predmetih, nameni največ 350 dodatnih ur letno, v primeru enega samostojnega oddelka pa polovico navedenega obsega.
43. člen
(ure pouka za izbirne predmete v programu umetniške gimnazije, dramsko-gledališka, plesna, glasbena smer)
Šola, ki izvaja v samostojnih oddelkih 4. letnika program umetniška gimnazija, lahko za ure pouka pri izbirnih predmetih po izvedbenem predmetniku, vključno z vsemi dodatnimi delitvami dijakov v skupine pri posameznih predmetih, nameni v dramsko-gledališki ali plesni smeri največ 140 dodatnih ur letno, v glasbeni smeri pa največ 105 dodatnih ur letno.
44. člen
(ure pouka za izbirne predmete v maturitetnem tečaju)
Skupina, oblikovana pri urah za izbirne predmete, šteje največ toliko, kot je normativ za oblikovanje polnoštevilnega oddelka v skladu s prvim oziroma drugim odstavkom 25. člena tega pravilnika.
Šola, ki izvaja program maturitetnega tečaja, lahko za izvedbo pouka pri različnih izbirnih predmetih nameni dodatno 232 ur letno, če je vpisala vsaj 55 dijakov.
Šola, ki je vpisala manj kot 55 dijakov v maturitetni tečaj, lahko za izvedbo pouka pri različnih izbirnih predmetih nameni dodatno 174 ur letno.
45. člen
(diferencirana izvedba pouka pri matematiki glede na raven zahtevnosti maturitetnega izpita)
Če šola organizira v povezavi s tretjim odstavkom 23. člena zakona o maturi (Uradni list RS, št. 15/03) v zaključnem letniku gimnazijskih programov pri matematiki pripravo na maturo za osnovno in višjo raven zahtevnosti, lahko oblikuje praviloma eno skupino več, kot je oddelkov 4. letnika, in sicer v dodatnem obsegu 140 ur letno, kot so določene po predmetniku programa.
Če je z delitvijo števila dijakov 4. letnika s številom 26 število skupin večje, kot je določeno v prejšnjem odstavku, lahko šola oblikuje pri pouku matematike dve skupini več, kot je oddelkov 4. letnika, in sicer v dodatnem obsegu 280 ur letno.
46. člen
(diferencirana izvedba pouka pri tujem jeziku glede na raven zahtevnosti maturitetnega izpita)
Če šola organizira v povezavi s tretjim odstavkom 23. člena zakona o maturi v zaključnem letniku gimnazijskih programov pri tujih jezikih pripravo na maturo za osnovno in višjo raven zahtevnosti, lahko ne glede na določbe iz 39. do 43. člena tega pravilnika doda v ta namen iz fonda ur, ki je po predmetnikih gimnazijskih programov določen v 4. letniku za izbirne predmete, dodatno še 105 ur letno, in sicer v okviru tedenske učne obremenitve, kot je določena s posameznim programom, za dijake, vpisane v program klasična gimnazija, pa dodatno še 105 ur letno za latinščino.
47. člen
(ekskurzija)
Spremljevalec dijakov na strokovni ekskurziji, določeni s programom, spremlja skupino 16 dijakov.
VIII. ODSTOPANJA OZIROMA IZJEME
48. člen
(storitev)
Šola lahko za opravljanje dela sistemiziranih delovnih mest iz 14., 15., 16., 18. in 19. člena tega pravilnika sklene pogodbo o opravljanju storitev.
Merila in kriterije za plačilo storitev po pogodbi določi minister, pristojen za šolstvo.
49. člen
(šola z dijaškim domom)
Šola z dijaškim domom upošteva normativne vzgojne skupine kot oddelke pri sistemizaciji delovnih mest iz 9., 10., 11., 12. in 14. člena tega pravilnika.
50. člen
(odstopanje)
Odstopanje od normativov, določenih s tem pravilnikom, odobri na podlagi obrazložene vloge šole pristojni upravni organ s posebnim sklepom za posamezno šolsko leto.
IX. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
51. člen
(prenehanje veljave)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati odredba o normativih in standardih v splošnih in strokovnih gimnazijah (Uradni list RS, št. 45/98 in 69/00), razen točke 1.2.2., ki velja še za šolsko leto 2003/2004.
52. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. septembra 2003, razen 3. točke 4. člena tega pravilnika, ki se začne uporabljati v šolskem letu 2004/2005.
Št. 011-03-156/2003
Ljubljana, dne 23. julija 2003.
EVA 2003-3311-0172
dr. Slavko Gaber l. r.
Minister
za šolstvo, znanost in šport

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti