Na podlagi 171. člena v povezavi s 1. točko 190. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) je Občinski svet mestne občine Kranj na podlagi 18. in 96. člena statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95, 33/96, 35/00 in 85/02) na 7. seji, dne 26. 6. 2003 sprejel
O D L O K
o prostorskih sestavinah dolgoročnega
in družbenega plana za območje
Mestne občine Kranj
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok ureja spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1986–2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 5/86, 16/88 in 23/88, Uradni list RS, št. 20/91, 55/92, 27/96 in 3/01)
in
spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin družbenega plana občine Kranj za obdobje 1986–1990 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/86, 13/88, 3/89, Uradni list RS, št. 41/92, 50/92 – popravek 55/92, 43/93, 70/94, 27/96 in 3/01) za območje Mestne občine Kranj.
Osnutek sprememb in dopolnitev je izdelala RRD, Regijsko razvojna družba d.o.o. Domžale v marcu 2002, usklajen predlog pa v maju 2003.
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1986–2000 in spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin družbenega plana občine Kranj za obdobje 1986–1990 se preimenujejo v Prostorske sestavine dolgoročnega plana Mestne občine Kranj (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan) in Prostorske sestavine družbenega plana Mestne občine Kranj (v nadaljnjem besedilu: družbeni plan).
2. člen
Dolgoročni plan sestavljata tekstualni in grafični del, ki vsebuje tematske publikacijske karte, kartografski del, Urbanistično zasnovo mesta Kranja, Urbanistično zasnovo Golnika, Ureditvena območja drugih naselij in Kartografsko dokumentacijo k planu, vse v predpisanih merilih in obsegu.
Družbeni plan sestavljata tekstualni in grafični del s posebnim poudarkom na programskih zasnovah širitve večjih območij naselij v občini in obravnavi kompleksnih posegov, predvsem v okviru Urbanistične zasnove mesta Kranja ter Urbanistične zasnove Golnika.
II. DOLGOROČNI PLAN
1. Izhodišče
3. člen
Dolgoročni plan Mestne občine Kranj je temeljni prostorski razvojni dokument občine, s katerim se določajo osnovne usmeritve za urejanje prostora in varstvo okolja.
2. Območje prostorskega urejanja
4. člen
Dolgoročni plan Mestne občine Kranj določa usmeritve za celotno območje mestne občine. Vključuje ureditvena območja naselij: Babni Vrt, Bobovek, Breg ob Savi, Britof, Čadovlje, Čepulje, Golnik, Goriče, Hrastje, Ilovka, Jamnik, Javornik, Kokrica, Kranj, Lavtarski Vrh, Letenice, Mavčiče, Meja, Mlaka pri Kranju, Nemilje, Njivica, Orehovlje, Pangršica, Planica, Podblica, Podreča, Povlje, Praše, Predoslje, Pševo, Rakovica, Spodnja Besnica, Spodnje Bitnje, Srakovlje, Srednja vas – Goriče, Srednje Bitnje, Suha pri Predosljah, Sveti Jošt nad Kranjem, Šutna, Tatinec, Tenetiše, Trstenik, Zabukovje, Zalog, Zgornja Besnica, Zgornje Bitnje, Žablje in Žabnica oziroma površine katastrskih občin Bitnje, Babni Vrt, Breg ob Savi, Britof, Čirče, Drulovka, Golnik, Goriče, Hrastje, Huje, Jama, Klanec, Kokrica, Kranj, Mavčiče, Nemilje, Okroglo, Planica, Podreča, Praše, Predoslje, Primskovo, Pševo, Rupa, Sp. Besnica, Srednja vas, Stražišče, Struževo, Suha, Tenetiše, Vojvodin Boršt, Žabnica in Zg. Besnica. Površina obravnavanega območja znaša 150 km2, 89 ha, 92 a.
3. Skupni interesi in cilji razvoja
5. člen
Mestna občina Kranj spada v Gorenjsko regijo, v kateri ima vodilno vlogo. S skoraj 52.000 prebivalci predstavlja dobro četrtino (26,38%) celotne populacije regije, na svojem območju pa ima tretjino vseh gospodarskih družb regije. Dohodek na zaposlenega je nad povprečjem regije, ima pa tako kot celotna regija sorazmerno ugodno starostno strukturo s skoraj tretjino prebivalstva mlajšega od 25 let. Potencial, ki ga ima, daje Mestni občini Kranj ugodne možnosti za razvoj.
6. člen
Skupni interesi in cilji izhajajo iz usklajenega razvoja regije upoštevajoč primerjalne prednosti Mestne občine Kranj.
Strateški cilji razvoja so usmerjeni v krepitev vloge v regiji, ki naj postane dinamično evropska regija s tem, da bo:
(1) privlačna za bivanje, ker bo skrbela za vzdržen razvoj, varovanje okolja in kakovost življenja,
(2) omogočala delo, tako da bo spodbujala izobraževanje vseh generacij in konkurenčnost gospodarstva,
(3) privlačna za obiskovanje, ker bo prepoznavna s svojo tradicijo in ohranjeno predalpsko krajino.
Skladno strateškim ciljem bo Mestna občina Kranj uveljavljala naslednje razvojne interese:
(1) povečevanje enotnosti regije navznoter in vplivnosti Gorenjske navzven;
(2) dvig kakovosti okolja in fizičnih pogojev bivanja v njem;
(3) povečevanje dostopnosti, kakovosti javnih storitev ter turističnih in rekreacijskih krajev;
(4) zagotavljanje sprejemljivega razvoja; zagotoviti rabo prostora, ki bo ob varovanju predalpske krajine in ob upoštevanju prostorskih možnosti zagotavljala racionalnejšo poselitev ter glede na infrastrukturno in prometno mrežo omogočala dinamičen razvoj gospodarstva in urbanih središč;
(5) spodbujanje živahnejšega porajanja podjetij in povečevanje deleža tistih, ki preživijo;
(6) izboljšanje poslovnega položaja podjetij;
(7) Gorenjska, prepoznavna in uspešna turistična regija;
(8) povečanje zaposlenosti prebivalstva;
(9) izboljšanje sistema socialnega varstva;
(10) poseljeno in aktivno podeželje;
(11) ohranjanje kulturne krajine in naravnih vrednot;
(12) doseganje višje kakovosti življenja v starem mestnem jedru Kranja in na podeželju.
4. Usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru
7. člen
4.1. Usmeritve funkcij naselij
4.1.1. Do nedavnega sorazmerno velika občina je s cepitvijo na več samostojnih prostorskih celot, kot posledico spremenjene lokalne samouprave, izgubila precejšnji del ozemlja, s tem pa tudi naravnih danosti in gospodarskih subjektov, ki so tvorili kompleksen potencial razvoja. Kljub temu je ohranila ključne funkcije v širšem prostoru ter svoje pomembnejše dejavnosti skoncentrirala v dvoje pomembnejših središč, Kranj in Golnik.
Kranj predstavlja upravno, kulturno in gospodarsko središče regije, zato se zanj določa izdelava urbanistične zasnove. Golnik predstavlja lokalno središče s poudarjeno turistično – zdraviliško funkcijo, zato se tudi zanj določa izdelava urbanistične zasnove.
4.1.2. Mesto Kranj v smislu regionalnega središča tvori s primestnimi naselji dolgoročno strnjeno mestno aglomeracijo, katere razvoj temelji na:
(1) poudarjanju upravne funkcije mesta v regionalnem pomenu;
(2) ohranjanju tradicije mesta kot proizvodnega središča s poudarkom na transformaciji izključno industrijskih območij v predele prepleta proizvodnje, obrti in trgovskih dejavnosti;
(3) krepitvi Kranja kot izobraževalnega središča s poudarkom na funkciji univerzitetnega mesta;
(4) zadržanju funkcije kulturne prestolnice Gorenjske s poudarjanjem tradicije gledališča, izgradnjo kulturne dvorane ter oživitvijo starega mestnega jedra;
(5) uveljavitvi širšega območja mesta kot turistično – rekreativnega področja z izrabo vseh naravnih danosti in ustvarjenih razmer;
(6) uravnoteženem razvoju vseh svojih aglomeracijskih subcentrov v smislu usklajenega razvoja poselitve in
(7) krepitvi vloge trgovskega središča regije, kar mu omogoča ugodna lega ob tranzitnih prometnicah in težiščna pozicija v prostoru.
4.1.3. Naselje Golnik predstavlja lokalno središče severnega dela občine. Kot tako zagotavlja funkcije:
(1) zdraviliškega centra širšega regijskega značaja z možnostjo ekspanzije dejavnosti na prostih površinah;
(2) oskrbe naselja in zaledja;
(3) možnosti razvoja zdraviliškega turizma kot spremljajoče dejavnosti bolnice Golnik in
(4) možnosti osnovnega izobraževanja skupaj s sosednjim naseljem Goriče.
Vloga naselja se bo v nadaljnjem prostorskem razvoju še krepila.
4.1.4. Naselje Mavčiče ima funkcijo oskrbnega središča na JV delu občine. Obstoječa oskrba v naselju se bo v bodoče krepila z razširitvijo stavbnih zemljišč in z izboljšanjem ter dopolnitvijo ponudbe. V naselju se sicer ohranja pretežna dejavnost kmetijstva in bivalnih funkcij.
4.1.5. Druga naselja v občini imajo značaj vaških naselij, kjer se prepletjo kmetijstvo, bivanje in druge oblike zaposlitve. Poudarjena je usmeritev ohranjanja obstoječih funkcij. V teh naseljih naj se zagotavlja lokalna oskrba in infrastrukturna opremljenost.
4.1.6. Naselja v severnem in zahodnem delu občine, ki so oddaljena od prometnih tokov in imajo ambicijo razvoja poselitve, so načeloma razložena podeželska naselja, pri katerih naj se ta značilnost ohranja, nadaljnji razvoj naj se izvaja z dopolnjevanjem in zaokroževanjem obstoječih gruč poselitve.
8. člen
4.2. Usmeritve za razvoj poselitve
Mestna občina Kranj bo s konceptom usmerjanja poselitve v prostoru:
(1) težila k zgoščevanju poselitve v nepozidanih območjih stavbnih zemljišč znotraj naselij (notranji razvoj območij);
(2) zaokroževala površine znotraj urbanističnih zasnov, tako da bo načrtovala individualno gradnjo v strnjenih kompleksih z enakomerno porazdelitvijo v okviru večine primestnih, razvojno perspektivnih naseljih, blokovno gradnjo pa zaokroževala na lokacijah, ki so že komunalno opremljene oziroma načrtovane z ustrezno opremo;
(3) poselitev usmerjala v obstoječa naselja ter spodbujala prenavljanje in zgoščevanje objektov v okviru obstoječih poselitvenih površin, še posebej v starem mestnem jedru Kranja;
(4) širitev drugih naselij izvajala z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu;
(5) preprečevala nadaljevanje razpršene gradnje, razen v primerih, ko se več manjših skupin razpršene gradnje lahko zaokroži v večjo gručo;
(6) dopuščala gradnjo novih kmetij izven oziroma na robovih ureditvenih območij naselij, v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine;
(7) preprečevala zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah;
(8) s prostorskimi izvedbenimi akti določila merila in pogoje za skladnost v urbanističnem in arhitekturnem vidiku oblikovanja posegov v prostor;
(9) varovala obvodni prostor vodotokov reke Save in Kokre;
– varovala krajinsko zaključena in s posegi še nenačeta območja pred novimi posegi (Bobovek, Brdo);
(10) ohranjala kvalitetna kmetijska zemljišča za primarno rabo;
(11) s prostorskimi izvedbenimi akti določila dovolj široka merila in pogoje glede dopustnih vrst dejavnosti za posamezno rabo površin, s čimer bi zagotovili preplet bivanja, dela ter turističnega razvoja;
(12) dejavnosti na primeren in nekonflikten način usmerjale v prostor;
(13) dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja, usmerjala v območja, kjer ti vplivi ne bodo negativno vplivali na razvoj drugih dejavnosti;
(14) planirala širitev naselij v skladu z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe infrastrukturne opreme, pri čemer širitev ne bo prekomerno oslabila obstoječo oskrbo;
(15) oblikovala pogoje za realizacijo načrtovane ključne prometne infrastrukture (severna, zahodna obvoznica, priključek na AC,…);
(16) zagotovila lokacije za ureditev javnih večnivojskih parkirišč (garažne hiše) ob in v središču mesta Kranj.
Za realizacijo razvoja poselitve je celotno območje občine razdeljeno na sklope urejanja. Mestno občino Kranj sestavlja pet morfoloških celot, ki so opredeljene glede na morfološke značilnosti:
I. mesto Kranj;
II. lokalno središče Golnik;
III. Dobrave, ki se raztezajo ne severnem delu občine;
IV. Sorško polje, ki zaokrožuje južni del občine in
V. Škofjeloško hribovje, ki se razteza na zahodnem delu občine.
Posamezne morfološke celote združujejo več makrocelot oziroma območij naselij.
I. Morfološka celota urbanistične zasnove mesta Kranja je sestavljena iz 21 makro celot: Ilovka, Mlaka, Kokrica, kanjon Kokre, Predoslje, Britof, jedro, Primskovo, Planina, Čirče, Drulovka, Šutna, Orehovlje, Bobovek, Sava, Labore, Bitnje, Žabnica, Stražišče, Struževo, Šmarjetna gora, Zlato polje, Rupa, Kranj sever in avtocesta.
II. Urbanistična zasnova Golnika predstavlja samostojno makroceloto.
III. Morfološka celota Dobrave vključuje območja naselij Povlje, Babni Vrt, Letenice, Žablje, Srednja vas-Goriče, Zalog, Suha, Čadovlje, Trstenik, Tatinec, Goriče, Pangršica, Srakovlje in Tenetiše.
IV. Morfološka celota Sorško polje vključuje območja naselij Meja, Jama, Podreča, Mavčiče, Praše, Breg ob Savi in Hrastje.
V. Morfološka celota Škofjeloško hribovje vključuje območja naselij Njivica, Čepulje, Planica, Jamnik, Lavtarski Vrh, Javornik, Podblica, Zabukovje, Nemilje, Pševo, Zgornja Besnica, Spodnja Besnica; Rakovica in Sveti Jošt.
9. člen
4.3. Usmeritve za razporejanje dejavnosti in rabo prostora
4.3.1. Razvoj dejavnosti in raba prostora naselij sledi kontinuiteti prostorskega urejanja predvsem tam, kjer kvalitetne prostorske ureditve dajejo identiteto naseljem kot celoti ter posameznim predelom. Kvalitetne rešitve iz veljavnih urbanističnih dokumentov so podlaga za razporeditev novih ali ohranitev starih dejavnosti. Različnim načinom zazidanosti in urbanistični izgrajenosti posameznih območij je potrebno prilagoditi nove prostorske ureditve – tako v strukturnem kot oblikovnem smislu. Pogosto je od stopnje uresničenosti posamezne ideje odvisno, ali posamezno urbanistično ureditev sprejemamo kot kvaliteto ali kot tujek v prostoru, torej, ali je utemeljenost dejavnosti na posamezni lokaciji ustrezna podlaga za nadgradnjo oziroma nadomestitev.
Pri razporejanju dejavnosti izhajamo iz temeljne ugotovitve dejanske in planirane pretežne namembnosti območij in površin. Za področja ureditvenih območij drugih naselij so dejavnosti razporejene izključno na osnovi potreb in analiz prevladujočih obstoječih dejavnosti, pri obeh pomembnejših naseljih (Kranj, Golnik) pa so dejavnosti in namenska raba prostora določene s prikazom podrobnejših coniranj podobmočij.
4.3.2. Usmeritve namenske rabe in dejavnosti so:
(1) Površine, ki so namenjene poselitvi, so razvrščene na:
1. območja za stanovanja (S);
2. območja za družbene dejavnosti (D);
3. območja za centralne dejavnosti (C);
4. območja za stanovanja in kmetijstvo (SK);
5. območja za proizvodnjo (IP);
6. območja za obrt in malo gospodarstvo (MG);
7. območja za večje infrastrukturne objekte:
a) železniške infrastrukture (Ž.I.),
b) cestne infrastrukture (P.I.),
c) avtocestne poteke (AC);
8. območja za mestoslužne dejavnosti (M);
9. območja za pokopališča (P);
10. območja za šport (Š);
11. območja za rekreacijo na prostem (R);
12. območja za turizem (T);
13. območja za energetiko (E);
14. območja specifičnih dejavnosti:
a) avtobusna postaja (AP);
15. območja kmetijske proizvodnje (KP);
16. območja sekundarnih bivališč (W)
(2) Površine, ki niso namenjene poselitvi, so razvrščene na:
1. površine za kmetijstvo (K1, K2);
2. površine za gozdarstvo (G, Gv, Gn);
3. vodne površine vodotokov in jezer (V);
4. nerodovitne površine, skalovja in melišča (N);
5. površine vodnih zadrževalnikov (Vz);
6. površine za eksploatacijo (Ru);
Po načelih pretežnosti, združljivosti in dopolnjevanja je možen tudi preplet posameznih kompatibilnih dejavnosti oziroma komplementarnih namenskih rab.
4.3.3. Usmeritve za podrobnejše razporejanje dejavnosti se določajo za večino zgoraj navedenih dejavnosti.
(1) V območja za stanovanja (S) se bodo usmerjala stanovanja in spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, kot so: trgovina, gostinstvo, storitvene in poslovne dejavnosti, ki ne motijo oziroma prekomerno ne vplivajo na okolico, ter kvartarne dejavnosti, pri čemer se ohranja prevladujoča stanovanjska dejavnost;
(2) V območja družbenih dejavnosti (D) se bodo usmerjale dejavnosti otroškega varstva, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, znanosti in raziskovanja, javne uprave, verskih skupnosti in muzejske dejavnosti;
(3) V območju centralnih dejavnosti (C) se bodo usmerjale trgovske dejavnosti, dejavnosti oskrbe in storitev, gostinstva, turizma ter poslovne dejavnosti;
(4) V območja za proizvodnjo (IP) se bodo usmerjale proizvodne dejavnosti, obrt, poslovne dejavnosti, trgovina za namensko in občasno oskrbo ter storitvene dejavnosti;
(5) V območja prepleta centralnih in proizvodnih dejavnosti (C, IP) se bodo usmerjale oskrbne in storitvene dejavnosti, gostinstvo, poslovni prostori drugih dejavnosti, manjše proizvodne dejavnosti oziroma bo centralna dejavnost dopolnilna dejavnost že sedaj uveljavljeni proizvodnji;
(6) V območja za obrt in malo gospodarstvo (MG) se bodo usmerjale manjše proizvodne dejavnosti, obratovalnice storitvenih dejavnosti, poslovne dejavnosti kot deli osnovnih proizvodnih dejavnosti ter trgovine za prodajo lastnih artiklov proizvodnje;
(7) Območja za večje infrastrukturne objekte so namenjena izključno prometnemu omrežju, objektom in napravam večjih razsežnosti (Ž.I.; P.I.; AC);
(8) V območja za mestoslužne dejavnosti (M) bodo usmerjane dejavnosti komunalnih javnih služb, čistilne naprave, cestne službe in službe pomembne za varnost širših razsežnosti;
(9) V območjih pokopališč (P) se bo ohranjala in razvijala izključno primarna dejavnost z možnostjo ureditve parkovnih (zelenih) površin in kompatibilnih spremljajočih programov;
(10) V območjih za šport (Š) je določena športna dejavnost na izključno za to namenjenih zunanjih (stadioni, igrišča,…) ali zaprtih (športne hale, pokriti bazeni,…) površinah;
(11) V območja za rekreacijo v naravnem okolju (R) se načeloma usmerja rekreativne programe. Izvajajo se športne in rekreacijske dejavnosti ter dejavnosti prostega časa, gostinstvo in trgovina za potrebe dejavnosti v območju urejanja. V nekatera območja za rekreacijo (R) prekrivajoče rabe (kjer se osnovna raba ne spremeni) se bodo usmerjala rekreacija ter dejavnosti prostega časa. Mestne zelene površine in parke (GR, R) bomo urejali v smislu varstva in ohranjanja vloge javnih zelenih površin in vanje usmerjali dejavnosti prostega časa;
(12) V območja za turizem se bodo usmerjale dejavnosti turizma, gostinstvo, oskrba in storitve kot dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti območja. Spreminjanje gostinskih (predvsem nastanitvenih) objektov v objekte za bivanje (stanovanje, sekundarno bivališče) ni možno;
(13) Območja za energetiko (E) so namenjena večjim infrastrukturnim objektom mesta ali naselja s področja energetske oskrbe;
(14) Območja specifičnih dejavnosti so opredeljena tam, kjer predstavljajo pomembno konceptualno funkcijo (AP);
(15) V območja kmetijske proizvodnje (KP) se bodo usmerjale dejavnosti kmetijske proizvodnje (farme, nove kmetije). Območja so namenjena gradnji objektov, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji. V primeru posamičnih kmetij je možna tudi gradnja objektov za bivanje, kot sestavni del kmetije.
(16) V območjih za sekundarna bivališča (W) se bo vzdrževalo obstoječe stanje namembnosti in izrabe z možnostjo smiselnega zaokroževanja površin stavbnih zemljišč;
Na delih površin, ki niso namenjene poselitvi, so kot prekrivajoča raba določena še območja za rekreacijo (R). V območjih prekrivajoče rabe se osnovna raba ne spreminja. Območja prekrivajoče rabe so grafično določena v namenski rabi površin.
Na površinah za posamične skupine objektov zunaj poselitvenih območij se bo dopuščalo ohranjanje in delno dopolnjevanje obstoječih objektov in dejavnosti. Namembnost teh površin je stanovanjska ali kmetijska. Možne so tudi dejavnosti turizema, gostinstva, oskrbe in storitev.
10. člen
4.4. Usmeritve za realizacijo razvoja dejavnosti
Za realizacijo načrtovanih dejavnosti iz 9. člena tega odloka dolgoročni plan določa organizacijo dejavnosti. Definirani sta območji urbanističnih zasnov Kranja in Golnika znotraj katerih so opredeljene dejavnosti na površinah, ki so namenjene poselitvi, in na površinah, ki se z družbenim planom ne namenjajo poselitvi. Določena so ureditvena območja drugih naselij z opredeljeno prevladujočo dejavnostjo, ki je običajno stanovanjska.
V Mestni občini Kranj se bodo dejavnosti usmerjale v prostor na podlagi opredelitve območij urejanja.
Priloga 1
11. člen
4.5. Usmeritve za varstvo naravnih vrednot in kulturne dediščine
Mestna občina Kranj si je kot eno svojih temeljnih izhodišč zadala nalogo varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine. Posebej se bo zavzemala za celostno (integralno) varstvo z vključevanjem kulturne dediščine in naravnih vrednot v materialno okolje s pripravo programov za revitalizacijo, rahabilitacijo ali renaturacijo.
Kot obvezno izhodišče je potrebno upoštevati zasnove varstva pomembnejše kulturne dediščine in pomembnejših območij kulturne dediščine, pri čemer je izhajati iz:
(1) načel celostnega varstva;
(2) upoštevanja naravnih in kulturnih značilnosti prostora pri načrtovanju posegov v prostor;
(3) optimalnega varovanja dediščine na krajih, kjer se nahaja;
(4) stališč ohranjanja kulturne raznovrstnosti in kulturne identitete prostora.
Strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine na območju Mestne občine Kranj (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, september 2001) so sestavni del prostorskih sestavin strateške planske dokumentacije Mestne občine Kranj ter so izhodiščno gradivo za pripravo izvedbenih prostorskih aktov
Fizična ali pravna oseba mora za vse posege na objekte oziroma območja, ki jih opredeljujejo Strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine v Mestni občini Kranj, pridobiti kulturnovarstveno soglasje.
Fizična ali pravna oseba mora v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor na zavarovanem območju, naravni vrednoti in na območju vpliva na naravno vrednoto pridobiti naravovarstveno soglasje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave (uredba o zvrsteh naravnih vrednot, Uradni list RS, št. 52/02).
Na področju varstva prostorskih površin geosfere, hidrosfere, rastlinstva in živalstva, ekosistemov in habitatnih tipov se za posamezna področja narave upoštevajo Naravovarstvene smernice k prostorskemu planu občine Kranj (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, 2000), ki so na razpolago na Mestni občini Kranj. Za antropogeno okolje je potrebno:
– poleg kulturne dediščine upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena;
– pospeševati kulturno adaptivno uporabo obstoječega antropogenega okolja in vzpodbujati programe celostne obnove in razvoja, posebno tiste za ohranitev vrednot in lokalnega prebivalstva;
– po možnosti ohranjati pomembnejša arheološka najdišča, raziskovanja omejiti predvsem na nedestruktivne metode;
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo;
– pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot antropogenega okolja ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo;
– usmerjati izvajanje dejavnosti, tako da jih ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture ter predstavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto;
– na urbaniziranih površinah v čim večji meri ohranjati naravne prvine;
– za degradirana območja je treba izdelati sanacijske načrte in v čim večji možni meri izvajati sanacije.
Strokovna služba pristojna za ohranjanje narave oceni ogroženost pričakovanih vplivov na naravne vrednote in biotske raznovrstnosti. Na podlagi ugotovitev sledi ustrezno ukrepanje v skladu s 105. člena zakona o ohranjanju narave (naravovarstveno soglasje).
4.5.1. Na območju Mestne občine Kranj se nahajajo naslednja območja kompleksnega varstva kulturne dediščine:
1. območje vasi Žabnica, Spodnje, Srednje in Zgornje Bitnje, ki so umaknjene pod gozdni rob na zahodnem delu Sorškega polja;
2. območje Brda, ki obsega celotni kompleks protokolarnega objekta Brdo, ki se nahaja v naši občini;
3. manjši del sicer širšega območja varovanja Lipniške doline, ki se nahaja na zahodnem delu občine.
4.5.2. Na območju Mestne občine Kranj se nahaja naslednja pomembnejša kulturna dediščina državnega pomena:
(1) #907 Brdo pri Kranju – grad Brdo
(2) #7874 Brdo pri Kranju – park gradu Brdo
(3) #5144 Kranj – arheološko območje Pungart
(4) #9369 Kranj – arheološko območje Šmarjetna gora
(5) #275 Kranj – cerkev sv. Kancijana
(6) #276 Kranj – grad Khislstein
(7) #279 Kranj – hiša, Glavni trg 18
(8) #278 Kranj – hiša, Tavčarjeva 35
(9) #5117 Kranj – hiša, Tomšičeva 32
(10) #2825 Kranj – kapela sv. Petra
(11) #912 Kranj – mestna hiša, Glavni trg 4
(12) #274 Kranj – mestno jedro
(13) #280 Kranj – Prešernov gaj
(14) #277 Kranj – Prešernova hiša
(15) #281 Kranj – sitarska hiša, Benedikova 7
(16) #5131 Kranj – srednjeveško mestno obzidje
(17) #9201 Kranj – šempetrska graščina
(18) 470894 Kranj – gospodarsko poslopje šempetrske graščine
(19) #5093 Kranj – župnišče, Tavčarjeva 43
(20) #567 Praše – kašča, Praše 6
(21) #2712 Spodnje Bitnje – cerkev sv. Nikolaja
(22) #713 Suha pri Predosljah – cerkev sv. Štefana
(23) #872 Zgornja Besnica pri Kranju – domačija v Zgornji Besnici 7.,8.
(24) #873 Zgornja Besnica pri Kranju – kajža v Zgornji Besnici 28
(25) 400687 Kranj – arheološko območje Karnija
(26) #9213 Brdo pri Kranju – muzej na prostem
(27) 882/99 Zgornje Bitnje – izjemna krajina
(28) 810/99 Kranj – avla občinske skupščine
(29) 883/99 Jamnik – izjemna krajina
(30) #9347 Spodnje Bitnje – ostanki cerkve sv. Vida
4.5.3. Prostorsko se varujejo naslednji objekti in vplivna območja kulturne dediščine lokalnega pomena:
(1) #470523 Zgornja Besnica – cerkev Sv. Tilna
(2) 1626 Spodnja Besnica – cerkev Sv. Janeza Krstnika
(3) 470596 Kranj – cerkev Sv. Marjete
(4) 470543 Kranj – cerkev Sv. Martina
(5) Kranj – šempetrska graščina (#9210), vrt ob šempetrski graščini
(480598) in kapela sv. Petra (#2825)
(6) 400710 Kranj – dvorec Prevola in #1921 cerkve sv. Marije Magdalene na Rupi
(7) 470538 Kranj – cerkev Sv. Ožbolta v Čirčah
(8) #1928 Breg ob Savi – cerkev sv. Matere Božje
(9) 460864 Jama ob Savi – cerkev sv. Primoža in Feliciana, #400865 Praše,
#400863 Mavčiče
(10) 2615 Podreča – cerkev sv. Kanciana
(11) 470579 Tenetiše – cerkev sv. Dominika
(12) 470582 Trstenik – cerkev sv. Martina in #471195 župnišče
(13) 470537 Kokrica – cerkev sv. Lovrenca
(14) 480187 Golnik – zdraviliški park
Prostorsko se varujejo tudi vse ostale enote kulturne dediščine lokalnega pomena iz strokovnih podlag varstva kulturne dediščine.
4.5.4. Na območju Mestne občine Kranj se nahajajo naslednja območja naravnih vrednot:
12. člen
4.6. Usmeritve za varstvo pred hrupom
(1) V območjih za družbene dejavnosti (D), za sekundarna bivališča (W), za rekreacijo (R), parkovne površine in za pokopališča (P) so dopustne dejavnosti, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za II. območje dopušča Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/95).
(2) V območjih za stanovanja (S), za centralne dejavnosti (C) in turizem (T) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje dopušča Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
(3) V območjih za proizvodnjo (IP), oskrbne sisteme, obrt in malo gospodarstvo ter transport so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za IV. območje dopušča Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
13. člen
4.7. Usmeritve za urejanje vodotokov
(1) Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo ob poplavi lahko škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa 37. člen zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02).
(3) Pri urejanju in ohranjanju odtočnega režima je potrebno upoštevati naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij.
(4) Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegom v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe.
(5) Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.2. razred po kategorizaciji pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, morajo biti izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe.
(6) Pri urejanju in načrtovanju poselitve je potrebno upoštevati vodnogospodarske omejitve, tako da
– se poselitev in posegov ne usmerja v varstvene pasove vodotokov. Vodotok Sava ima varstveni pas v širini obrečnega gozda oziroma obrečne vegetacije, vendar ne več kot 40 m od zgornjega roba brežine. Vodotoki Kokra, Kokrica (Rupovščica), Suha in Žabnica imajo varstvene pasove v širini 10 m, ostali vodotoki in opuščene struge pa 4 m;
– se za kanjon Kokre upošteva varstveni pas določen v študiji Določitev izhodiščnih parametrov za vrednotenje napredovanja erozijskih procesov strmih bregov vodotokov – kanjon Kokre (izdelovalec IRGO, Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje, Ljubljana, 1998). Za območje kanjona, ki ga študija ne obravnava, se za vsak predviden poseg pripravi geomehansko poročilo in ocena stabilnosti površja.
Gradnja objektov v varstvenih pasovih vodotokov, na poplavnih območjih in na območjih ogroženih s hudourniki in erozijo ni dopustna.
Za potrebe zadrževanja visokih voda so določene površine treh vodnih zadrževalnikov na vodotoku Suha in Žabnica; pri prvem je predvidena dvonamenska raba prostora. Za zadrževanje visokih voda je na Bantalah določena površina razlivno-ponikovalnega polja.
14. člen
4.8. Usmeritve za razvoj infrastrukturnega omrežja
Infrastrukturna omrežja naj se razvijajo v skladu s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja dobra infrastrukturna opremljenost naj se v bodoče dopolnjuje na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, poudarjeno pa naj se izboljšuje v smeri preprečevanja onesnaženja in zmanjševanja obremenitev jezer z okolico ter drugih naravnih vrednot.
Na območjih stavbnih zemljišč, ki so planirana za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne, energetske infrastrukture in zvez.
Obnova infrastrukturne opreme naj se izvaja po načelu celovitosti opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnovitve) naj se istočasno obnovijo vsi obstoječi ali na novo zgradijo potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezen urejan odsek ali območje.
Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor treba upoštevati v tem planu določene varstvene pasove in pogoje upravljavcev naprav.
15. člen
4.8.1. Usmeritve za razvoj prometnega omrežja
4.8.1.1. Državne ceste (ORI)
------------------------------------------------------
cesta stanje plan
------------------------------------------------------
– avtoceste:
A2 Kranj Z-Ljubljana * *
– glavne ceste:
G2-104 Kranj V-Brnik-Mengeš-Trzin *
– regionalne ceste:
R1-210 Zg. Jezersko-Preddvor-Kranj-
Škofja Loka – * * n
Gorenja vas-Cerkno-Želin
in Škofja Loka-Jeprca
R1-211 Kranj (Labore)-Jeprca-Ljubljana
(Šentvid) *
R2-410 Bistrica pri Tržiču-Kokrica-Kranj * *r
R2-412 Naklo (Kranj Z)-Kranj-Kranj
(Labore) *
R3-635 Lesce-Kamna Gorica-Lipnica-
Kropa-Rudno-Češnjica *
------------------------------------------------------
Prednostno se bodo razreševale kritične točke regionalnega omrežja – predvsem prehodi skozi strnjena naselja – z rekonstrukcijo regionalne ceste R2-410 na odseku Kokrica-Mlaka in Kidričeve ceste v Kranju ter z gradnjo regionalne ceste R1-210 na odseku Britof-Hotemaže.
Poleg navedenih planiranih ukrepov bodo na državni cestni mreži izvedene še obnove na odsekih cest R1-211 in R2-412 v obliki preplastitev vozišč in sanacije objektov.
Na podlagi predhodne prometne študije bo določen nov cestni priključek na avtocesto.
Za cestno omrežje so določeni varovalni pasovi. Zemljiški pas urejanja od zunanjega roba cestnega sveta na vsako stran avtoceste znaša 40 m, hitre ceste 35 m, glavne 25 m in regionalne 15 m.
4.8.1.2. Občinske ceste
Občinske ceste so vse preostale javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste in so navedene v odloku o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 113/2000). Občinske ceste so kategorizirane na lokalne ceste (LC), ki so na območju mesta in v naseljih z uličnim sistemom razvrščene v podkategorije glavnih mestnih cest (LG), zbirnih mestnih cest (LZ) ter mestnih in krajevnih cest (LK), in na javne poti (JP). Skupna dolžina posameznih kategorij in podkategorij cest je naslednja:
-------------------------------------------------
kategorija dolžina (km)
-------------------------------------------------
LC lokalne ceste 79,863
LG glavna mestna cesta 2,208
LZ zbirne mestne ali krajevne ceste 27,024
LK mestne ceste ali krajevne ceste 53,750
JP javne poti 151,819
Skupaj: 314,665
-------------------------------------------------
Zaradi razbremenitve sedanje cestne povezave vzhodnega in zahodnega dela mesta po notranjem cestnem obroču (Cesta Staneta Žagarja – Oldhamska – Kidričeva cesta) je planirana gradnja severne obvoznice od R1-210 (Preddvor-Kranj-Škofja Loka) do R2-412 (Polica-Kranj-Labore) kot občinska cestna povezava na delu zunanjega obroča. Trasa severne obvoznice kot nove občinske ceste je logična naravna povezava treh regionalnih cest iz smeri Naklega (avtoceste), Golnika ter Jezerskega z glavno cesto proti Brniku.
Občinske ceste dopolnjujejo državno cestno mrežo in zagotavljajo ustrezno cestno povezavo naselij z mestom, med posameznimi naselji in z naselji izven Mestne občine Kranj.
Stanje lokalnih cest (LC, LG in LZ) in planirani ukrepi:
R, r – rekonstrukcija
N, n – novogradnja
r, n – I. etapa
R, N – II. etapa
--------------------------------------------------------
cesta stanje plan
--------------------------------------------------------
LC183010 Stražišče-Pševo-Čepulje-
Strmica-Bukovščica * r
LC183020 Kranj-Besnica-Nemilje-Podblica *
LC348090 Češnjiški most-Rovte-Njivice * r
LC183030 Žabnica-Šutna-Bitnje-Stražišče * N,R
LC494110 Selca-Topole-Nemilje * R
LC183050 Goriče-Trstenik-Bašelj-
Zg.Bela-Preddvor * r
LC183060 Trstenik-Čadovlje-Žablje-Sp.Bela *
LC326070 Hraše-Čadovlje *
LC183080 Kokrica-Brdo-Britof *
LC390160 Visoko-Suha-Predoslje *
LC183090 Polica(Kranj Z)-Kokrica * r
LC183100 Tenetiše-Trstenik *
LC183110 Golnik-Letenice *
LC326020 Preddvor-Sr.Bela-Kokrica * r
LC326060 Sp.Bela-Hraše-Tatinec *
LC183140 Mlaka-Srakovlje *
LC390130 Šenčur-Britof *
LC183180 Kranj-Britof * R
LC390120 Agromehanika-Hrastje *
LC251010 Tacen-Trboje-Kranj *
LC251040 Jeprca-Podreča-Labore * r
LC183200 Breg-Žabnica *
LC183230 Tenetiše – Mlaka -(Zlato polje) * r,N
LC183250 Sp.Bitnje iz R1/210 *
LC401070 Groharjevo naselje-
Uršulinski grad-Žabnica *
LG183400 Cesta Staneta Žagarja-
Oldhamska cesta * r
LZ183500 Cesta Staneta Žagarja
(Kokrški most-Bleiweisova cesta) * r
LZ183510 Cesta Kokrškega odreda-
Cesta na Rupo * r
LZ183520 Partizanska cesta (kokrški most-Rupa) * r
LZ183530 Kurirska pot *
LZ183550 Jelenčeva ulica – Krašnova ulica * r
LZ183560 Šuceva ulica * r
LZ183570 Ulica Mirka Vadnova *
LZ183580 Cesta Jake Platiše-Cesta
Talcev-Planina *
LZ183590 Savska cesta * r
LZ183600 Cesta talcev *
LZ183610 Vzhodna vpadnica-
(R1-210-Koroška cesta) * r,n
LZ183660 Gregorčičeva ulica * r
LZ183690 Savska cesta (mimo Zvezde in Planike) *
LZ183700 Čirče-Grmičeva (od Smledniške
do Savske ceste) *
LZ183710 Savska loka-Drulovka *
LZ183730 Ljubljanska cesta – Orehek *
LZ183760 Tominčeva ulica-Ješetova ulica * r
LZ183840 Maistrov trg-Prešernova ul.-
-Glavni trg-Poštna ul. * r
LZ183850 Zoisova ulica (preko Oldhamske ulice) *
LZ183860 Ulica XXXI. divizije *
LZ183410 Bleiweisova cesta * r
LZ183420 Koroška cesta-Ljubljanska cesta * r
LZ183430 Likozarjeva cesta – Cesta 1. maja *
LZ183440 Škofjeloška cesta *
LZ183450 Delavska cesta – (R1-210) * N
LZ Severna obvoznica n
LZ Koridor zahodne obvoznice N
LZ Cesta v Struževo N
LZ Priključek ISKRATEL N
--------------------------------------------------------
Na preostalih kategoriziranih cestah bodo za zagotovitev in ohranitev stalne prevoznosti in izboljšanja prometno tehničnih razmer izvedene obnove posameznih odsekov cest.
Zasnovo kolesarskega omrežja v Mestni občini Kranj sestavljajo (ORI):
– daljinska kolesarska povezava Kranj – Radovljica,
– glavna kolesarska povezava Kranj-Moste,
– regionalna kolesarska povezava Kranj – Jezersko.
Občinska kolesarska mreža se bo vzpostavila z ureditvijo posameznih javnih poti in nekategoriziranih cest za kolesarski promet in z dograjevanjem kolesarskih stez v okviru prostorskih možnosti ob rekonstrukcijah in novogradnjah občinskih cest.
4.8.1.3. Železnica
Preko območja Mestne občine Kranj poteka glavna železniška proga I. reda Ljubljana – Jesenice. Določen je 200 m varovalni progovni pas na obeh straneh proge, računan od osi skrajnih tirov.
Pri načrtovanju razvoja železniškega omrežja je potrebno upoštevati obsežno širitev terminala letališča Brnik, kar zahteva tudi sodobne povezave s širšim zaledjem, kot logično nadaljevanje načrtovane železniške povezave Ljubljana – Domžale – letališče (varianta Ljubljana – Vižmarje – letališče).
4.8.1.4. Letalski promet
Del območja Mestne občine se nahaja v vplivnem področju omejene in nadzorovane rabe prostora javnega letališča Ljubljana. Za omenjena področja je določena in omejena predvsem višina predvidenih objektov.
Osrednji del območja Mestne občine Kranj se delno nahaja pod območjem omejene rabe (priletno odletna ravnina z naklonom 1,6%), vzhodni del območja občine Kranj pa se nahaja pod območjem nadzorovane rabe letališča (notranja horizontalna ravnina na nadmorski višini 408 m nmv in konična ravnina z naklonom 5% od nadmorske višine 408 m nmv do višine 508 n nm). Preko območja Mestne občine Kranj potekajo zračne poti, hkrati pa se nahaja v “Terminalni kontrolni coni“ letališča Ljubljana.
– Znotraj cone letališča se za ovire za zračni promet štejejo: objekti, instalacijske naprave, drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitve terena za ceste, kanale in podobno,
– zunaj cone letališča se štejejo za ovire:
– v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča – objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 300 metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od referenčne točke letališča,
– objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke, ki so višji od 30 metrov in stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov,
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter dalnjovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov,
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
16. člen
4.8.2. Usmeritve za področje vodnih virov in oskrbo s pitno vodo
Usmeritve za vodne vire in za oskrbo s pitno vodo so:
(1) varovanje zajetij in potencialnih vodnih virov,
(2) dograditev vodovodnega omrežje na območjih brez vodovodnega omrežja,
(3) izboljšanje (sanacija in obnova) obstoječega vodovodnega omrežja.
Občina bo v nadaljnjem zavarovala vse zajete vodne vire, prav tako pa bo pripravila zavarovanja za potencialne vodne vire.
17. člen
4.8.3. Usmeritve za odvajanje in čiščenje odplak
Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so:
(1) zagotovitev čiščenja odpadnih voda;
(2) dograditev omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega omrežja ter obnova obstoječega omrežja;
(3) zagotavljati sočasno izgradnjo kanalizacijskega omrežja odpadnih vod na vseh razvojno usmerjenih območjih nove poselitve.
(4) ureditev čiščenja odpadnih vod z naravnimi samočistilnimi sistemi (biološke čistilne naprave) za razložena naselja in poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod;
(5) sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih voda iz utrjenih površin.
18. člen
4.8.4. Usmeritve za področje energetike
Usmeritve na področju virov in oskrbe z električno in alternativnimi viri energije so:
(1) Na območju občine potekajo naslednji obstoječi daljnovodi:
– DV 2×110 kV Kleče – Okroglo I in Škofja Loka – Okroglo,
– DV 2×110 Kleče – (HE Medvode – HE Mavčiče) – Okroglo II in Kleče – (HE Medvode – He Mavčiče) – Labore: Labore – Okroglo in
– DV 2×400 kV Beričevo – Okroglo
(2) Širina elektroenergetskega koridorja daljnovoda znaša:
– za napetostni nivo 110 kV: 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi DV),
– za napetostni nivo 220 kV: 40 m (20 m levo in 20 m desno od osi DV) in
– za napetostni nivo 400 kV: 50 m (25 m levo in 25 m desno od osi DV)
(3) V območju koridorja obstoječih in predvidenih daljnovodov je potrebno upoštevati Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter Pravilnik o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV (Uradni list SFRJ št. 65/88).
(4) Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov pridobiti pisno soglasje gospodarske javne službe za prenos električne energije.
(5) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov, namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja, kot to določa veljavna Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
(6) Ohranjati moramo obstoječe sisteme in vire oskrbe, in proizvodnje električne energije ter zagotavljati usklajeno izgradnjo energetske infrastrukture na vseh razvojno usmerjenih območjih (poselitev).
(7) Mestna občina v dolgoročnih usmeritvah podpira gradnjo novih energetskih objektov na vodotokih, v kolikor interes izgradnje ni v nasprotju z uveljavljenimi normami varstva voda in krajine.
(8) Oskrbo z električno energijo je potrebno postopno urejati podzemno v kabelski kanalizaciji.
(9) Na strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih območjih naj se uveljavljajo lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih energetskih virov.
(10) Na območjih redkejše poselitve naj se uveljavljajo lokalni obnovljivi energetski viri.
Usmeritve na področju oskrbe s plinom so:
(1) Na območju mesta je treba izvesti plinifikacijo v obsegu, ki bo v celoti zagotavljala oskrbo s plinom za območja mešanih in proizvodnih dejavnosti ter omogočila priključevanje večini individualnih uporabnikov v območju celotne urbanistične zasnove mesta Kranj.
(2) Težiti moramo k oblikovanju koncepta plinifikacije v obsegu, ki bo zagotavljal dolgoročno možnost oskrbe s plinom tudi v bolj strnjenih delih poselitve mestne občine ter s tem prispeval k bistvenemu napredku na področju zmanjševanja onesnaženosti zraka.
(3) Ohranjati in izboljšati je treba nivo oskrbe s plinom na območjih proizvodnih dejavnosti.
(4) Za vse gradbene posege oziroma izrabo prostora, ki se nahajajo v 2 x 100 m nadzorovanem pasu plinovoda z delovnim tlakom nad 16 barov je potrebno pridobiti soglasje za gradnjo od upravljavca plinovodnega omrežja. Skladno z zakonodajo je za visokotlačne plinovode treba upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov (Uradni list RS, št. 60/2001, 54/2002).
Za srednjetlačne plinovode veljajo določila Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/2002, 54/2002).
Pri nadaljnji obdelavi je potrebno upoštevati plinovode z omejitvami v pripadajočem nadzorovanem oziroma varnostnem pasu, ki sega v obravnavano območje in pridobiti soglasja upravljavca. V 2 x 5 m pasu vseh plinovodov se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom njegovega pooblaščenca. Podatki o obstoječih plinovodih so dostopni pri pristojni občinski geodetski službi skladno s 26. členom zakona o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/2000) ali na podjetju Geoplin d.o.o. Ljubljana.
(5) Preko območja občine potekajo plinovodi v upravljanju Geoplina Ljubljana z naslednjimi oznakami: R 29, R 29/1, P 291, P 292, P 2912, P 2913, P 29137, P 29138, P 2911, P 2911 A, P 2916, P 29161, P 29162, P 29163, P 29164, P 29131, P 29132, P 29135, P 29134, P 29136, P 2921. Plinovodi R 29, R 29/1, P 291, P 292, P 2913, P 291, P 2916, P 2921 obratujejo pod tlakom 50 barov, P 2913 (MRP Kranj – MRP Tekstilindus), P 29131, P 29132, P 29134, P 29135, P 29137, P 2916 (MRP Kranj – MRP IBI), P 29161, P 29162, P 29163 pod tlakom 6 barov, P 2912 pa pod tlakom 10 barov. Ostali plinovodi obratujejo pod tlakom od 1 do 3 bare.
19. člen
4.8.5. Usmeritve na področju telekomunikacij
Usmeritve za telekomunikacije so:
(1) povečati opto kabelsko omrežje do ključnih uporabnikov – optična povezava do vsakega naselja;
(2) dograjevati kabelsko kanalizacijo na ožjem in širšem območju Kranja;
(3) dograjevati telekomunikacijska vozlišča s ciljem zagotavljanja širokopasovnega podatkovnega prenosa (multimedija);
(4) širiti nove storitve, kot so ISDN, ADSL, ATM in Centrex;
(5) vzdrževati obstoječe kabelske povezave in kabelsko kanalizacijo;
(6) predelovati obstoječe kabelsko omrežje, z namenom prerazporejanja kapacitet;
(7) tudi število komutacijskih sistemov se bo povečalo, ker je trend, da se komunikacijska vozlišča čimbolj približajo uporabniku;
(8) pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
– prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino;
– objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;
– na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora;
– v urbanih območjih je treba prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v stanovanjskih območjih pa jih je treba vključevati na obstoječe sisteme infrastrukture ali v njihovo neposredno bližino (npr. kotlovnice, dimniki, stolpi);
– če je le mogoče, je treba objekte in naprave mobilne telefonije postavljati na manj kvalitetna kmetijska zemljišča;
– na zavarovana območja narave, na območja predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembnih območjih naj se posega le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status;
– v praviloma izjemnih primerih poseganja na območja in objekte varstva kulturne dediščine je treba objekte in naprave mobilne telefonije umeščati in oblikovati na osnovi postopkov, ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine;
– posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije, tako da je oblikvanje čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani ali krajinski tipiki ter naravnim danostim prostora (npr. barve, obliko stebrov in anten);
20. člen
4.9. Usmeritve za varstvo naravnega in bivalnega okolja ter dobrin splošnega pomena
Ekologizacija življenja se mora odraziti v prostorskih ureditvah nove aglomeracije mesta in celotne mestne občine. Dilema o ekspanzivnem in disperzivnem širjenju na nove površine ter prestrukturiranju oziroma izgrajevanju celotnega naselja navznoter je v tem smislu presežena. Varovanju naravnega okolja je potrebno prilagoditi izgrajevanje in prostorsko rast. V čim večji meri je potrebno naravno okolje vključevati v urbane ambiente, graditi ekološko varčno in z naravnimi prvinami pretežno naselbinsko strukturo. Takšna usmeritev pomeni večjo humanizacijo s pozitivnimi socialnimi posledicami.
Z večanjem družbenega standarda se pred urbanistično urejanje postavljajo zahteve po izenačevanju stopnje opremljenosti stanovanjskih območij in zagotavljanju primerne kvalitete bivalnega okolja. V tem smislu je potrebno zagotoviti ustrezen delež zelenih in rekreacijskih površin znotraj stanovanjskih sosesk, oskrbna središča, zadostno število parkirnih mest, ustrezno komunalno opremljenost in primerno urejenost okolja. Težiti je potrebno k aktiviranemu središču in policentrični razmestitvi polifunkcionalnih naselbinskih predelov ter tako preseči razdeljenost širšega območja na kraj bivanja in kraj dela oziroma na javne (odprte) in zasebne (zaprte) površine. Nujne so ureditve okolja, ki vzpodbujajo socialne stike in imajo socialen pomen (pol-javne površine), zelenice znotraj stanovanjskih sosesk in stavbnih otokov, otroška igrišča morajo biti izhodišče za urejanje vsake stanovanjske soseske. V urbanističnem urejanju je potrebno ekonomsko profitni interes podrediti humanizaciji stanovanjskega okolja in ureditvam, ki omogočajo in vzpostavljajo socialne stike med prebivalci vseh treh nosilnih naselij v urbanistični zasnovi. Uveljavljati je potrebno tudi etične vrednote, ne le ekonomskih in socialnih.
21. člen
4.10. Usmeritve za področje javne higiene in ravnanje z odpadki
Usmeritve mestne občine so:
(1) še nadalje usmerjati zbiranje in deponiranje komunalnih odpadkov na centralno deponijo Tenetiše;
(2) spodbujanje selektivnega zbiranja trajnih odpadkov;
(3) zagotoviti več lokacij zbirnih centrov ločenega zbiranja odpadkov;
(4) s sosednjimi občinami načrtovati skupno odlagališče trajnih in posebnih odpadkov;
(5) zagotoviti možnosti kompostiranja gospodinjskih in drugih razgradljivih odpadkov za skupne potrebe, istočasno pa bo občina spodbujala kompostiranje in dispozicijo razgradljivih odpadkov manjših količin na izvoru odpadkov (gospodinjstva individualno),
(6) deponiranje gradbenih odpadkov, povezano s sanacijo gramoznic in drugih kopov mineralnih surovin;
(7) skupaj s svojimi službami bomo sprotno odstranjevali nelegalna odlagališča odpadkov in izvajali ukrepe za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč.
22. člen
4.11. Usmeritve za sanacijo degradiranih območij
Usmeritve za sanacijo so:
(1) izboljšanje kvalitete vodotokov z uvrstitvijo v višji kakovostni razred;
(2) z večanjem zavesti o splošnem stanju naravnih dobrin je nujno zagotoviti ukrepe za izboljšanje varstva podtalnice (ureditve kanalizacije, odstranitve in sanacije črnih odlagališč);
(3) s sistemom plinifikacije je treba izboljšati stanje zraka;
(4) s selektivnim usmerjanjem vidika gradbenih materialov sanirati odprte kope gramoza in
(5) saniranje kafilerije ob priključku na AC Kranj – zahod.
23. člen
4.12. Usmeritve na področju mineralnih surovin
Na območju mestne občine ni večjih lokacij nahajališč mineralnih surovin. Obstoječe odprte lokacije opuščenih kamnolomov, peskokopov, glinokopov in odlagališč odpadkov bomo sanirali. Sanirati je potrebno površinska kopa Pševo in Podblica. Opredeliti je treba nadaljno eksplotacijo kamnoloma dolomita Dolge njive (Podbliška gora) z obvezno sanacijo po končanem izkoriščanju, dvoje opuščenih kamnolomov ob Nemilju (Strmec in Drnovec) pa bomo prepustili samosanaciji (renaturaciji).
24. člen
4.13. Usmeritve za obrambo
Mestna občina Kranj bo skupaj z nosilci izvajanja aktivnosti na področju obrambe skrbela za zagotavljanje dosedanjih območij dejavnosti za namene obrambe.
Na območjih vadbišč bo v postopkih usklajevanja vztrajala na večnamenski rabi površin (kmetijstvo, vodni zadrževalniki,…) ter na optimalizaciji obsega območij omejene in nadzorovane rabe. Določenih je pet območij, ki so perspektivna za področje obrambe. Za večino se določa izključna raba (Zlato polje, Kranj, Suha), za dvoje pa tako izključna kot nadzorovana raba (Crngrob in Drulovka). Na območju nadzorovane rabe velja režim nadzorovane gradnje in prepovedanega gibanja v času izvajanja aktivnosti Slovenske vojske, zato je pred vsakim predvidenim posegom zanj treba pridobiti soglasje MORS.
25. člen
4.14. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Poleg usmeritev za urejanje vodotokov in za vodne vire je treba pri poseganju v prostor upoštevati tudi ogrožena območja zaradi poplav, erozije, zemeljskih in snežnih plazov. Poseganje v prostor je v teh območjih omejeno.
5. Urbanistične zasnove
26. člen
5.1. Namen in določitev urbanističnih zasnov
Dolgoročni plan Mestne občine Kranj upošteva dejansko in načrtovano namensko rabo zemljišč znotraj območja občine. Izhaja iz načela varovanja obstoječih namenskih rab izven ureditvenih območij naselij ter podrobneje določa namensko rabo poselitve znotraj urbanističnih zasnov.
Na območju mestne občine sta opredeljeni dve urbanistični zasnovi, s katerima se določa globalno namensko rabo zemljišč v ureditvenem območju mesta Kranja in naselju Golnik, organizacijo dejavnosti in oblikovne pogoje za urejanje prostora. Z urbanistično zasnovo so določena razmerja v prostoru tam, kjer je uporabnikov veliko, kjer se njihovi interesi prepletajo in je zato potrebna precizna obdelava prostorskih razmerij. Vsebina urbanistične zasnove je tako natančna, da usmerja pripravo podrobnejše urbanistične izvedbene dokumentacije (PIA), hkrati pa tako ohlapna, da omogoča rešitve, ki so v skladu z interesi in razmerami celotnega časovnega obdobja, za katerega je izdelana. Domet obeh je zato predvsem v določevanju globalnega razvoja naselja in opredeljevanju usmeritev za oblikovanje njegove podobe. Tovrstna zasnova je krovni dokument za podrobnejše in parcialnejše dokumente in edina predstavlja celotno podobo razvoja mesta Kranja in naselja Golnik.
5.2. Urbanistična zasnova mesta kranja
27. člen
5.2.1. Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja urbanistične zasnove mesta kranja
5.2.1.1. Uvod
Mesto Kranj je do sedaj že imelo izdelano urbanistično zasnovo, ki je obsegala znatno večje površine kot sedanja in je v svoje območje vključevala tudi naselja, ki so s spremembo lokalne samouprave vključena v novonastale občine. Urbanistična zasnova mesta Kranja obsega 2320,7 ha zemljišč in vključuje mesto Kranj, obmestna naselja mestnega značaja, ki se nanj prostorsko in funkcijsko usklajujejo ter vsa območja, kjer dolgoročno načrtujemo razvoj in širitev mesta. Glede na nekdanjo zasnovo je sedanja zmanjšana za 43,2%.
Oblikovanje urbanistične zasnove izhaja iz spoznanja dolgoročne ureditve mesta, ne kot disperzne strukture, pogojene zgolj s tržnim principom rabe zemljišč, marveč kot modelom kompaktnega mesta z jasno členitvijo in hierarhijo v grajenem prostoru, podprtem s sodobnejšo prometno mrežo ob hkratnem varovanju značilnih kvalitet, specifičnih, vrednejših ambientov in ohranjanja značilne krajine. Koncept daje poudarek vsebinskemu razvoju somestja s krepitvijo funkcij izobraževanja, centralnih in bivalnih funkcij ter transformaciji izključno industrijskih območij v funkcijsko polivalentna središča.
5.2.1.2. Prostorski obseg urbanistične zasnove mesta Kranja
Ureditveno območje urbanistične zasnove vključuje mesto Kranj ter dvanajst primestnih naselij: Bobovek, Britof; Ilovka, Kokrica, Mlaka pri Kranju, Orehovlje, Predoslje, Šutna, Spodnje Bitnje, Srednje Bitnje, Zgornje Bitnje in Žabnica.
Meja zasnove poteka po zunanjih obodih, perspektivno opredeljenih območij širitve naselij in vključuje vmesna območja, ki so zaradi svojih značilnosti zanimiva za dolgoročni razvoj mesta. Pri načrtovanju so upoštevane izrazite naravne ločnice v prostoru ter meje sprememb namenskih rab.
Razvojne površine mesta so razdeljene na posamezne prostorske makrocelote območja in v skladu s prevladujočo namembnostjo na specifična podobmočja. Prostorske makrocelote so opredeljene glede na skupne prostorske ali funkcijske značilnosti oziroma združujejo območja dolgoročno kompatibilnih interesnih sfer.
V okviru urbanistične zasnove mesta Kranja so določene sledeče prostorske makrocelote:
Preglednica makrocelot UZ Kranj
--------------------------------------------------------
Zaporedna Oznaka Ime Skupna
številka makrocelote makrocelote površina (ha)
--------------------------------------------------------
01 ML Mlaka 73,6
02 KO Kokrica 165,9
03 KK Kanjon Kokre 40,4
04 PRE Predoslje 39,5
05 BR Britof 87,2
06 JE Jedro 72,9
07 PRI Primskovo 154,9
08 PL Planina 184,0
09 ČI Čirče 50,0
10 DR Drulovka 100,0
11 SA Sava 183,0
12 LA Labore 235,0
13 BI Bitnje 156,5
14 ŽA Žabnica 40,5
15 STA Stražišče 135,0
16 STU Struževo 60,0
17 ŠG Šmarjetna Gora 204,6
18 ZP Zlato Polje 132,0
19 RU Rupa 134,4
20 KS Kranj sever 53,6
21 AC Avto cesta 26,7
--------------------------------------------------------
5.2.1.3. Vloga in pomen mesta Kranja
Mesto Kranj predstavlja središče gorenjske regije. Zgodovinske danosti in lega v prostoru mu dajeta posebno vlogo v širšem gravitacijskem območju. Predstavlja upravno, kulturno in gospodarsko središče regije. Prebivalstvo območja urbanistične zasnove tvori 86,6% prebivalstva celotne Mestne občine Kranj.
Za tako pomembno središče je opredeljen koncept širitve mesta, ki upošteva vse okoljske, demografske, ekonomske, krajinske idr. dejavnike, ki prispevajo k izboljševanju kvalitete bivalnega okolja, vključevanju naravnega okolja v strukturo naselja, varovanju okolja, ustvarjanju pogojev za uravnotežen prostorski razvoj, varovanju in rabi območij ter objektov zavarovane dediščine.
Značilno je, da se vanj steka veliko dnevnih migrantov ter da je zaposlitvena struktura prebivalcev Kranja precej industrijskega značaja. Zaradi velikega števila dnevnih migrantov je potrebno poskrbeti za »dobre« vpadnice v mesto. Kranj pa predstavlja tudi pomembno prometno točko zaradi svoje lege v širšem prostoru (bližina avstrijske in italijanske meje, bližina letališča Brnik).
Pri načrtovanju razvoja je potrebno upoštevati delitev mesta na ožje staro mestno jedro, ki predstavlja kulturni in zgodovinski spomenik, na urbano središče ter na okolico. Ugodna prometna lega in povezave (cestne, železniške in letalske), kvaliteten potencial naselij v zaledju, kvalitetne kmetijske površine širših strnjenih področij ter obstoječi industrijski potencial nudijo Kranju ugodne razvojne možnosti.
Usmeritve regionalnega središča Kranja so v osnovi skoncentrirane na ohranjanje proizvodnih zmogljivosti ter krepitvi vloge poslovno trgovskega središča.
Razvoj naselij v obmestju se utemeljuje predvsem z veliko rastjo prebivalstva, ki je posledica priseljevanja. Takšen porast predvsem izstopa v Mlaki pri Kranju. Za naselja je značilna močna navezanost v smislu centralnih dejavnosti na Kranj. Lokacija je atraktivna zaradi bližine in hitre dostopnosti mesta, hkrati pa od njega dovolj odmaknjena, da življenje ni podvrženo lastnostim večjega mesta, zaradi česar je še naprej pričakovati rast teh naselij in zaokroževanje v skupno aglomeracijo.
5.2.1.4. Značilnosti dosedanjega razvoja in razvojni problemi
5.2.1.4.1 Splošne značilnosti
Mesto s primestjem se je v zadnjih desetletjih spreminjalo dokaj neenakomerno. Določena obdobja so mestu dajala izjemen zagon, nekatere faze obstoja pa kažejo na popolno stagnacijo. Tako je mesto s širšim zaledjem svojo populacijo v zadnjih štiridesetih letih povečalo za 65,38%, a hkrati v zadnjih desetih letih tako zmanjševalo, da je za celotno urbanistično zasnovo, kot posledico velikih emigracij iz mesta Kranja, trenutno ugotovljen negativni selitveni prirast.
Splošne značilnosti prostorskih posledic urbanizacije in dosedanjega razvoja poselitve na širšem območju mesta Kranja lahko strnemo v naslednje ugotovitve:
(1) mesto Kranj se je širilo predvsem na račun ekstenzivne rabe kmetijskih zemljišč na zunanjem obroču mesta in vzdolž cestnih komunikacij;
(2) intenzivnost rabe tal in gostota naselitve v širšem območju mesta sta vse manjši, saj je šlo v preteklem obdobju zlasti za družinsko gradnjo stanovanjskih hiš kot prevladujoče vrednote statusne predstavitve posameznikov, kar predstavlja hkrati rezultat neučinkovitosti družbenih usmeritev;
(3) več obmestnih manjših naselij se z rastjo združuje, Kranj sam pa s Stražiščem, Orehkom, Drulovko, Britofom, Predosljami in drugimi kraji že tvori konurbacijo oziroma sklenjeno zazidano območje;
(4) nove zazidalne površine so se oblikovale v glavnem stihijsko z izdelavo lokacij ali na podlagi parcialnih zazidalnih načrtov, časovno ter prostorsko neusklajeno;
– pojavljajo se razlike v opremljenosti s centralnimi dejavnostmi, saj nekdaj sprejeta načela policentričnega razvoja v prostoru niso dajala usklajenih rezultatov v poselitveni strukturi mesta;
(5) gradnja večjih poselitvenih struktur (Planina) se zaradi zaostrene prostorske zakonodaje ni realizirala v celoti, čemur je sledil deficit centralnih (oskrbnih) dejavnosti, kar je v naslednjem obdobju pripeljalo v
– modifikacije družbeno dogovorjenih namenskih rab (komunalna cona) prostora, ki so strukturno spremenile možnost uravnoteženega prostorskega razvoja celotne urbanistične zasnove;
– pomanjkanje verificiranega dolgoročnega prometnega koncepta mesta s sistemom obvoznic in vpadnic pa ni omogočilo realizacij, sicer poselitveno atraktivnih lokacij, na obrobju mesta.
5.2.1.4.2. Demografske značilnosti
Z demografsko analizo naselij v območju Urbanistične zasnove mesta Kranja ugotavljamo, da imajo podobne značilnosti. Na splošno se je prebivalstvo v drugi polovici prejšnjega stoletja večalo, zaposluje se največ v sekundarnem sektorju, ima končano osnovnošolsko izobrazbo. Veliko je dnevnih migrantov, naselja pa nimajo veliko gospodinjstev s kmečkimi gospodarstvi. Število prebivalstva na tem območju raste. Primerjava med naselji pokaže določene značilnosti, po katerih se naselja razlikujejo.
(1) Rast prebivalstva: v vseh naseljih, razen v Bobovku, je število prebivalcev od leta 1961 do leta 2001 poraslo. Največ je raslo v Mlaki pri Kranju (gledano tudi v celotni občini), kjer se je v tem obdobju povečalo za šestkrat.
(2) Selitveni upad / prirast: v nekaterih naseljih so se v zadnjih desetih letih prebivalci bolj priseljevali, v nekaterih bolj odseljevali. Največje odseljevanje je bilo v Kranju in sicer tako veliko, da je za celotno območje urbanistične zasnove prikazano odseljevanje. Največ so se ljudje priseljevali v Mlako pri Kranju, sledijo pa Zgornje Bitnje, Srednje Bitnje, Britof, Spodnje Bitnje, Kokrica in Šutna. Vsa ostala naselja so imela selitveni upad.
(3) Naravni prirast: območje je v letih 1991 – 2000 beležilo naravni prirast in sicer v vseh naseljih, razen na Kokrici, kjer je bil negativen. Največji prirast je bil v Kranju. Tako v Kranju, kot na celotnem območju pa je bil veliko premajhen, da bi nadomestil upad selitvenega gibanja prebivalstva.
(4) Visok odstotek dnevnih migracij na delo: po stastističnih ugotovitvah je 79% prebivalstva naselij UZ mesta Kranja brez Kranja, predstavljalo dnevne migrante. Dnevni migranti se v 60% stekajo v Kranj, s 15% v Ljubljano ter s po nekaj več kot 3% v Naklo ter Škofjo Loko (podatki za leto 2000). V Kranju je odstotek dnevnih migrantov nizek, le 17,3%.
(5) Pretežno nekmečka gospodinjstva: naselja imajo nizke odstotke gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom. Najvišji odstotek ima Ilovka – 53,8%, sledi Žabnica s 45,1%, vsa ostala naselja pa manj, najmanj Mlaka pri Kranju s 3% ter Kranj z 1,6%.
(6) Zaposlovanje v sekundarnem sektorju: prebivalci naselij Urbanistične zasnove Kranj se v povprečju s 50% zaposlujejo v sekundarnem sektorju (popis 1991). Podrobnejši pogled pokaže, da še najmanj v sekundarnem sektorju zaposlujejo v naselju Ilovka (27%) ter Žabnica (26%). Obe naselji izstopata iz takšne razporeditve zaposlovanja, saj je bilo v Žabnici leta 1991 52% prebivalcev zaposlenih v primarnem sektorju, v Ilovki pa 50% v terciarnem sektorju.
Prebivalci so večinoma zaposleni v podjetjih – 89,5%. Samostojnih podjetnikov je 5%, zasebnikov 5,5%. Zasebniki in samostojni podjetniki se največ ukvarjajo z gradbeništvom, drugimi javnimi in osebnimi storitvami ter gostinstvom. Družbene in centralne dejavnosti so skoncentrirane v Kranju.
Kljub splošnim skupnim značilnostim območja urbanistične zasnove mesta Kranja nekatera naselja zaradi specifičnih značilnosti izstopajo. Kot prvo naselje je vsekakor Kranj kot upravno, kulturno, gospodarsko središče celotne gorenjske regije. Kot takšno ima tudi daleč največ prebivalcev, ki jih opredeljuje nizek (najnižji) odstotek dnevnih migrantov, zelo malo (slaba 2%) gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom. V primerjavi z drugimi naselji je najvišji odstotek zaposlenih v kvartarnih dejavnostih v Kranju. (V celotni občini je izjema še Golnik z zdraviliščem). Zadnjih deset let se je precej ljudi z območja odselilo, vendar se število prebivalcev še vedno veča.
Naslednje značilno naselje je Mlaka pri Kranju, ki je po vojni doživljala najhitrejšo in veliko rast prebivalstva. Največji porast je bil med leti 1971 in 1981. Glede na podatke zadnjih deset let se je prebivalstvo večalo predvsem na osnovi priseljevanja. Tako kot Kranj ima tudi Mlaka pri Kranju zelo nizek odstotek gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom.
Naselji Ilovka in Žabnica izstopata zaradi bolj kmečke strukture prebivalstva kot v drugih naseljih Urbanistične zasnove Kranja. V Žabnici se več kot 50% prebivalcev zaposluje v primarnem sektorju, v Ilovki pa v terciarnem sektorju.
5.2.1.5. Interesi in cilji razvoja
Urbanistična zasnova mesta temelji na splošnih razvojnih dolgoročnih ciljih občine, strategiji zasnove varstva okolja in urejanja prostora, na usmeritvah razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti, predvsem pa na napovedi rasti gibanja prebivalstva ter na projekcijah razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki so bili konfrontirani z urbanističnimi standardi in normativi ter razporejeni v prostor. Globalna opredelitev urbanistične zasnove mesta Kranja kot celote je razvoj znotraj obstoječega mestnega tkiva in postopna preobrazba mestnega tkiva od znotraj navzven.
Poglavitna usmeritev mesta Kranja je v optimalizaciji izkoristila vse možnosti zgostitve ter v varovanju človekovega okolja (odnos do zelenih površin, rekreacijskih con, zmanjšanje stopnje onesnaženosti, zadostni odmiki zgradb med seboj). Kot trajna naloga se določa tudi prenova neustrezno in nesmotrno izoblikovanega mestnega tkiva (stara Sava), ki predstavlja dragocen, še neizkoriščen potencial za zaokrožanje in povezovanje sedaj določenih mestnih predelov. Čeprav ne moremo računati na obsežnejše oblike prenove v okviru večjih rekonstrukcij, v smislu rušenja in nadomeščanja starejšega stanovanjskega fonda, pa si moramo prizadevati s prenovo in sanacijo povečati smotrno rabo površin in grajenih struktur.
Osnova usmeritev prometne zasnove je izboljšanje človekovega bivalnega in delovnega okolja. Intenziviranje poselitve in oblikovanje fluktuacijsko aktivnejših mestnih con centralnih in upravnih funkcij nalaga mestu tudi pravilno razporeditev prometne mreže z izgradnjo obvoznic, vpadnic in garažnih hiš.
Bistvene spremembe, ki jih uvaja urbanistična zasnova, so v širitvi površin za dolgoročno zadovoljitev potreb po stanovanjski (tako individualni kot blokovni) gradnji, povečanju površin za športnorekreacijske dejavnosti, uveljavitvi mesta Kranja kot univerzitetnega središča, uvajanju fleksibilnega odnosa dejavnosti v do sedaj izključno industrijskih območjih (prepleti s centralnimi in obrtnimi dejavnostmi) ter v dobri organizaciji prometne infrastrukture.
Seveda so upoštevani večinoma vsi tisti dosedanji elementi trajnejšega razvoja mesta, ki jih določajo dosedanji planski dokumenti in za katere se je ugotovilo, da jih ni potrebno spreminjati.
Za dosego načrtovanega razvoja je potrebno spremeniti del obstoječih namenskih rab (gozd, kmetijske površine) v stavbna zemljišča.
5.2.1.6. Prostorske omejitve
Zasnova poselitve načeloma upošteva sobivanje različnih dejavnosti v prostoru. V nekaterih primerih pa je stopnja nekompatibilnosti dejavnosti tolikšna, da je potrebno favoriziranje manjpomembnejše funkcije v korist razvoja pomembnejših funkcij. Največkrat gre za primere širjenja stanovanjskih območij (Mlaka, Planina, Bitnje, Britof, Pševo) oziroma prometne ureditve (severna obvoznica in varovanje koridorja zahodne obvoznice mesta). V večini ostalih primerov razvoj mesta upošteva naravne danosti krajine in ustvarjene razmere, ki sicer predstavljajo prostorske omejitve, a je njihov značaj (kanjon Kokre, Bobovek, Šmarjetna gora,…) tako specifičen, da ni možna kompenzacija z izravnalnimi ukrepi.
28. člen
5.2.2. Usmeritve in cilji razvoja dejavnosti
5.2.2.1. Razvojni cilji z zasnovo organizacije dejavnosti
Mesto Kranj si je z urbanistično zasnovo začrtalo usklajen razvoj dejavnosti v prostoru. Na področju stanovanjske gradnje načrtuje razvoj individualne in blokovne gradnje na več novih lokacijah, s čimer krepi somestje in teži k uravnoteženju poselitvenega vzorca. Za intenziviranje stanovanjskih aglomeracij so določena območja na severozahodnem delu s širitvijo naselja Mlaka proti zahodu, na vzhodu z zaokroževanjem poselitve naselja Britof in Planina, na zahodnem delu pa s stanovanjskim območjem Pševo. Na področju kmetijstva so določene nove lokacije kmetijske proizvodnje v predelu Primskovega in Čirč. Gozdne površine se bodo spreminjale v minimalnem obsegu s širitvijo poselitve v naselju Mlaka, v vseh preostalih predelih pa bomo ohranjali obstoječi status gozdov s posebnim poudarkom na gozdovih posebnega pomena vzdolž kanjona Kokre in na bregovih reke Save.
Stanje na področju industrijske proizvodnje narekuje oblikovanje širše plejade možnih dejavnosti znotraj že izoblikovanih con z uvajanjem možnega prepleta obrti in industrije ter v nekaterih območjih tudi trgovske, vendar kompatibilne dejavnosti. Centralnim dejavnostim se posveča posebna pozornost, pri čemer se poudarja dvoje že oblikovanih središč, eno neposredno ob mestnem jedru (Otok) in drugo na področju Primskovega in vzhodnega dela Planine.
Na področju prometnega omrežja se vzpostavlja učinkovit sistem mestnih obvoznic, kjer se poleg obstoječe vzhodne, ki se dokonča s krakom R1-210, na severu določa izvedba severne obvoznice in določa koridor zahodne obvoznice ter gradnja vzhodne vpadnice.
Na področju komunalne infrastrukture si bomo prizadevali posodobiti, dograditi in na novo opremiti območja novonačrtovanih kompleksnih gradenj, s težnjo po izboljšanju stanja onesnaženosti tal, zraka in voda.
29. člen
5.2.3. Podrobnejša zasnova organizacije dejavnosti
5.2.3.1. Usmeritve prostorskega razvoja
Konkretizacija razvojnih ciljev za posamezne dejavnosti izhaja iz upoštevanja dejanskega razvoja posameznih dejavnosti do sedaj, iz ocene ustreznosti dosedanjih usmeritev in iz usklajenega upoštevanja potreb skupnosti in posameznikov ob zagotavljanju varstva temeljnih kvalitet v prostoru.
Urbanistična zasnova določa sledeč razvoj posameznih dejavnosti.
5.2.3.1.1. Kmetijstvo
Glede na pretežno usmeritev urbanistične zasnove mesta Kranja kmetijstvo v njej ni opredeljeno kot ključna razvojna perspektiva. Kmetijske površine so glede na kriterije razvrstitve kmetijskih zemljišč razdeljene na:
– najboljša kmetijska zemljišča, ki predstavljajo temelj proizvodnje hrane in
– druga kmetijska zemljišča, ki v naravi predstavljajo manj kvalitetna zemljišča z vidika izkoriščanja, vendar jih v urbanistični zasnovi ohranjamo kot površine, ki se jim namenska raba v načelu ne spreminja, lahko pa se prepleta z drugo specifiko, a kompatibilno rabo (rekreacija v naravnem okolju,…).
V območju urbanistične zasnove se nahaja okoli 500 hektarjev kmetijskih zemljišč. Poleg kmetijskih površin se v zasnovi nahajajo še tudi stavbna zemljišča za potrebe kmetijske proizvodnje, ki se jim namenska raba ne sme spreminjati.
5.2.3.1.2. Gozdarstvo
V skladu s strokovno podlago Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Kranj, so gozdovi znotraj urbanistične zasnove razporejeni na varovalne gozdove, gozdove s posebnim namenom in večnamenske gozdove. Z dolgoročnim planom širimo obseg gozdov s posebnim namenom v obrečnih koridorjih Save in Kokre, kjer se ustrezno zmanjša druga namenska raba. Delno se zmanjša obseg gozdov na področju širjenja poselitve Pševa in Mlake.
V območju urbanistične zasnove mesta Kranja se nahaja okoli 250 hektarja gozdnih površin ter okoli 40 hektarjev gozdov, ki se jim določa preplet funkcij z rekreacijo v naravi. V površino slednjih niso zajete gozdne površine Šmarjetne gore, kjer je prav tako možna dopolnilna funkcija rekreacije v naravnem okolju, vendar ta ni prevladujoča.
5.2.3.1.3. Razporeditev stanovanj
V območju urbanistične zasnove se opredeljuje okoli 760 hektara površin, na katerih je že ali se načrtuje stanovanjska gradnja kot pretežna funkcija območja. Poleg teh je dodatno opredeljenih še 250 hektarjev površin, v katerih se stanovanja prepletajo s centralno ali družbeno dejavnostjo.
Stanovanjska gradnja predstavlja enega od največjih uporabnikov prostora. Potrebe po stanovanjih imajo številne značilnosti – poleg tega, da so vselej aktualne, nosijo pečat strukturnih sprememb v gospodarstvu in z njimi povezanih sprememb v strukturi agrarnega in mestnega prebivalstva.
Postopek planiranja stanovanjskih potreb izhaja iz:
– analize obstoječega stanja,
– ocene trenutno nezadovoljenih stanovanjski potreb,
– projekcije bodočih stanovanjskih potreb,
– ocene razpoložljivih finančnih sredstev za zadovoljevanje teh potreb (ki pa je pri vrednotenju stanovanjskih potreb nismo upoštevali zaradi nezadostnih podatkov).
Na površinah mestne zasnove se je v preteklosti najintenzivnejša gradnja formirala v vzhodnih predelih (Planina), ki je poudarjala izgradnjo večstanovanjskih bivalnih enot v izjemno strnjeni povezavi z velikim faktorjem izkoristka razpoložljivih zemljišč.
Razporeditev omrežja stanovanj v mestu s somestjem bo poudarjala enakomeren razvoj poselitve v vseh robnih predelih urbanistične zasnove (individualna gradnja) in nadaljevala načrtovano, a nedokončano realizacijo večstanovanjske gradnje na Planini, pri čemer bo poudarjala manjšo gostoto poselitve od obstoječe oziroma v preteklosti načrtovane. Sočasno z interniranjem robnih pozidav bo treba posebno pozornost posvetiti notranji oživitvi mesta z izrabo neustrezno eksploatiranih stavbnih zemljišč v središču mesta, še posebej pa zagotoviti pogoje za prenovo starega mestnega jedra z neposredno okolico (prostorska makrocelota Jedro). Pri obravnavi prostorskih rešitev te makrocelote je potrebno:
(1) regulirati prometni režim z zagotovitvijo boljšega dostopa do mestnega jedra, to je zgraditi vzhodno vpadnico in sočasno zagotoviti kvalitetne lokacije za izgradnjo sistema garažnih hiš (stara Sava, Merkur,…);
(2) zagotoviti učinkovite socialne, ekonomske in komunalne ukrepe, ki bodo stimulirali aktiviranje praznih stanovanjskih površin v objektih in spodbuditi investicije v prenovi;
(3) zvišati bivanjske kvalitete v mestnem središču, kot posledico prej opisanih funkcionalnih usmeritev, ob kvalitetni preobrazbi mestnih ambientov, arhitekture in ureditev prostora;
(4) zgraditi sodobno avtobusno postajo z razširitvijo na obstoječi lokaciji in njeno navezavo na iztek vzhodne vpadnice na eni strani ter povezavo s severno mestno obvoznico;
(5) oblikovati zaključene mestne prostore z ustvarjanjem mestnega ambienta, ki postanejo vodilo za mestno stavbno arhitekturo; gre za oblikovanje sistema mestnih ulic, mestnih trgov in parkov;
(6) varovati historično jedro in kvalitetno arhitekturno dediščino na ta način, da jo usposabljamo za ustrezne potrebe sodobnega življenja in da ustvarjamo nove arhitekturne kvalitete v kontekstu s podedovanimi;
(7) odbirati dejavnosti in programe mestnega centralnega značaja, tako da jih zlagoma usmerjamo tudi na predele povsem stanovanjskega značaja, da izločimo dejavnosti industrijsko proizvodnega značaja in velike generatorje prometa ter stremimo k prepletu mestnih funkcij za bolj uravnotežen značaj mesta.
5.2.3.1.4. Razporeditev proizvodnih in obrtnih dejavnosti
Urbanistična zasnova mesta Kranja vključuje 69,6 hektarov površin za proizvodne dejavnosti ter 81,6 hektarjev površin za kombinirane proizvodne, storitvene in trgovske dejavnosti. Nekdanji razvoj industrije je temeljil na izključnih funkcijah proizvodnje znotraj za to opredeljenih con. Gospodarski razvoj zadnjega desetletja pa kaže stagnacijo in v nekaterih dejavnostih proizvodnje celo znaten upad potreb po enovrstnih namembnostih območij. Zato urbanistična zasnova določa sledeče opredelitve:
Preglednica razporeditve proizvodnih
in obrtnih območij
-------------------------------------------------------------------------
oznaka območja ime prevladujoča namembnost
-------------------------------------------------------------------------
LA IP1 Labore/Sava proizvodnja
LA CIP1,2 Labore/Iskra proizvodnja in centralne dejavnosti
SA IP1 Sava/Stara Iskra proizvodnja
SA MG1 Sava/IKOS I. obrt
SA IPC3 Sava/IKOS II. proizvodnja in centralne dejavnosti
SA IPC2 Sava/Savska loka proizvodnja in centralne dejavnosti
SA IPC1 Sava/Gorenja Sava proizvodnja in centralne dejavnosti
STU MG1 Struževo/KOGP obrt
KO MGC1 Kokrica/Gradbinec centralne dejavnosti in obrt
BR IP1 Britof/Oljarica proizvodnja
PRI IP1 Primskovo/IBI proizvodnja
STA MG1 Stražišče/Opekarna obrt
-------------------------------------------------------------------------
5.2.3.1.5 Razporeditev družbenih in centralnih dejavnosti
Centralne dejavnosti v mestnem okviru so locirane z namenom zadovoljitve potreb mesta z zaledjem, zato gravitirajo v dvoje močnejših centrov in sicer v območje Otoka in območje Primskovo – Planina. Prvi center je pretežno namenjen mestu, drugi pa gravitacijskemu območju somestja ter širšemu gravitacijskemu območju. Z vidika uravnotežene razporeditve centralnih dejavnosti znotraj celotnega območja so pomembnejši podcentri vključeni tudi v večino prostorskih makrocelot. Pri določitvi lokacij mestnega in regijskega pomena je osnovno izhodišče tako, da so:
(1) dejavnosti, v katerih je na majhnih površinah zaposleno veliko ljudi, s potrebo po dobrih medsebojnih kontaktih, locirane v mestnem središču;
(2) dejavnosti, za katere so potrebne velike površine in manjša potreba po kontaktih ter so lahko vezane na uporabo prometnih sredstev, locirane izven središča mesta;
(3) dejavnosti, za katere predstavlja število prebivalcev stanovanjskega območja ekonomsko osnovo za eksistenco, locirane neposredno v stanovanjskih območjih.
Družbene dejavnosti so deljene na več skupin, ki so locirane glede na osnovni namen in funkcijo:
(1) upravne funkcije Mestne občine Kranj in širšega zaledja so osredotočene v osrednjem delu mesta (Jedro) pri čemer jim je potrebno zagotoviti ustrezno dostopnost z možnostjo znatno večjih površin za mirujoči promet; ciljna usmeritev je zagotavljanje boljše dostopnosti do javnih baz podatkov ter hitrejše in učinkovitejše storitve;
(2) izobraževalne funkcije se krepijo s koncentracijo visokošolskega in srednješolskega študija na območju Zlatega Polja z ambicijo utrditve položaja mesta kot univerzitetnega središča; v ta namen se določajo znatne širitve površin do severne mestne obvoznice. Osnovnošolsko izobraževanje se izvaja v okviru obstoječih lokacij šol, s tem da se preide na devetletno stopnjo; prostorske možnosti so zadovoljive, problematika prostorske stiske OŠ Simona Jenka pa bo razrešena s selitvijo srednje ekonomske šole na novo lokacijo.
Za potrebe povečanja populacije na področju Mlake in Britofa se predvideva širitev prostorskih kapacitet osnovne šole Kokrica in Predoslje;
(3) varstvo predšolskih otrok je zagotovljeno z razporeditvijo obstoječih kapacitet VVZ, ki dopuščajo širitve; s krepitvijo ekonomske varnosti socialno ogroženih bo pričakovati večje popolnitve prostih kapacitet;
(4) zdravstveno varstvo in varstvo starejših oseb se bo še nadalje odvijalo na obstoječih lokacijah, pri čemer bomo poskrbeli za zmanjšanje prostorskih stisk z izgradnjo prizidkov in lokacij varovanih stanovanj v neposredni bližini doma starejših.
5.2.3.1.6. Razvoj rekreacije, športa in turizma
Za uravnotežen razvoj mesta je potrebno zagotoviti ustrezne površine za šport in rekreacijo. Urbanistična zasnova določa širitve športno-rekreativnega centra Stanka Mlakarja, na novo opredeljuje športno-rekreativne površine ob izobraževalnem središču na Zlatem polju ter krepi večino obstoječih tovrstnih površin v mestu. Tako so znotraj urbanistične zasnove za šport in rekreacijo v naravnem okolju opredeljena, poleg že omenjenih, območja Šmarjetne gore, skakalnic, kanjona Kokre s pobočjem Ovčan, na več območjih ob poteku reke Save, Struževem, Stražišču, Bitnjah, v zeleni gozdni cezuri Planine, Kokrškem logu in Bantalah.
Kot turistično perspektivna območja so definirana središča v Bobovku in na Šmarjetni gori.
5.2.3.1.7. Razvoj gospodarskih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav
(1) Prometni sistem
Cestni sistem mesta tvorita dva obroča in radialne vpadnice. Zunanji obroč, ki predstavlja obvozni sistem, omejuje ožje mestno območje in ga sestavljajo obstoječa vzhodna obvoznica ter predvideni severna in zahodna obvoznica. Tako zgrajen obroč bo omogočil izločitev vsega tranzitnega prometa iz ožjega mestnega središča. Notranji obroč, ki obkroža mestno središče pa predstavljajo Kidričeva, Oldhamska, Likozarjeva cesta, Cesta 1. maja, del vzhodne obvoznice, Ljubljanska cesta in sedanja zahodna obvoznica (R2-412).
Bistvene naloge pri dopolnitvi cestnega sistema mesta oziroma posameznih obročev so v gradnji severne obvoznice od regionalne ceste R1-210 na Primskovem do R2-412 severno od Struževega z viaduktom preko Kokre v območju Primskovega, nadalje vzhodne vpadnice z mostom čez Kokro in parkirno hišo na območju Stare Save ter povezavo do Koroške ceste. Določen je 200 metrski koridor zahodne obvoznice od R2-412 preko Struževega in Save, s predorom pod Šmarjetno goro do R1-210 v Zgornjih Bitnjah. Med preostalimi radialnimi vpadnicami sta zaradi novih pozidav pomembni še povezavi od Tenetiš skozi Mlako (gozd) do R2-412 in od Žabnice in Šutne po zahodnem robu Bitenj do Stražišča.
(2) Ostale infrastrukturne ureditve
Komunalna infrastruktura mesta se izvaja na osnovi detajlnih planov posameznih nosilcev vzdrževanja in razvoja sistema infrastrukture ter v skladu z generalnimi koncepti usmeritev dolgoročnega plana Mestne občine Kranj.
5.2.3.2. Razporeditev dejavnosti v prostoru
Urbanistična zasnova mesta Kranj določa razmestitev dejavnosti v prostoru. Opredeljuje jih po prevladujoči namenski rabi ter definira območje možnega prepleta prevladujočih dejavnosti.
Priloga 2
30. člen
5.2.4. Podrobnejša zasnova namenske rabe
5.2.4.1. Območja, na katerih so z družbenim planom določena stavbna zemljišča
Urbanistična zasnova mesta Kranj vključuje 2320,7 hektarov zemljišč, pri čemer jih je z družbenim planom namenjenih stavbnim zemljiščem cca.1353 hektarov. Preglednica v nadaljevanju prikazuje seznam območij s prikazom podobmočij, ki so opredeljena kot stavbna zemljišča:
Preglednica podobmočij, ki so z družbenim planom opredeljena kot stavbna zemljišča
------------------------------------------------------------------------------------------------
Zaporedna Oznaka planske Ime planske Seznam Površina stavbnih
številka makrocelote makrocelote podobmočij zemljišč (ha)
------------------------------------------------------------------------------------------------
01 ML MLAKA C1, C2, S1, S2, S3, S4, S5, S6 53,5
02 KO KOKRICA C1, C2, C3, D1, KP1, KP2,
MGC1, P1, S1, S2, S3, S4, S5,
S6, S7, S8, S9, S10, S11,
S12, S13, S14, R1, R2 88,2
03 KK KANJON KOKRE KR1, R1, R2, S1, ŠR1 6,9
04 PRE PREDOSLJE D1, D2, P1, S1, S2, S3, S4 38,2
05 BR BRITOF IP1, S1, S2, S3, S4, S5, S6, S7,
S8, SCMG1, SCMG2, ŠR1 86,1
06 JE JEDRO AP, CD1, CDS1, CDS2, CDS3, CDS4,
CDS5, CDS6, CDS7, CDS8, CS1, CS2,
CS3, CS4, CS5, CS6, D1, D2, D3, D4, E1,
S1, S2, S3, S4, R1, R2 72,9
07 PRI PRIMSKOVO C1, C2, C3, C4, C5, C6, C7, C8, D1, D2,
IP1, KP1, KP2, KP3, KP4, MG1, MG2, R1,
S1, S2, S3, S4, S5, S6, S7, SCMG1 105,7
08 PL PLANINA C1, C2, CS1, D1, D2, D3, D4, D5, D6, E1,
IPC1, P1, M1, S1, S2, S3, S4, S5, S6, S7,
S8, S9, S10, S11, ŠR1, ŠR2, KP1 138,5
09 ČI ČIRČE CS1, CD1, KP1, KP2, S1, S2, S3, S4, ŠR1, SKP1 46,2
10 DR DRULOVKA D1, S1, S2, S3, S4, S5, S6, S7, KP1 74,4
11 SA SAVA C1, C2, C3, C4, C5, CM1, IP1, IPC1, IPC2,
IPC3, M1, MG1, R1, R2, R3, R4, R5, R6, R7,
S1, S2, ŠR1, ŽI1, ŽI2, ŽI3, ŽI4 108,2
12 LA LABORE C1, CIP1, CIP2, D1, IP1, KP1, P1, R1, R2,
S1, S2, S3, S4, S5 113,4
13 BI BITNJE CD1, KP1, KP2, KP3, MG1, R1,
S1, S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, ŠR1 133,1
14 ŽA ŽABNICA D1, P1, S1, S2, S3, S4 35,9
15 STA STRAŽIŠČE C1, CD1, MG1, S1, S2, S3, S4, S5, S6,
S7, S8, S9, S10, Š1 119,7
16 STU STRUŽEVO C1, MG1, S1, S2, S3, S4, ŽI1, KP1 33,1
17 ŠG ŠMARJETNA GORA M1, S1, S2, S3, S4, S5, S6, S7,
S8, S9, S10, S11, S12, S13, S14,
S15, S16, S17, S18, S19, S20, S21,
S22, S23, S24, S25, S26, ŠR1, ŠR2, T1 15,8
18 ZP ZLATO POLJE C1, D1, D2, KP1, S1, ŠR1 34,3
19 RU RUPA C1, OB1, R1, R2, S1, S2, S3, S4, S5,
S6, S7, S8, S9, S10, S11, S12 54,9
20 KS KRANJ SEVER C1, D1, S1, S2, S3, ŠR1 45,9
21 AC AVTO CESTA AC1, AC2, AC3, AC4, AC5 26,7
------------------------------------------------------------------------------------------------
5.2.4.2. Območja, ki se jim namenska raba ne spreminja (površine, ki niso namenjene stavbnim zemljiščem)
Površine, ki so sicer vključene v urbanistično zasnovo mesta Kranj, a v tem srednjeročnem obdobju niso namenjena stavbnim zemljiščem, so:
Preglednica podobmočij, ki niso namenjena stavbnim zemljiščem
------------------------------------------------------------------------------------------------
Zaporedna Oznaka planske Ime planske Seznam Površina stavbnih
številka makrocelote makrocelote podobmočij zemljišč (ha)
------------------------------------------------------------------------------------------------
01 ML MLAKA G1, G2, G3 14,9
02 KO KOKRICA G1, G2, G3, GR1, GR2,
K1, K2, K3, K4, K5, K7, K8, K9, K10,
K11, V1, V2 72,9
03 KK KANJON KOKRE G1, G2, G3, G4, GR1, GR2, GR3,
GR4, GR5, GR6, GR7, GR8, K1, KR1,
KR2, V1, V2, V3, V4, V5, V6, V7 32,6
04 PRE PREDOSLJE K1 1,2
05 BR BRITOF G1, K1, K2, K3 11,9
07 PRI PRIMSKOVO K1, G1 44,0
08 PL PLANINA G1, K1, GR1, GR2 38,9
09 ČI ČIRČE G1, K1, K2, K3,K4 7,4
10 DR DRULOVKA GR1, G1, G2, K1, K2 29,2
11 SA SAVA G1, G2, G3, G4, G5, G6, G7, G8,
G9, G10, G11, GR1, GR2, GR3,
K1, K2, V1, V2, V3, V4, V5,V 6 72,1
12 LA LABORE G1, K1, K2 126,5
13 BI BITNJE G1, G2, G3, G4, K1, K2, K3, K4, K5,
K6, K7, K8, K9, K10, VZ1 65,3
14 ŽA ŽABNICA K1, K2, K3, K4, K5 2,5
15 STA STRAŽIŠČE G1, G2, K1, K2, K3, K4, K5, K6, K7 23,4
16 STU STRUŽEVO G1, G2, GR1, K1, K2, K3 18,3
17 ŠG ŠMARJETNA GORA G1, G2, G3, G4, G5, K1, K2, K3, K4,
K5, K6, K7, K8, K9 181,6
18 ZP ZLATO POLJE K1 92,0
19 RU RUPA G1, G2, G3, G4, G5, G6, G7, GR1,
K1, K2, K3, K4, K5, K6, K7 81,8
------------------------------------------------------------------------------------------------
31. člen
5.2.5. Opredelitve za uresničevanje zasnove
5.2.5.1. Območja kompleksne graditve z vrsto prostorskega izvedbenega načrta
S to urbanistično zasnovo se določa območja kompleksne graditve, za katera je potrebna izdelava prostorskega izvedbenega načrta. Posebej so opredeljena območja veljavnih PIN, območja, kjer so veljavni PIN že izdelani in se jim spreminja način urejanja v prostorske ureditvene pogoje, območje veljavnih PIN, ki se uporabljajo do sprejetja novih in območja novih PIN z opredelitvijo prevladujoče namenske rabe.
Preglednica veljavnih PIN:
– UN M 07/1 GORENJSKI SEJEM (Uradni list RS, št. 16/02)
– ZN D 02/3 – ŠOLSKI CENTER ZLATO POLJE (Uradni list RS, št. 82/02)
Preglednica PIN, ki se jim spreminja način urejanja v PUP:
– ZN ČIRČE
– ZN NOVA MLAKA – GRIČ
– UN SMUČARSKI CENTER GORENJE SAVA
Preglednica veljavnih PIN, ki se uporabljajo do sprejetja novih PIA:
---------------------------------------------------------------
Vrsta Ime Objava
pin
---------------------------------------------------------------
ZN OBMOČJE ŽELEZNIŠKE
POSTAJE UVG št. 24/70 in 13/72
ZN REVITALIZACIJA STAREGA
MESTNEGA JEDRA KRANJA UVG št. 7/83
LN PRIMARNI PLINOVOD
TEKSTILINDUS – BLAGOVNI
TERMINAL NAKLO UVG št. 9/88
LN PRIMARNI PLINOVOD ČIRČE
– IBI – OLJARICA UVG št. 15/88
LN VZPOREDNI PLINOVOD VODICE
– BRITOF UVG št. 15/88
LN 2 X 110 kV DALJNOVOD KRANJ
– ZLATO POLJE – PRIMSKOVO UVG št. 14/89
LN KANAL GZ – 1 UVG št. 1/89
LN VODOVOD ZAJETJE KOKRA
– KRANJ UVG št. 3/90
LN REKONSTRUKCIJA
LIKOZARJEVE CESTE Uradni list RS, št. 30/91
LN REKONSTRUKCIJA CESTE
STANETA ŽAGARJA
IN OLDHAMSKE CESTE Uradni list RS, št. 30/91
LN PRIMARNI PLINOVOD RETNJE
– GOLNIK Uradni list RS, št. 12/92
LN REKONSTRUKCIJA
REGIOANALNE CESTE R-322
(Kokrica-Mlaka) IN L-3812
(Kokrica-avtocesta)
in sprememba ceste R2-410) Uradni list RS,št. 23/94
in 94/00
---------------------------------------------------------------
Preglednica novih PIN, ki se izdelajo na območju UZ mesta Kranj:
-------------------------------------------------
Vrsta Ime dokumenta Prevladujoča
pin namembnost
-------------------------------------------------
UN KANJON KOKRE G, R, K,V
UN CENTER HUJ Š, R
ZN PLANINA JUG S, C
ZN BRITOF JUG S
ZN TOVARNA ISKRA/del IP, C
ZN PŠEVO S
UN ČUKOVA JAMA G, V, R, K, S
ZN MLAKA ZAHOD S, C, G
UN SENOŽET V ČIRČAH R
UN BANTALE/GOMILE R
UN POKOPALIŠČE BITNJE P
UN BEKSL C, D
UN POD OBVOZNICO C, S
LN SEVERNA OBVOZNICA I
LN VZHODNA VPADNICA I
LN R1-210 ZGORNJE JEZERSKO
– PREDDVOR – KRANJ I
LN KIDRIČEVA CESTA (R2-410) I
LN PODALJŠEK DELAVSKE CESTE I
LN CESTA ŽABNICA
– BITNJE/STRAŽIŠČE I
LN CESTA TENETIŠE – MLAKA
– ZLATO POLJE I
LN CESTA V STRUŽEVO I
-------------------------------------------------
Za območja kompleksne graditve se z družbenim planom opredelijo programske zasnove.
Za infrastrukturne objekte, naprave in omrežja, ki jim v dolgoročnem planu še ni možno precizirati potekov, se prav tako opredeli izdelava lokacijskih načrtov.
5.3. Urbanistična zasnova Golnika
32. člen
5.3.1. Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja
5.3.1.1. Uvod z opisom razvoja in obsega urbanistične zasnove Golnika
Ureditveno območje urbanistične zasnove Golnika obsega naselje Golnik in njegovo neposredno naravno zaledje gozdov in kmetijskih zemljišč.
Razloženo urbanizirano naselje z gručastim jedrom je krajevno središče, ki je prvič omenjeno leta 1399 in leži ob južnem vznožju podolgovatega gorskega grebena Kriške gore (Vrata, 1591 m) na prehodu v terciarno gričevje in konglomeratne terase Dobrav. V 16. stoletju so tu zgradili graščino, iz katere je leta 1917 začelo nastajati zdravilišče, danes je to Bolnišnica Golnik. Po ustanovitvi zdravilišča se je kraj zelo povečal. Južno od ceste se proti gozdnati konglomeratni terasi Udin boršta ob potoku Parovnica in njegovih pritokih razteza odprt svet, kjer so polja in zamočvirjeni travniki.
Golnik po številu prebivalcev, po populacijskem zaledju in po opremljenosti z oskrbnimi storitvami in družbenimi dejavnostmi v omrežju naselij mestne občine Kranj predstavlja pomembno lokalno središče in služi skupaj z oskrbnimi in družbenimi dejavnostmi v Goričah 12-im naseljem z 2656 prebivalcem v štirih krajevnih skupnostih.
Poseben (širši regionalni) pomen daje naselju dejavnost bolnišnice Golnik, ki predstavlja v naselju primarno dejavnost. Zaradi predstavljene vloge Golnika je dolgoročni plan občine Kranj predvidel dolgoročno prostorsko urejanje naselja z urbanistično zasnovo.
Širše območje Golnika je razmeroma redko poseljeno. Glavni urbanizacijski tokovi ga niso zajeli, kar je posledica odmaknjenosti od glavnih prometnic in dejavnosti bolnišnice, kar je uspelo ohraniti razmeroma prvinsko krajinsko podobo. Ugodne lokalne klimatske značilnosti in kultivirano, a vseeno izredno naravno okolje, predstavlja v celoti glavno naravno lastnost prostora.
Razvoj naselja je bil v novejših razvojnih obdobjih v celoti povezan z razvojem bolnišnice, ki v naselju zavzema severni del nad cesto Kranj-Golnik-Tržič. Južni del naselja je bivalni, zgrajen razmeroma strnjeno in načrtno, njegovo prostorsko širitev je spodbujal razvoj bolnišnice. Razpršena stanovanjska gradnja se pojavlja le izjemoma, v glavnem ob staroselskih kmetijah.
Ureditveno območje urbanistične zasnove Golnika obsega 90,383 ha površine.
5.3.1.2. Značilnosti dosedanjega razvoja in razvojni problemi
Pomembnejši razvojni problemi, kot značilnost dosedanjega razvoja, se v urbanistični zasnovi Golnika kažejo v naslednjem:
1. potrebe in možnosti nadaljnjega prostorskega razvoja poselitve v ureditvenem območju za gradnjo bolnišničnih objektov, stanovanj in spremljajočih dejavnosti je potrebno podrediti varovanju in razvoju naravnih lastnosti prostora, kar zahteva ustrezno razmestitev teh dejavnosti s čim manjšimi negativnimi vplivi na naravne in z delom pridobljene vrednote okolja;
2. dejavnost bolnišnice se je prostorsko razvijala dokaj strnjeno, z izrabo obstoječega stavbnega fonda. Relativna zgoščenost objektov in pa neposredna soseščina drugih dejavnosti zahtevajo zagotovitev novih potrebnih površin na severu ter prenovo in ustrezno ureditev obstoječega območja bolnišnice;
3. opremljenost naselja z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi glede na velikost naselja, gravitacijsko zaledje in razdaljo do drugih oskrbnih centrov ni zadovoljiva;
4. štiriletna osnovna šola, ki deluje v Goričah, je zaradi dotrajanosti potrebna obnovitvenih del;
5. razpršena stanovanjska gradnja, ki se pojavlja ob staroselskih kmetijah, predvsem pa v območju med Golnikom in Goričami, bi lahko ob intenzivnejšem nadaljevanju znatno preobrazila sedanja naselja ter krajino;
6. prometna dostopnost naselja ne predstavlja posebnega problema, pomanjkljivost so parkirne površine za potrebe bolnišnice in prometna varnost, še posebej za pešce in kolesarje;
7. nezadovoljiva komunalna opremljenost kraja zahteva izboljšanje stanja in dograditev sistema za nadaljnji razvoj. V ta namen je potrebna ureditev celotnega območja naselja s kanalizacijo in čiščenjem odpadnih voda ter obnovitev vodovodnega omrežja za potrebe vodooskrbe in gašenja požarov;
8. dejavnost bolnišnice temelji tudi na ugodni lokalni klimi in relativno čistem zraku, zahteva dolgoročno ureditev ogrevanja naselja, ki ne bo slabšala sedanjega stanja.
5.3.1.3. Interesi in cilji razvoja
Naselje Golnik bo tudi v bodoče lokalno središče (vodilno naselje), ki bo skupaj z Goričami (cerkev, šola, pokopališče) služilo širšemu gravitacijskemu zaledju.
Za razvoj dejavnosti in naselij so v ureditvenem območju konkretizirani naslednji planski cilji ter razvojne usmeritve:
1. Nadaljnji razvoj naselja je treba uravnavati skladno z njegovo osnovno funkcijo.
2. Naselje se je začelo razvijati z zdraviliško dejavnostjo in ga ta opredeljuje še danes.
3. Število prebivalstva se je drugi polovici dvajsetega stoletja ustalilo in trenutno šteje 1059 prebivalcev. V zadnjih desetih letih je bilo naselje deležno zopet rahlega porasta. Na osnovi povprečja indeksov I(2001/1961)=106,2 predvidevamo še nadaljnjo rast populacije.
4. Zaradi dejavnosti bolnišnice, ki je najtesneje povezana z naravnimi lastnostmi območja in zaradi zavarovanja dobrin splošnega pomena, je potrebno ohranjati sedanje ekološko ravnovesje in odstraniti vire negativnih vplivov na okolje. Ohranjati je potrebno sedanjo kultivirano podobo naravnega okolja, funkcijo gozdov s posebnim namenom in ostalih ekosistemov (močvirja, polja, vodotoki), kmetijskih zemljišč, naravno in kulturno dediščino.
5. Razvoj poselitve mora zagotoviti potrebno število stanovanj in spremljajočih dejavnosti. Za planirano število prebivalcev je potrebno zagotoviti 50 stanovanj. Zaradi značaja naselja Golnik predpostavljamo gradnjo 25% stanovanj v večstanovanjskih objektih, 75% pa v organizirani obliki individualne gradnje. Za dopolnitev oskrbnih in družbenih dejavnosti je potrebno zagotoviti prostor za dodatno trgovsko in servisno dejavnost. Novo načrtovana poselitev mora zagotoviti boljšo izrabo že poseljenih območij, širitev naselja pa skrbno upoštevati naravne lastnosti.
5.3.1.4. Prostorske omejitve
Urbanistična zasnova Golnika izhaja iz vodilnega položaja matičnega naselja v prostoru in je zasnovana na dolgoročnem povezovanju več zaselkov in razpršenih gradenj v skupno prostorsko celoto. Omejitev oboda urbanistične zasnove temelji na funkcionalno opredeljeni razmejitveni črti naselja, ki jo določa preplet vsebin druge in tretje razmejitvene črte.
Prva in najširša je meja gravitacijskega vpliva, torej navezave okoliških poselitvenih struktur, prebivalstva in infrastrukture. Tako je za najširše območje gravitacijskega središča možno smatrati celotni severni predel občine z naselji Zalog, Srednja vas, Babni Vrt, Goriče, Letenice, Trstenik, Povlje, Pangrčica, Čadovlje, Žablje in deloma Tenetiše. Močno vlogo v tem prostoru nosi tudi naselje Goriče.
Druga, širša, je meja funkcionalnih zemljišč, vezanih na katastrske občine kot starejšo kategorijo in lastniško opredelitev kmetijskih zemljišč in gozdov z obstoječimi kmetijami znotraj urbanistične zasnove.
Tretja, ožja meja, ki jo prostorski dokument v analizah tudi podrobneje obravnava, je meja območja stavbnih zemljišč osnovnega naselja in razpršene gradnje, ki tvorijo urbanistično zasnovo. Za operacionalizacijo je pomembna zgolj ta, ki je osnova za bilance površin, oblikovanje dejavnosti in namenske rabe. Ta hkrati omejuje pozidane površine gravitacijskega središča in predstavlja območje, kjer veljajo zakonska določila v zvezi z upravljanjem s stavbnimi zemljišči ter hkrati zamejuje območje, kjer se izvaja kompleksna gradnja. Vključuje tudi del kmetijskih in gozdnih površin naselja ter območje čistilne naprave na jugu.
33. člen
5.3.2. Usmeritve in cilji razvoja dejavnosti
Za razvoj naselja so podrobneje konkretizirani naslednji planski cilji ter razvojne usmeritve:
– kvantitativni in kvalitativni razvoj centralnih dejavnosti, ki služijo prebivalcem obravnavanih naselij in širšega zaledja
Dolgoročni plan Mestne občine Kranj določa Golnik tudi v bodoče kot lokalno središče, ki bo služilo ne samo prebivalcem širšega zaledja, marveč s svojo bolnišnično dejavnostjo tudi celotni regiji.
Glede na sedanje število prebivalstva, ki uvršča Golnik na 6. mesto med naselji v občini, in ugoden naravni in selitveni prirast je ob načrtovanih stavbnih zemljiščih nujno okrepiti oskrbne in ostale centralne funkcije naselja.
– preusmeritev prostorskega razvoja naselij iz dosedanjega »zunanjega« v ti. »notranji razvoj«, ki pomeni intenziviranje rabe znotraj urbanistične zasnove naselij in njihove kvalitativne izboljšave
S kmetijskimi in gozdnimi zemljišči omejevan prostorski razvoj bo torej narekoval Golniku spremenjeno urbanistično politiko v smislu intenziviranja že poseljenih območij in optimalnega posega v zemljišča, ki so bodisi enklave v strnjenih delih stavbnih zemljišč, bodisi domiselno dolgoročno zaokrožujejo naselje tako v prostorskem kot funkcijskem oziru. Takšne prostorske možnosti obstojajo za različne oblike zgoščevanja: za novogradnje, dozidave, nadzidave in drugo, vendar pa pomenijo zaradi lastništva in sedanjih pravnih regulativ le potencial za gradnjo, ki pa se bo izkoriščal dolgoročno in spontano. Le v primeru, da bi zgoščevanje družbeno stimulirali ali da bi uvedli druge ukrepe, bi se odprle širše možnosti tovrstne gradnje.
– funkcionalne dopolnitve naselja s turističnimi dejavnostmi
Ugodni klimatski pogoji, prometne zveze in razmere ter njegov pričakovani razvoj narekujejo, da se celotno območje ustrezno intenzivneje vključi v turistično ponudbo.
– vsestransko izboljšanje bivalnih in delovnih pogojev v naseljih
Izboljševati je potrebno prostorsko in funkcionalno organizacijo naselja, oživitev trgov, ureditev prometa, še posebej z vidika dostopnosti do oskrbnih in družbenih dejavnosti, varnosti itd.,
– varstvo dobrin splošnega pomena in varstvo okolja nasploh
– razvoj in krepitev pogojev za kvalitetno ukrepanje v primeru elementarnih in drugih nesreč
34. člen
5.3.3. Podrobnejša zasnova organizacije dejavnosti
5.3.3.1. Razporeditev dejavnosti v prostoru
Značilnosti zasnove dolgoročnega razvoja naselja in dejavnosti v ureditvenem območju Golnika so naslednje:
1. Potrebna je nadaljnja krepitev naselja Golnik s prevladujočo vlogo dejavnosti bolnišnice, načrtovano stanovanjsko gradnjo, dopolnjevanjem oskrbnih in družbenih dejavnosti, sanacijo in dograjevanjem komunalnega omrežja.
2. Za razvoj dejavnosti bolnišnice je namenjen severni del naselja, poleg sedanjih površin še površine vzhodno od parka in objektov bolnišnice, kamor bi se usmerile morebitne novogradnje.
3. Organizirano stanovanjsko gradnjo omogočajo proste površine južno od obstoječih blokov in gozdno pobočje v Zabrju.
4. Razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti je predviden v osrednjem delu naselja, neposredno ob regionalni cesti. To območje naj bi prevzelo vse oskrbne, servisne, gostinske, kulturne in družbene dejavnosti za potrebe prebivalcev naselja, širšega zaledja in deloma potreb bolnišnice.
5. Rekreaciji prebivalcev in gostov bolnišnice so namenjene obstoječe športne naprave, parkovne površine in neposredno naravno okolje. Vse navedene površine se bodo urejale in varovale skladno z zahtevami po ohranitvi kvalitete prostora.
6. V ureditvenem območju naselja se bo kmetijstvo razvijalo skladno z ostalimi dejavnostmi. Najboljša kmetijska zemljišča so v ureditvenem območju v celoti ohranjena.
7. Gozdovi v ureditvenem območju imajo poseben pomen. Gospodarjenje v njih je podrejeno ekološki, varovalni in rekreacijski funkciji.
8. V območju Zabrja namenjamo stanovanjski gradnji 1,8 ha proizvodno manj pomembnega gozda.
9. Primarno cestno povezavo predstavlja regionalna cesta R2-410 Bistrica pri Tržiču – Kokrica – Kranj. Ostalo so lokalne ceste ter javne poti in omogočajo neposredno dostopnost znotraj naselja. Vse ceste potekajo po obstoječih trasah, razen ceste, ki bo napajala novo stanovanjsko območje v Zabrju. V območju naselja bo potrebno zagotoviti manjkajoče parkirne površine ter urediti kolesarske in pešpoti.
10. Za predviden razvoj naselja je bistvenega pomena komunalna ureditev:
– Za območje Golnika je predviden ločen sistem kanalizacije. Obstoječa čistilna naprava ne zadošča potrebam obstoječe in predvidene gradnje. Potrebno je sanirati kanalizacijsko omrežje in zgraditi novo ali sanirati obstoječo čistilno napravo.
– Naselje Golnik z bolnišnico se napaja iz vodnih virov – zajetje Golnik in Ribnikar.
– Za potrebe sanitarne in požarne vode za obstoječe naselje in novogradnje je potrebno sanirati obstoječe vodovodno omrežje in zgraditi novo.
– Območje Golnika se napaja iz šestih trafo postaj. Napajalni vir predstavlja RTP Tržič.
– Območje Golnik je priključeno na magistralno plinovodno omrežje (odcep Retnje – Golnik), merilno reducirna postaja je zgrajena južno od regionalne ceste ob trgovini. Na plinovodno omrežje je priključena Bolnišnica Golnik, omrežje široke potrošnje za napajanje stanovanjskih območij pa bo potrebno še zgraditi.
– Območje je telekomunikacijsko napajano iz avtomatske telefonske centrale ATC Goriče, ki je z optičnim prenosnim sistemom povezana z glavno centralno postajo GAT – Kranj.
11. Varstvo in razvoj naravne in kulturne dediščine mora zagotoviti obstoj kulturne krajine s sedanjimi lastnostmi, kar je sestavni del in pogoj dejavnosti bolnišnice ter kvalitetnih pogojev prebivalcev naselja.
35. člen
5.3.4. Podrobnejša zasnova namenske rabe
5.3.4.1. Območja, na katerih so z družbenim planom določena stavbna zemljišča
Urbanistična zasnova Golnika vključuje 90,383 hektarov zemljišč, od tega jih je z družbenim planom namenjenih stavbnim zemljiščem 57,714 hektara. V nadaljevanju so v preglednici prikazana območja urejena z oznako in poimenovanjem območja.
Preglednica območij, ki so opredeljena kot stavbna zemljišča:
-----------------------------------------------------
Oznaka Prevladujoča Površina
območja namembnost območja (ha)
-----------------------------------------------------
GD1 zdraviliška 7,462
GD2 zdraviliška 0,937
GD3 zdraviliška 6,059
GR1 rekreacija v naravnem okolju 4,175
GR2 rekreacija v naravnem okolju 1,255
GR3 rekreacija v naravnem okolju 4,811
GC1 oskrba 2,021
GŠ1 športna igrišča 1,685
GS1 intenzivna večstanovanjska
in ind. stan. gradnja 12,771
GS2 intenzivna in ind. stan. gradnja 1,825
GS3 ind. stan. gradnja 2,725
GS4 ind. stan. gradnja 1,574
GS5 ind. stan. gradnja 3,329
GS6 ind. stan. gradnja 0,777
GS7 ind. stan. gradnja 1,366
GS8 ind. stan. gradnja 0,120
GS9 ind. stan. gradnja 0,162
GS10 ind. stan. gradnja 0,069
GS11 ind. stan. gradnja 0,079
GS12 ind. stan. gradnja 0,055
GS13 ind. stan. gradnja 0,062
GS14 ind. stan. gradnja 0,420
GS15 ind. stan. gradnja 0,490
GM1 čistilna naprava 0,687
-----------------------------------------------------
5.3.4.2. Območja, ki se jim namenska raba ne spreminja in ohranja prvotno rabo (površine, ki niso namenjene stavbnim zemljiščem)
Površine, ki so sicer vključene v urbanistično zasnovo Golnika, a niso namenjene poselitvi, so:
– najboljša in druga kmetijska zemljišča (oznake območij od GK1 do GK15) v skupni površini 11,897 ha in
– gozdna območja kot zelene cezure med območji poselitve (oznake območij od GG1 do GG4) v skupni površini 20,772 ha.
Preglednica območij, ki niso namenjena stavbnim zemljiščem
-----------------------------------------------------
Oznaka Prevladujoča Površina
območja namembnost območja (ha)
-----------------------------------------------------
GG1 gozd 9,624
GG2 gozd 5,241
GG3 gozd 5,118
GG4 gozd 0,789
GK1 kmetijstvo 1,654
GK2 kmetijstvo 0,589
GK3 kmetijstvo 0,225
GK4 kmetijstvo 0,704
GK5 kmetijstvo 0,425
GK6 kmetijstvo 0,192
GK7 kmetijstvo 2,949
GK8 kmetijstvo 0,601
GK9 kmetijstvo 1,085
GK10 kmetijstvo 1,320
GK11 kmetijstvo 0,043
GK12 kmetijstvo 0,059
GK13 kmetijstvo 0,263
GK14 kmetijstvo 1,322
GK15 kmetijstvo 0,466
GI1 prometna infrastruktura 2,767
-----------------------------------------------------
36. člen
5.3.5. Opredelitve za uresničevanje zasnove
5.3.5.1. Območja kompleksne graditve z vrsto prostorskega izvedbenega načrta
Urbanistična zasnova Golnika določa dvoje območij, ki se urejata s prostorskima izvedbenima načrtoma in sicer:
-----------------------------------------------------------------------------
Oznaka Poimenovanje Vrsta PIN Namembnost Etapnost
območja območja območja realizacije
-----------------------------------------------------------------------------
G1 Zabrje ZN stanovanjska II.
G2 Zdravilišče UN javna infrastruktura II.
-----------------------------------------------------------------------------
5.3.5.2. Območje urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji
Za območja, ki so pretežno že realizirana, oziroma se jim ohranja prvotna namenska raba, se opredeljuje izdelava prostorskih ureditvenih pogojev. Prostorski ureditveni pogoji se izdelajo za celotno urbanistično zasnovo Golnika z izjemo območij z oznakama G1 in G2. S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ureja tudi območje že izvedenega zazidalnega načrta Golnik – južni del.
5.3.5.3. Urbanistično – oblikovalske usmeritve
Kvalitetne parkovno – rekreativne površine naselja ter s tem povezano dendrološko dediščino je potrebno še posebej ohranjati. Prav tako je treba posebno pozornost posvetiti oblikovanju dopolnilnih gradenj v območjih z oznakami družbenih dejavnosti (D) ter pri oblikovanju poselitve še nepozidanih območij kompleksne graditve upoštevati principe sonaravnega urejanja prostora ter prilagoditve že zgrajeni, oblikovno kvalitetni arhitekturi neposrednega okolja.
5.3.5.4. Usmeritve za varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine
V območju urbanistične zasnove Golnika je treba varovati območja naravnih vrednot in kulturne dediščine. Poleg tega se je nujno zavzemati za ohranjanje kvalitet kulturne krajine, krajinske podobe gozdnih in parkovnih robov ter značilnosti urbanističnega in arhitekturnega stavbnega oblikovanja.
V območju urejanja se nahajajo sledeče naravne vrednote in objekti nepremičnine kulturne dediščine:
1. Varstvo kulturne dediščine:
– Golnik – arheološko najdišče Laznikova zijalka
– Golnik – grad Golnik
– Golnik – Malijeva kapelica
– Golnik – Malijevo gradišče
– Golnik – slopno znamenje
– Golnik – spomenik partizanski saniteti
– Golnik – spomenik petim talcem
– Golnik – spomenik sklepu vstaje na Golniku in okolici
– Golnik – spominska plošča Izidorju Rodetu
– Golnik – zdravilišče Golnik
2. Varstvo naravne dediščine:
– Golnik – slapišče
– Golnik – mokrišče
6. Opredelitve za uresničevanje dolgoročnega plana
37. člen
6.1. Usmeritve za načine urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti
Dolgoročni plan podrobnejše usmeritve za način urejanja prostora določa v okviru obeh urbanističnih zasnov v poglavjih 5.2. in 5.3. tega odloka.
Za celotno območje mestne občine pa se določajo sledeči načini urejanja prostora:
6.1.1. Prostorski ureditveni pogoji
S prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP) se urejajo:
(1) morfološke celote III. Dobrave, razen območja UN Tenetiše in Brdo, IV. Sorško polje, razen območje ZN Mavčiče in UN Praše in V. Škofjeloško hribovje;
(2) območja znotraj morfoloških celot I. Urbanistične zasnove mesta Kranja in II. Urbanistične zasnove Golnik razen območij veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov in območji, za katere je s tem planom v I. etapi predvedena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (UN, ZN, LN).
(3) Veljavni prostorsko ureditveni pogoji za območja: Kranj, Golnik-Goriče, Kranjsko Sorško polje, Škofjeloško hribovje in Dobrave se uporabljajo do sprejetja novih prostorsko ureditvenih pogojev po posameznih območjih ali morfoloških enotah.
Preglednica območij urejanja
s prostorskimi ureditvenimi pogoji
--------------------------------------------
Morfološka celota oznaka / ime PUP
--------------------------------------------
I. Ml2 Mlaka
UZ MESTA KRANJ Ko2 Bobovek
Ko3 Kokrica vas
Ko4 Kokrica
Ko5 Ilovka
Kk3 kanjon
Pre1 Predoslje
Br3 Voge
Br4 Britof
Je6 mestno središče
Pri2 Gorenje
Pri3 Primskovo
Pri4 trgovska cona
Pl1 mestno pokopališče
Pl5 Klanec
Pl6 Planina
Pl7 Cesta 1. maja
Či2 Čirče
Dr1 Nova Drulovka
Dr2 Orehek – Drulovka
Dr3 Velike njive
Sa3 Savska dolina
La3 Labore
La4 Bantale
La5 Polje
Bi1 Bitnje
Bi2 Bitnje vas
Ža1 Žabnica
Ža2 Šutna
Sta3 Stražišče
Sta4 Opekarna
Stu1 Struževo
Zp3 Zlato polje
Šg2 skakalnica
Šg3 Gorenje Sava
Šg 4 Šmarjetna gora
Zp 4 Veliko polje
Ru1 vojašnica
Ru2 Rupa
Ru3 Ovčan
Ks2 sever mesta
II. G3 bolnišnica
UZ GOLNIK G4 Golnik
III.
DOBRAVE 01 Povlje
02 Babni Vrt
03 Letenice
04 Žabje
05 Srednja vas – Goriče
06 Zalog
07 Suha
08 Čadovlje
09 Trstenik
10 Tatinec
11 Goriče
12 Pangršica
13 Srakovlje
14 Tenetiše
IV.
SORŠKO POLJE 01 Meja
02 Jama
03 Podreča
04 Mavčiče
05 Praše
06 Breg ob Savi
V.
ŠKOFJELOŠKO
HRIBOVJE 01 Njivica
02 Čepulje
03 Planica
04 Jamnik
05 Lavtarski Vrh
06 Javornik
07 Podblica
08 Zabukovje
09 Nemilje
10 Pševo
11 Zgornja Besnica
12 Spodnja Besnica
13 Rakovica
14 Sveti Jošt
--------------------------------------------
6.1.2. Prostorski izvedbeni načrti
S prostorskimi izvedbenimi načrti mestna občina ureja območja, ki so predvidena za graditev, širitev ali prenovo naselij ter za izvajanje drugih posegov v prostor, ki zahtevajo kompleksen pristop k načrtovanju izrabe prostora. Za posamezne načrtovane posege se izdelajo prostorsko izvedbeni načrti in sicer:
(1) zazidalni načrti za nova naselja ali posamezna območja znotraj ureditvenih območij naselij ter za turistična in industrijska območja zunaj ureditvenih območij naselij;
(2) ureditveni načrti za prenovo, dopolnilno gradnjo in komunalno sanacijo v ureditvenih območjih naselij in v drugih poselitvenih območjih za urejanje zelenih in rekreacijskih površin ter za urejanje drugih posegov v prostor, ki niso graditev;
(3) lokacijski načrti za posamezne infrastrukturne objekte in naprave, skladno s konceptom razvoja oziroma zahtevami, ki se pojavljajo tekom realizacije dolgoročnega plana.
Preglednica območij urejanja z vrsto
prostorskega izvedbenega načrta
----------------------------------------------------------------
Morfološka Oznaka / ime PIN Vrsta Etapnost
celota PIN realizacije
----------------------------------------------------------------
I. Ml1 Mlaka zahod ZN I.
UZ MESTA Ko1 Čukova jama UN II.
Ko6 cesta Tenetiše –
Mlaka – Zlato polje LN II.
KRANJ Kk1 kanjon Kokre UN II.
Kk2 vzhodna vpadnica LN I.
Br1 Britof jug ZN I.
Br2 R1-210 Britof –
Hotemaže LN I.
Je1 staro mestno jedro ZN veljavni nov II.
Je2 pod obvoznico UN II.
Je3 Beksl UN II.
Je4 vzhodna vpadnica LN I.
Je5 Kidričeva cesta R2 410 LN I.
Pri1 severna obvoznica LN I.
Pl2 Planina jug ZN I.
Pl3 center Huj UN II.
Pl4 vzhodna vpadnica LN I.
Či1 Senožet UN II.
Sa1 Gorenjski sejem UN veljavni -
Sa2 železniška postaja ZN veljavni nov II.
La1 pokopališče Bitnje UN II.
La2 Iskra- del ZN II.
La6 podaljšek Delavske ceste LN II.
Bi3 Gomile UN II.
Bi5 cesta Žabnica – Bitnje –
Stražišče LN II.
Sta1 Pševo ZN I.
Sta2 podaljšek
Delavske ceste LN II.
Zp1 šolski center ZN veljavni -
Zp2 severna obvoznica LN I.
Zp5 cesta Tenetiše – Mlaka –
Zlato polje LN II.
Ks1 severna obvoznica LN I.
II. G1 ZABRJE ZN II.
UZ GOLNIK G2 ZDRAVILIŠČE UN II.
III. BRDO UN I.
DOBRAVE DEPONIJA ODPADKOV UN veljavni -
TENETIŠE
IV. MAVČIČE ZN II.
SORŠKO
POLJE PRAŠE UN II.
----------------------------------------------------------------
6.1.3. Uskladitev pojmov
Prostorsko izvedbeni načrti ZN, UN, LN se v skladu z zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) štejejo za lokacijske načrte.
38. člen
6.2. Programske zasnove za pomembnejša območja kompleksne graditve
Dolgoročni plan za območja pomembnejše kompleksne graditve, katerih realizacija je predvidena v prvi etapi izvajanja dolgoročnega plana, določa izdelavo programskih zasnov.
Preglednica območij, za katera se izdelajo
programske zasnove
------------------------------------------------
Oznaka Ime programske zasnove Način
programske urejanja
zasnove
------------------------------------------------
A PLANINA JUG ZN
B MLAKA ZAHOD ZN
C PŠEVO ZN
D BRITOF JUG ZN
E VZHODNA VPADNICA LN
F REGIONALNA CESTA R1-210 LN
G/ SEVERNA OBVOZNICA LN
H BRDO UN
------------------------------------------------
39. člen
6.3. Merila za odstopanje prostorskih izvedbenih aktov od dolgoročnega plana
S prostorskimi izvedbenimi akti (PIA) se na podlagi usmeritev iz prostorskega plana podrobneje določijo merila in pogoji za urejanje prostora. Pri podrobnejšem določanju razmejitev, meril in pogojev v PIA so dopustna odstopanja:
I. glede namembnosti površin v območjih, ki niso namenjena poselitvi, so dopustna odstopanja za posege, ki ne predstavljajo trajne spremembe prostora in njegove rabe, saj je z namensko rabo v prostorskem planu določena pretežna namembnost površin;
II. glede velikosti stavbnih zemljišč so dopustna manjša odstopanja od grafično določenih meja:
1. za določitev funkcionalnega zemljišča k obstoječemu objektu,
2. za dozidavo k obstoječemu objektu,če ta ne presega 30% obstoječe zazidane površine objekta, pri čemer se upošteva tudi razširitev funkcionalnega zemljišča,
3. kadar razmejitev ne poteka po parcelni meji in razširitev gradbene parcele ne presega 500 m2 površine, razširitev stavbnega zemljišča ni možna preko meje stavbnih zemljišč iz prostorskega plana, ki sovpada s parcelno mejo,
III. za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1967, se lahko določi funkcionalno zemljišče, čeprav v prostorskem planu ni prikazano stavbno zemljišče, to pa ne velja za pomožne objekte za kmetijstvo,
IV. glede meja PIN so dopustna manjša odstopanja, kadar je potrebno v okviru PIN urediti tudi prometno ali drugo infrastrukturo in je ureditev tega najprimernejša z istim PIN v istem postopku, sprememba območja urejanja sme biti izključno povezana s predmetom urejanja PIN, povečave območja za potrebe zazidave ali drugih ureditev niso dopustne.
40. člen
6.4. Kriteriji za dopolnjevanje dolgoročnega plana
Pri spreminjanju in dopolnjevanju tega dolgoročnega plana Mestna občina Kranj:ne bo odobravala predlogov za dopolnitev plana:
1. ki bodo v nasprotju z osnovnimi cilji in usmeritvami tega dokumenta;
2. ki bodo negativno in prekomerno vplivali na okolje, bivalne in delovne razmere;
3. ki bodo prekomerno povečevali prometne obremenitve v območjih s slabim prometnim omrežjem, s turistično razvojno usmeritvijo, s poudarjenim varstvom naravnih vrednot in kulturne dediščine;
4. ki bodo s svojo dejavnostjo, lego in oblikovanjem (velikostjo) predstavljali potencialno razvrednotenje obstoječih kvalitet prostora in okolja.
41. člen
6.5. Program dodatnih analiz, raziskav in študij
Mestna občina Kranj bo v roku pol leta od uveljavitve dolgoročnega plana pripravila utemeljen program dodatnih analiz, raziskav in študij, ki so potrebne na območju mestne občine. Poudarek bo dan pripravi strokovnih osnov za ponovno vrednotenje kmetijskih zemljišč, izdelavi študije prometnega urejanja mesta, predvsem zahodne obvoznice in novega priključka na avtocesto, študije železniških povezav. Izdelana bo ocena stanja in vrednotenje površinskih kopov (kamnolomi in gramoznice) ter študija vodnogospodarskih ureditev v območju Bitnje.
42. člen
6.6. Program nalog, ki jih mora lokalna skupnost opraviti skupaj s sosednjimi občinami
Mestna občina Kranj bo v roku pol leta od uveljavitve dolgoročnega plana pripravila program skupnih nalog na področju urejanja prostora in varstva okolja s sosednjimi občinami.
III. DRUŽBENI PLAN
1. Izhodišče
43. člen
Družbeni plan Mestne občine Kranj opredeljuje konkretizacijo srednjeročnih ciljev na področju kompleksnega urejanja prostora. Določa izdelavo programskih zasnov.
2. Programske zasnove
44. člen
a) Programska zasnova območja planina jug
1.0. Opredelitev območja urejanja z izhodišči
Stanovanjsko centralni kompleks vzhodnega dela Kranja se ureja že tri desetletja. Za celotno območje izgradnje vzhodnega Kranja je bil hkrati z novelacijo urbanističnega načrta Kranja izdelan dispozicijski načrt za Planino (UVG št. 15/75).
Na podlagi sprejetih zazidalnih načrtov je zgrajena I. in II. ter po obsegu zmanjšana III. faza stanovanjskega kompleksa Planina. Za IV. fazo imenovano Planina-jug je bil v obsegu 14,3 ha stavbnih zemljišč sprejet zazidalni načrt Planina-jug (UVG št. 13/88).
V postopku usklajevanja navzkrižnih interesov je občina v letu 1991 upoštevala mnenje takratnega republiškega Komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in v dolgoročnem planu območje stavbnega zemljišča v okviru Planine-jug zmanjšala za 7,7 ha (Uradni list RS, št. 20/91). Tako je bilo funkcionalno zaokroženo območje, ki leži v stečišču obstoječih prometnic, prerezano na dvoje, zato zazidalni načrt ni bil realiziran. S temi programskimi zasnovami ponovno opredeljujemo in utemeljujemo posege na območje kompleksa Planina-jug.
Območje je na jugovzhodu omejeno z regionalno cesto R1-210 Zg. Jezersko – Preddvor – Kranj – Škofja Loka, na jugozahodu ga omejuje Cesta 1. maja, na severu meji na pokopališče, na zahodu pa na obstoječo stanovanjsko sosesko Planina.
Območje vključuje podobmočji PL S6 in PL CS1. V prvem prevladuje stanovanjska dejavnost, v drugem pa se stanovanjska dejavnost prepleta s centralnimi funkcijami.
V območju se nahajajo sledeče parcelne številke 512/2 del, 353/2, 523, 524, 353/1, 515/2, 341/3, 338/2, 339/6, 336/4, 512/5, 115/3, 111/1, 110, 112/1, 334/4, 505/2, 344, 342/1, 345/1, 350/1, 349/3, 349/4, 349/5, 205, 195/16, 195/5, 195/6, 195/17, 195/18, 202, 203, 204, 207, 208, 206, 522, 349/1, 349/2, 349/7, 196/3, 191/1, 191/2, 193, 194/1, 194/2, 195/1, 195/23, 195/24, 195/9, 195/2, 195/10, 195/25, 195/11, 195/12, 195/3, 195/8, 195/22, 195/19, 195/20, 195/7, 195/4, 195/13, 195/14, 195/15 vse k.o Čirče. Površina območja znaša 10,44 ha. Podatki o parcelnih številkah še niso ažurirani in predstavljajo podatke iz veljavnih geodetskih podlag.
2.0. Organizacija dejavnosti s podlagami za določitev stavbnih zemljišč
2.1. Zasnova dejavnosti
Območje Planina jug predstavlja funkcionalno zaokrožitev obstoječega naselja Huje-Klanec. Območje je vpeto med površine pokopališča na severu in dvoje prometnic na ostalih robovih. Prometnice hkrati predstavljajo zunanjo napajalno prometno omrežje območja.
Območje programske zasnove je v pretežnem delu namenjeno centralnim dejavnostim, razvoju območja varovanih stanovanj za prebivalce tretjega starostnega obdobja in stanovanjski dejavnosti, za katere v zadnjem desetletju ni razpoložljivih površin. Mesto Kranj je namreč v preteklosti letno gradilo precejšnje število stanovanj. Takšen tempo je seveda imel za posledico tudi, gledano z današnjega zornega kota, gradnjo nižjega standarda stanovanj. Preglednica gradnje kaže trend intenzivnega upadanja v zadnjih letih, ki je poleg zmanjšanih potreb tudi posledica nerazpolaganja z ustreznimi površinami za gradnjo.
2.2. Organizacija razmejitve dejavnosti
Organizacija dejavnosti izhaja iz izhodišč korekcije negativnega upada gradnje z zagotovitvijo zadostnih površin za dolgoročni razvoj organizirane intenzivne stanovanjske gradnje.
Območje je funkcijsko razmejeno na dvoje funkcionalnih celot, in sicer:
– FCS1 – funkcionalna celota prepleta centralnih in stanovanjskih dejavnosti ob glavnem križišču na jugovzhodu območja in
– FCS2 – funkcionalna celota stanovanj v kombinaciji z varovanimi stanovanji.
V območju urejanja se določa okvirno 1500 prebivalcev in 20.000 m2 površin za centralne dejavnosti.
Vsa podobmočja so podrobneje obdelana v elaboratu programskih zasnov, ki obsega grafični in tekstualni del.
2.3. Vrsta prostorskega izvedbenega akta
Ker gre za izrazito kompleksno gradnjo, se določa izdelava zazidalnega načrta, ki podrobneje opredeli meje, namen, s pogoji za izrabo območja, merila in pogoje za oblikovanje in urejanje, merila in pogoje za izvedbo prometnega, komunalnega in energetskega omrežja ter etapnost izvedbe posegov. Zazidalni načrt tudi podrobneje prikaže razmejitve med varovanimi stanovanji in ostalimi stanovanji.
3. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko
in krajinsko oblikovanje
Območje predstavlja zaključek mestnega tkiva Kranja. Temu primerno je podrejen koncept oblikovanja.
Območja prepleta dejavnosti predstavljajo južni zaključek sekundarnega mestnega centra z ustrezno komunalno in oskrbno infrastrukturo. Tipologija objektov je prilagojena namembnostim, objekti so v načelu nižji, maksimalni gabariti do K+P+3+M, objekti izključno centralnih dejavnosti so lahko celo še nižji (K+P do K+P+1).
Območja prepleta pretežno stanovanjskih dejavnosti in varovanih stanovanj predstavljajo prehod v ostalo sosesko in so temu primerno gabaritno prilagojena. Gabariti so lahko višji, oblikovanje in zasnova pa prilagojeni kvalitetnim bivalnim pogojem sodobnih stanovanjskih sosesk, ki upoštevajo tudi kvalitete odprtega prostora, zunanjih trgov in parkov.
Mirujoči predmet je načeloma umaknjen v podzemne etaže.
4. Gospodarska infrastruktura območja, objekti
in naprave
Prometna infrastruktura
Območje se prometno primarno navezuje na obstoječo regionalno cesto R1-210, ki v križišču na jugu prečka lokalno cesto LC 251-010 in glede na pomembnost križišča tvori interni fokus prometnega dogajanja.
Komunalna infrastruktura
Komunalna infrastruktura je bila od začetka grajena za celoten kompleks. Tako so na območju Planine zgrajeni: kotlarna Planina, obvozna cesta z mostom preko Save, velik del kanalizacijskega, vodovodnega, električnega in toplotnega sistema.
Vodovodno in kanalizacijsko omrežje
Komunalno opremljanje do območja je v celoti zagotovljeno in deloma že izvedeno. Glede na kapaciteto območja se določa navezava na obstoječe sisteme, ki se ustrezno rekonstruirajo in dograde. Kanalizacijsko se območje priključuje na novozgrajeni kolektor s končno dispozicijo v čistilni napravi Kranj.
Energetika
Obstoječe sekundarno energetsko elektroomrežje zadošča potrebam širitve obsega poselitve naselja. Novi priključki, omrežje in povezave javne razsvetljave se izvedejo v kabelski; pred realizacijo je potrebno dodatno preveriti ustreznost omrežja, objektov in naprav. Območje bo priključeno na obstoječe plinovodno omrežje.
Telekomunikacije
Glede na potrebno število novih telefonskih priključkov obstoječe TK omrežje ne zadostuje; določa se izvedba interne TK mreže s priključkom na obstoječo ATC. Novodoločeno omrežje se izvaja kabelsko.
Javna higiena
Določa se ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov (ekološki otoki). Zbiranje se vrši na za to posebej določenih lokacijah.
5.0. Usmeritve za varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine
Lokacija ne zahteva posebnih usmeritev z navedenega področja.
6.0. Etapnost realizacije
Možna je fazna izgradnja območja, pri čemer je potrebno predhodno ali sočasno izvesti vso pripadajočo in tranzitno komunalno infrastrukturo, objekte in naprave, ki zagotavljajo delovanje posamezne faze.
7.0. Usmeritve v primreu naravnih in drugih nesreč
Ureditveno območje Planina jug se nahaja na področju, kjer ni pričakovati izjemnih nevarnosti, zagotavljati je potrebne ukrepe protipožarnega varstva.
45. člen
b) Programska zasnova območja mlaka zahod
1.0. Opredelitev območja urejanja
Območje programske zasnove Mlaka zahod se nahaja severovzhodno od priključka na avtocesto Kranj zahod in je vpeto med obstoječo individualno stanovanjsko gradnjo naselja Mlaka na vzhodu, novonastajajočo sosesko na severu ter gozdne površine na zahodu. Na jugu je omejeno z lokalno cesto LC-183-020. V območju se nahajajo sledeče parcelne številke 367, 366, 365, 362, 361, 359/1, 360/2, 363, 364, 360/1, 359/2, 359/3, 359/4, 359/5, 359/6, 359/7, 358, 357/1, 356, 355/2, 355/14, 353, 351/1, 351/2, 350, 347/1, 355/9 – del, 355/10 – del, 355/12, 355/20 – del, 355/13 – del, 357/3, 357/2, 355/1 – del, 318/49, 318/1 – del, 355/11, 403/1 – del, 403/5, 354/1, 353, 352/3, 352/4, 352/10, 352/11, 352/17, 352/1, 352/12 – del, 352/18, 403/9, 448/5, 444/2, 429/3 – del, 442/3 – del, 441, 440/1 – del, 448/1 – del, 448/4 – del, vse k.o. Kokrica, 615, 616, 619/2 – del, 620/2, 624 vse k.o. Kranj. Površina območja znaša 27,77 hektara.
2.0. Organizacija dejavnosti s podlagami za določitev stavbnih zemljišč
2.1. Zasnova razmejitve dejavnosti
Ureditveno območje predstavlja funkcionalno zaokrožitev naselja Mlaka, ki je bilo z realizacijo novonastajajoče soseske na severu že usmerjeno na površine zahodno od naselja. Glede na lego v prostoru je ob naselju določena tudi nova osrednja prometnica, ki povezuje zahodni del Kranja z Golnikom in s svojim potekom predstavlja razbremenilno cesto obstoječi regionalni cesti R2-410.
Območje združuje več podobmočij, ki so opredeljena v urbanistični zasnovi mesta Kranja, in sicer dvoje podobmočij centralnih dejavnosti (Ml C1 in Ml C2), osrednje stanovanjsko podobmočje z oznako Ml S4, ki posega z dvoje še nepozidanih enklav v podobmočje z oznako Ml S6, ki je prav tako pretežno stanovanjsko; v skladu z zasnovo ohranjanja gozdnih površin je v območju dvoje podobmočij gozdnih površin (MlG2 in MlG3).
Glede na mikroconiranje je območje razdeljeno na več funkcionalnih celot, in sicer:
FCC 1 – osrednje površine oskrbnih dejavnosti na severu;
FCC 2 – vstopne površine na jugu s trgovskimi in gostinskimi programi;
FCS 1 – vzhodne površine organizirane stanovanjske gradnje;
FCS 2 - enklava površin v sicer že pozidanem delu, na vzhodu območja
namenjena prostostoječi individualni stanovanjski gradnji;
FCI – funkcionalna celota osrednje prometnice sever – jug;
FCG1 – funkcionalna celota gozdnih površin na zahodu in
FCG2 – funkcionalna celota enklave gozda med stanovanjskimi in
centralnimi dejavnostmi.
2.2. Podrobnejša zasnova funkcionalnih celot
FCC1 – funkcionalna celota je namenjena prepletu oskrbnih, gostinskih,
prenočitvenih in stanovanjskih dejavnosti širšega gravitacijskega območja.
Lokacija funkcionalne celote predstavlja težiščno lego v naselju Mlaka in
ima ugodno prometno navezavo na osrednjo prometno žilo novopredvidenega
naselja, ki poteka v smeri sever-jug.
FCC2 – funkcionalna celota je namenjena pretežno gostinski in trgovski dejavnosti,
ki jo osmišlja aktivna lokacija ob vstopu v naselje oziroma v bližini
priključka na gorenjsko avtocesto-odcep Kranj zahod.
FCS1 – funkcionalna celota stanovanjske gradnje devetih funkcionalnih sklopov z
do 300 prebivalcev. Funkcionalni sklopi so razmeščeni vzhodno ob osrednji
prometnici. Med funkcionalnimi sklopi se v severnem delu omogoča prehod do
osrednjega oskrbnega središča (FCC 1) in dalje do obeh ključnih obstoječih
prometnic v naselju.
FCS2 – funkcionalna celota individualne prostostoječe stanovanjske gradnje, ki se
v celoti prilagaja tipiki obstoječe okoliške gradnje. Dopustna gostota
poselitve funkcionalne celote je 50 prebivalcev na hektar
2.3. Vrsta prostorskega izvedbenega akta
Območje urejanja v največjem obsegu predstavlja še nepozidane površine, kjer je pogoj kompleksno urejanje, zato se določa izdelava zazidalnega načrta.
3.0. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Lokacija območja nalaga izdelovalcu zazidalnega načrta občutljiv pristop do vseh robnih predelov območja.
Posebno pozornost je treba posvetiti oblikovanju vstopnega dela na jugu območja, kjer je potrebno ohranjati zahodni del gozdnih površin, pri čemer je še posebej treba upoštevati bližino območja sestoja semenskega rdečega bora ob jugozahodnem delu območja.
V območju funkcionalne celote FC I moramo zagotoviti zadostne koridorje za izvedbo obcestnih zelenic, kolesarskih in peščenih površin.
V območju FCS 2 je nujno prilagoditi oblikovanje objektov okoliški, že grajeni strukturi.
4.0. Gospodarska infrastruktura območja, objekti in naprave
Prometna infrastruktura
Območje se prometno primarno navezuje na obstoječo lokalno cesto Lc-183-020, ki je direktno priključena na AC preko priključka Kranj zahod. Osrednja prometnica, ki poteka v smeri sever-jug, je hkrati glavna zbirna cesta območja in tranzitna komunikacija v smeri avtoceste-priključek Kranj zahod – Golnik; v severnem izteku se navezuje na LC-183-230, ki bo po rekonstrukciji in navezavi na obstoječo cesto R2-410 Kranj-Golnik prevzela del funkcije razbremenilne ceste.
Vodovodno in kanalizacijsko omrežje
Širitev naselja Mlaka na obravnavanem zemljišču zahteva sočasno komunalno opremljanje. Glede na kapaciteto območja se določa navezava na obstoječe sisteme, ki jih bo treba ustrezno rekonstruirati in dograditi. Kanalizacijsko se bo območje priključilo na enega od zbirnih kanalov s končno dispozicijo v čistilni napravi Kranj.
Energetika
Obstoječe sekundarno energetsko elektroomrežje ne zadošča potrebam širitve obsega poselitve naselja, zato se določa izgradnja nove trafopostaje. Novi priključki, omrežje in povezave javne razsvetljave se izvedejo v kabelski obliki.
Območje je potrebno priključiti na plinovodno omrežje.
Telekomunikacije
Glede na potrebno število novih telefonskih priključkov obstoječe TK omrežje ne zadostuje; določa se izvedba nove TK mreže s priključkom na obstoječo ATC. Novodoločeno omrežje se izvaja kabelsko.
Javna higiena
Določa se ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov (ekološki otoki). Zbiranje se vrši na za to posebej določenih lokacijah.
5.0. Usmeritve za varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine
Ureditveno območje se nahaja v bližini zavarovanih površin Udin boršta. Pri posegih je potrebno pozornost nameniti varstvu naravnih vrednot ter oblikovanju območja na način, ki omogoča sonaravnost posegov ter sobivanje naravnega habitata in stanovanjske soseske. Ob izdelavi zazidalnega načrta je zaradi možnosti obstoja rastišča rosilke (ogrožene rastlinske vrste), potreben floristični pregled.
6.0. Etapnost realizacije
Možna je fazna izgradnja območja, pri čemer je potrebno predhodno ali sočasno izvesti pripadajočo in tranzitno komunalno infrastrukturo, objekte in naprave, ki zagotavljajo delovanje posamezne faze.
7.0. Usmeritve v primeru naravnih in drugih nesreč
Ureditveno območje Mlaka zahod se nahaja na območju kjer ni pričakovati izjemnih nevarnosti, zagotavljati pa je treba vse ukrepe protipožarnega varstva in ukrepe za zaščito pred visokim nivojem podtalnice. Pred pričetkom je obvezno pridobiti geomehansko poročilo o stanju terena.
46. člen
c) Programska zasnova območja pševo
1.0. Opredelitev območja urejanja
Urbanistična zasnova Kranja na svojem zahodnem delu pod pobočjem Šmarjetne gore v območje stavbnih zemljišč vključuje tudi površine za stanovanjsko gradnjo. Ureditveno območje se nahaja zahodno od predvidenega koridorja zahodne mestne obvoznice. Območje je na jugu omejeno z obstoječo dejavnostjo obrti, na severu in zahodu z gozdnimi površinami, na vzhodu pa s koridorji cest in elektrovodi ter kmetijskimi zemljišči. Na tem območju se nahajajo sledeče parcelne številke: 639, 784/1, 786/3-del, 785/1-del, vse k.o. Stražišče. Površina območja programske zasnove Pševo znaša 5,8 hektarja.
2.0. Organizacija dejavnosti s podlagami za določitev stavbnih zemljišč
2.1. Zasnova razmejitve dejavnosti
Lega območja v prostoru in konfiguracija terena sta bistveni za organizacijo razmestitve dejavnosti.
Konceptualno je območje programske zasnove Pševo deljeno na dvoje temeljnih namenskih rab, vse v podobmočju STA S 7, ki je namenjeno stanovanjski gradnji v zelenju pobočja ob koridorju bodoče obvoznice mesta.. Med tako vsebinsko različnima namembnostima je preduh intenzivne zelene zasaditve, kar poleg osnovne namenske stanovanjske rabe tvori dopolnilno namensko rabo.
Funkcionalno je v območje vključeno pet funkcionalnih celot, in sicer:
FCS1 – stanovanjske površine na pobočju, vpete med zelenimi površinami ob
zahodni mestni obvoznici in notranjo zbirno cesto;
FCS2 – površine zahodnega dela stanovanjskega območja, ki meji na obsežne
gozdne površine na zahodu in notranjo zbirno cesto na vzhodu;
FCS3 – površine stanovanjskih dejavnosti južnega dela, ki so konceptualno
in funkcijsko sicer vezane na funkcionalni enoti FCS1 in FCS2;
FCZ – cezure zelenih površin med stanovanjskimi sklopi in koridori
načrtovane obvoznice
in
FCI – funkcionalna celota notranje zbirne in prečnih cest novooblikovane
stanovanjske soseske.
2.2. Podobmočja zasnove funkcionalnih celot
FCS 1 – funkcionalna celota predstavlja središčni del stanovanjske cone;
zasnovana je v skladu z upoštevanjem razgibanosti zemljišča. Dopušča
se delitev na podcelote (sklope), ki omogočajo optimalno dostopnost
do posameznih funkcionalnih enot (načelno se določa dvoje podcelot).
Objekti so oblikovani kot prostostoječe bivalne enote z možnostjo
večstanovanjskih nizov. Opredeljena okvirna gostota poselitve je 80
prebivalcev na hektar.
FCS 2 – funkcionalna celota je namenjena izgradnji stanovanjskih bivalnih enot
na zahodnem delu; postavitev objektov sledi zasnovi v FCS 1, ki pa se
na zahodnem delu izravna. Vsi konceptualni elementi podrobnejše zasnove
so sicer enaki FCS 1.
FCS 3 – funkcionalna celota predstavlja južni zaključek stanovanjske soseske;
gre za nadaljevanje koncepta stanovanjske gradnje, ki v najjužnejšem delu
pušča cezuro zelenih površin proti razvijajoči se obrtni soseski.
FCZ – funkcionalna celota zelenih površin združuje več zelenih otokov znotraj
vzhodnega dela območja. V osnovi tvori intenzivni zeleni pas ob koridorju
ceste na vzhodu, v okviru katerega se določa manjše rekreacijske površine
stanovanjske cone. S tem razmejuje stanovanjsko območje od bodoče obvoznice
z močno drevesno bariero, pojavlja pa se tudi v delih prehodov-stikov
stavbišč in komplementarnih namenskih rab (gozd, kmetijske površine, vodotok).
FCI – funkcionalna celota glavne prometnice soseske, na katero se navezujejo
stanovanjski objekti. Prometnica se navezuje na lokalno cesto LC-183-010
na severu, ki se ohranja tudi po eventuelni izgradnji bodoče obvoznice, za
katero se ohranja koridor.
2.3. Vrsta prostorskega izvedbenega akta
Območje kompleksne stanovanjske gradnje se ureja z zazidalnim načrtom.
3.0. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Vedutno izpostavljena lega stanovanjskega dela območja narekuje kvalitetno oblikovanje soseske, ki mora temeljiti na usklajenih zasnovah stavbnih mas, enotnosti naklonov in enotnih materialih ter barvah streh. Območje mora zagotavljati upoštevanje enotnega urbanističnega rastra, kar omogoča optimalnost izrabe funkcionalnih zemljišč, dostopov in dovozov ter ustrezno požarno varnost. Konkretizacija se predpiše v prostorskem izvedbenem načrtu.
4.0. Gospodarska infrastrukturna območja, objekti in naprave
Cestno omrežje
Dejavnosti območja in značilnosti terena narekujejo dostope do objektov izključno s priključki, ki se izvedejo na LC – 183 – 010.
Energetika
Območju se zagotavlja potrebna električna energija preko dograjene obstoječe trafopostaje. Do območja in po območju se razvodi izvedejo v kablirani zemeljski izvedbi. Območje je za potrebe ogrevanja vezano na sistem plinifikacije mesta.
Kanalizacijsko in vodovodno omrežje
Za potrebe funkcioniranja dejavnosti stanovanjske cone se izvede ustrezno kanalizacijsko in vodovodno omrežje.
Telekomunikacije
Določa se izvedba telekomunikacijskega omrežja z navezavo na ATC oziroma variantno na razpoložljive vode ob južnem delu območja.
Javna higiena
Odpadki se ločujejo. V stanovanjski coni se odpadki zbirajo ločeno, odvaža pa jih pooblaščena organizacija na deponijo komunalnih odpadkov.
5.0. Usmeritve za varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine
Skladno z lokacijo in iz tega izhajajočih omejitev se varujejo in blago zaokrožujejo gozdni robovi, sonaravno urejajo zelene površine ob vodotoku na vzhodu ter v optimalni možni meri ohranja avtohtona vegetacija. Glede na dejansko stanje območja je v hortikulturnih ureditvah obvezno intenzivirati zelene preduhe ter vmesne vložke drevesne vegetacije.
6.0. Etapnost realizacije
Realizacija posameznih funkcionalnih celot je med seboj povsem neodvisna. Etapnost je pogojena zgolj za ukrepe zagotovitve usklajene komunalne infrastrukture.
7.0. Usmeritve v primeru naravnih ali drugih nesreč ter obrambe
Pri realizaciji območja je potrebno zagotoviti vse ukrepe v zvezi s plazenjem terena ter ukrepe zagotovitve statično kvalitetne gradnje. Pred pričetkom je obvezno pridobiti goemehansko poročilo o stanju terena.
47. člen
d) Programska zasnova območja britof jug
1.0. Opredelitev območja urejanja
Območje programske zasnove se nahaja severno od avtoceste in hkrati zahodno od regionalne ceste R1-210. Zg. Jezersko – Preddvor – Kranj – Škofja Loka – Gorenja vas – Cerkno – Želin in obsega enklavo kmetijskih zemljišč vzhodno od naselja Britof. Južno od območja se nahaja cezura gozdnih površin. V območju se nahajajo sledeče parcelne številke 810, 811, 814, 815, 816, 817, 818, 819, 822, 821, 820, 825/2, 825/1, 824/2, 823, 824/1, 824/4, 824/3, 813, 826, 812, 871, 873, 874 vse k.o Britof. Površina območja znaša 5,871 hektara.
2.0. Organizacija dejavnosti s podlagami za določitev stavbnih zemljišč
2.1. Zasnova razmejitve dejavnosti
Ureditveno območje predstavlja funkcionalno zaokrožitev naselja Britof. Območje je bilo z zazidalnim načrtom leta 1982 (UVG št. 20/82) že opredeljeno za stanovanjsko gradnjo, v skladu s tedaj veljavnim dolgoročnim in družbenim planom občine Kranj. Ker gre za sorazmerno majhne površine, je na njih logičen razvoj individualne gradnje, čemur se namenja celotno območje urejanja. Le del površin na vzhodu, vzdolž celotnega poteka regionalne ceste, je namenjen zeleni cezuri med mirno stanovanjsko sosesko in prometnico.
Na območju se že nahaja nekaj stanovanjskih objektov, ki so bili leta 1993 legalizirani na podlagi PUP za sanacijo degradiranega prostora.
2.2. Podrobnejša zasnova funkcionalnih celot
Območje je v skladu z razmejitvijo dejavnosti razdeljeno na dvoje funkcionalnih celot in sicer:
– FCS1, ki predstavlja osrednjo območje stanovanjskih dejavnosti in
– FCR1, ki predstavlja zeleno (rekreativno) cezuro proti regionalni cesti.
FCS1 je namenjena izgradnji individualnih stanovanjskih objektov povprečne gostote 80 prebivalcev/hektar.
FCR1 je pas zelenih površin ob regionalni cesti, ki ga je možno oblikovati kot urejeno zelenico oziroma kot intenzivnejšo zeleno bariero z višjo vegetacijo (parkovna ureditev).
2.3. Vrsta prostorskega izvedbenega akta
Območje urejanja predstavlja večinoma nepozidana površina, kjer je pogoj kompleksno urejanje, zato se določa izdelava zazidalnega načrta.
3.0. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Lokacija območja nalaga izdelovalcu zazidalnega načrta občutljiv pristop do robnih predelov območja na vzhodu. Zato je od prečkanja regionalne ceste R1-210 z avtocesto vzdolž ceste predvidena zelena bariera.
Oblikovanje stanovanjske soseske sledi konceptu formiranja zaključenih prostorskih enot med pasovi internih prometnic in vstopno zbirno cesto. Ob zbirni cesti se določa izvedba kolesarke steze, ki se navezuje na kolesarsko stezo ob regionalni cesti, povsod ob cestišču pa so tudi hodniki za pešce.
Koncept urejanja v načelu sledi enostavnemu tipu pozidave zahodno ob območju, a ga v sredinskem delu nadgrajuje s prej omenjenimi sklopi prostorskih enot. Stremeti je k oblikovanju mehkih prehodov funkcionalnih sklopov bivalnih enot na vzhodu v parkovne površine z obvezno prilagoditvijo robov zajed oziroma zagotovitvijo potrebnih peš prehodov.
4.0. Gospodarska infrastruktura območja, objekti in naprave
Prometna infrastruktura
Območje se prometno primarno navezuje na obstoječo regionalno cesto R1-210, ki je direktno priključena na AC preko novega priključka Kranj sever. Osrednja prometnica, ki poteka preko območja, je hkrati glavna zbirna cesta območja.
Vodovodno in kanalizacijsko omrežje
Širitev naselja Britof vzhod zahteva sočasno komunalno opremljanje. Glede na kapaciteto območja se določa navezava na obstoječe sisteme, ki se ustrezno rekonstruirajo in dogradijo. Pred izgradnjo naselja je potrebno urediti priklop na kanalizacijo in čistilno napravo. Kanalizacijsko se območje priključuje na glavni zbiralnik s končno dispozicijo v čistilni napravi Kranj.
Energetika
Obstoječe sekundarno energetsko elektroomrežje zadošča potrebam širitve obsega poselitve naselja. Novi priključki, omrežje in povezave javne razsvetljave se izvedejo v kabelski obliki.
Območje je potrebno priključiti na plinovodno omrežje.
Telekomunikacije
Glede na potrebno število novih telefonskih priključkov obstoječe TK omrežje zadostuje; določa se izvedba interne TK mreže s priključkom na obstoječo ATC. Novodoločeno omrežje se izvaja kabelsko.
Javna higiena
Določa se ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov (ekološki otoki). Zbiranje se vrši na za to posebej določenih lokacijah.
5.0. Usmeritve za varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine
Ureditveno območje se nahaja v bližini odprtih, vedutno izpostavljenih površin. Pri posegih je potrebno pozornost nameniti varstvu naravnih vrednot ter oblikovanju območja na način, ki omogoča sonaravnost posegov ter sobivanje naravnega habitata in stanovanjske soseske. Območje je snovati tako, da se blaži poglede na naselje z vzhoda z ustreznimi zelenimi (parkovnimi) ureditvami.
6.0. Etapnost realizacije
Možna je fazna izgradnja območja, pri čemer je potrebno predhodno ali sočasno izvesti pripadajočo in tranzitno komunalno infrastrukturo, objekte in naprave, ki zagotavljajo delovanje posamezne faze.
7.0. Usmeritve v primeru naravnih in drugih nesreč
Ureditveno območje Britof jug se nahaja na področju, kjer ni pričakovati izjemnih nevarnosti, zagotavljati je treba potrebne ukrepe protipožarnega varstva z zagotovitvijo zadostnih odmikov med objekti in pravilno razporeditvijo prometnic.
48. člen
e) Programska zasnova območja vzhodne vpadnice
1.0. Opredelitev območja urejanja z izhodišči za načrtovanje
Območje programske zasnove se nanaša na realizacijo vzhodne mestne vpadnice. Za opredelitev poteka trase, ki je vključena v programsko zasnovo, so bile izdelane variantne programsko – urbanistične zasnove.
Na osnovi urbanističnega vrednotenja predstavljenih variant je bila izbrana varianta, ki povezuje mestno središče (Bleiweisovo cesto) preko Mladinske ulice in v nadaljevanju s prečkanjem globeli Kokre med Gregorčičevo ulico na desnem in Likozarjevo ulico na levem bregu na območju Planine.
Usmeritve za pripravo zasnov temeljijo na izhodišču povezave dveh markantnih fokusov mesta, stanovanjskega središča Planine in mestnega središča z vitalnimi družbenimi dejavnostmi. Prenova severnega mostu in Oldhamske ceste je sicer pomemben prispevek k prometni ureditvi mesta, a brez ustrezne dodatne povezave obeh bregov Kokre zaradi večje propustnosti zgolj povečuje frekventnost prometa ter posledično veča prometne zastoje v stičiščih Bleiwesove in Oldhamske oziroma Bleiweisove in Ceste Staneta Žagarja. Zaprtje južnega mostu in Poštne ulice za motorni promet zaradi oblikovanja peščevih con starega jedra mesta Kranja dodatno utemeljuje potrebo po novi prometnici. Večanje števila motornih vozil ob logični zahtevi uporabnikov cest in storitev javnega sektorja po zagotovitvi zadostnih površin za mirujoči promet v bližini mestnega središča terja sočasno razreševanje lokacij garažnih hiš ob vstopu v strogo središče.
Podrobnejši potek trase z mejo območja je razviden iz grafičnega dela.
2.0. Organizacija dejavnosti s podlagami za določitev stavbnega zemljišča
Organizacija dejavnosti znatno upošteva dejstvo ohranitve dejanskih prometnic na območju obravnave. Povezuje dvoje krožišč, prvega na Likozarjevi in drugega v stičišču tokrat štirih prometnic, Bleiweisove, Žagarjeve, Mladinske in Stošičeve, na katero se, po njeni razširitvi in rekonstrukciji, navezuje tudi obstoječa posodobljena mestna avtobusna postaja. S to varianto se določa dvoje vmesnih križišč, eno v podaljšku Žanove, z upoštevanjem priključka na Cesto na Klanec, ter drugega z Gregorčičevo ulico, s katere se v južnem kraku v podaljšku obstoječih prometnic ob Občini in Globusu predvideva dvoje uvozov v garažno hišo.
Razporeditev dejavnosti omogoča poudarjanje peščevih površin v osrednjem delu mesta, saj predvideva kot peščeve cone tako Stritarjevo, kot južni del Partizanske ulice, kasneje tudi Slovenski trg. Omogočeni so dostopi v troje novopredvidenih garažnih hiš, pri čemer se garažna hiša ob Partizanski napaja izvennivojsko iz južne garažne hiše pod povezovalko. Predvideva tudi izrabo mostu, katerega oblikovanje se določa s prostorskim izvedbenim aktom s predhodno pripravo presoje vplivov na okolje.
Za potek trase vzhodne mestne vpadnice se določa izdelava lokacijskega načrta, ki se navezuje tudi na urejanje območij Stare Save na desnem bregu kanjona Kokre.
3.0. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Vzhodna mostna vpadnica nadaljuje profil obstoječe že izvedene povezovalke z vzhodne smeri do Likozarjeve ulice, s tem da obojestransko ohranja dolgoročni koridor zelenice, kolesarske steze in hodnika za pešce. Njegovo oblikovanje se določa s prostorskim izvedbenim aktom, predhodno se pripravi tudi presoja vplivov na okolje. Na desnem bregu reke, enako kot na levem, vpadnica, ki po križanju z Gregorčičevo ulico nadaljuje po Mladinski do krožišča, ohranja prvotni profil. Ob peščevih površinah se nizajo izstopi v zelene parkovne površine oziroma navezave na bližnje peščeve prometnice (južni del Partizanske, Stritarjeva, slepi zaključki Ceste talcev, itd.)
Urbanistične usmeritve predvidevajo tudi rušitve in sicer stanovanjski objekt na lokaciji vzhodnega krožišča Likozarjeve, nadalje sklop objektov (ali del) gostišča, v stiku z Gregorčičevo ulico pa stanovanjski objekt ter sklop objektov stare Save in Merkurja. Rušitve slednjih so smiselna opcija v primeru nadomestitve z garažno hišo ter poslovno – stanovanjskim kompleksom. Nova trasa namreč s svojim potekom odpira nove možnosti izrabe obcestnih površin. Tako se predvideva optimalna pozidava desne strani reke z obveznim varovanim zelenim koridorjem kanjona Kokre ter robne vegetacije ob prelomnicah.
4.0. Gospodarska infrastrukturna območja, objekti in naprave
4.1. Opis trase
Potek trase med Likozarjevo ulico in globeljo reke Kokre ter v nadaljevanju proti Gregorčičevi ulici predstavlja najkrajšo možno povezavo obeh bregov Kokre z neposrednim premim nadaljevanjem smeri iz smeri že izvedene vzhodne vpadnice. Potrebna bo rušitev obstoječih objektov na tem pozidanem območju. V nadaljevanju pa poteka trasa preko kmetijskih površin in premosti kanjon Kokre (okoli 20 m severno od obstoječega mostu v dnu globeli) na mestu, kjer je ta širok približno 120 m.
Po prehodu na desni breg se v smeri proti križišču z Gregorčičevo ulico trasa z desno krivino polmera 400 m usmeri v koridor obstoječe Mladinske ulice, v katerem poteka s prilagoditvami obrobnemu pozidanemu območju v levi krivini polmera 1.000 m. Izza križišča z Bleiweisovo cesto se smer cestnega koridorja nadaljuje proti Stošičevi ulici.
Dolžina obravnavanega odseka med križiščema z Likozarjevo ulico in Bleiweisovo cesto je okoli 800 m.
4.1. Niveletni potek
Nov prometni koridor premosti globok kanjon reke Kokre na višini gornjih rečnih teras dobrih 25 m iznad rečne struge.
Od križišča z Likozarjevo ulico na Planini se niveletni potek znižuje z 2,1% padcem proti kanjonu Kokre, od križišča s podaljškom Žanove ulice se niveletni potek (na območju mostu) z blagim vzponom 0,57% dviguje proti desnemu bregu in od križišča z Gregorčičevo ulico nadaljuje v koridorju obstoječe Mladinske ulice z 2,3% vzponom do križišča z Bleiweisovo cesto.
4.2. Karakteristični profili
Načrtovan je sledeči karakteristični profil, ki izhaja iz osnovne širine dvopasovnega vozišča 2 x 3,25 m = 6,50 m, obojestranskih kolesarskih steza in hodnikov za pešce.
Profil kolesarskih steza in hodnikov za pešce varira glede na prostorske možnosti in predvideno urbanistično izrabo prostora.
Odsek med križiščem z Likozarjevo ulico in podaljškom Žanove ulice (dolžina odseka je okoli 200 m) ima načrtovani stranski zelenici širine 2,5 m, ki ločujeta obojestranski kolesarski stezi širine 1,0 m in hodnika za pešce širine 2,40 m od dvopasovnega vozišča.
Odsek med podaljškom Žanove ulice in Gregorčičevo ulico (dolžina odseka je okoli 300 m na območju mostu čez Kokro) ima načrtovani obojestranski kolesarski stezi širine 1,75 m ob vozišču ter obojestranska hodnika za pešce širine 2,40 m.
Na odseku med križiščem z Gregorčičevo ulico in križiščem z Bleiweisovo cesto (odsek dolžine je okoli 200 m) se obojestranska kolesarska steza ob vozišču in hodnik za pešce prilagajata razpoložljivemu prostoru obstoječe robne pozidave. Pri tem je treba upoštevati širino kolesarske steze 1,75 m in širino hodnika za pešce 1,60 m. V primeru prostorskih omejitev se zmanjša širina hodnika za pešce, kar je opravičljivo glede na bližnjo Stritarjevo ulico, ki bo v celoti namenjena predvsem peš prometu.
4.3. Križišča / krožišča
Načrtovana trasa poleg obeh robnih križišč z Likozarjevo ulico na levem in Bleiweisovo cesto na desnem bregu vključuje še dve križišči, in sicer v podaljšku Žanove ulice na levem in obstoječo Gregorčičevo ulico na desnem bregu.
Z namenom umirjanja prometa in ustrezno prometno prepustnostjo se določa možnost ureditve krožnega križišča na Likozarjevi ulici; ureditev krožnega križišča v podaljšku Žanove ulice je smiselna zaradi ohranitve dvopasovnega profila na mostu (pri klasičnem križišču bi bila potrebna širitev za pas za leve zavijalce), krožišče z Bleiweisovo cesto pa je edina možna rešitev zaradi stikanja petih prometnih smeri.
Križišče z Gregorčičevo ulico je načrtovano v klasični obliki štirikrakega križišča, ker se načrtuje ukinitev priključka Stritarjeve ulice (cone za pešce), hkrati pa takšna rešitev narekuje ukinitev priključka južnega kraka Partizanske ceste. Dostop na to območje je potrebno urediti preko že obstoječih poti na Gregorčičevo ulico na območju severno od Prešernovega gaja.
Morebitna umestitev krožnega križišča vključno z ohranitvijo priključevanja Partizanske ceste bi močno posegla v območje najjužnejšega objekta ob Partizanski cesti.
Da bi zavarovali stanovanjske objekte na zahodnem robu južnega priključka Gregorčičeve ulice in objekte z vrtovi na vzhodnem robu severnega priključka Gregorčičeve ulice, je načrtovano križišče dokaj razpotegnjeno in za promet v smeri Gregorčičeve dokaj neugodno zaradi poteka v nasprotnosmernih krivinah v samem križišču in ostrega kota križanja cestnih smeri.
5.0. Obveznosti za nadaljnje načrtovanje
Poleg razpotegnjenosti križišča z Gregorčičevo ulico in prisilnega prilagajanja poteka ceste v območju križišča je potrebno pri načrtovanju dodatno utemeljiti krožno križišče z Bleiweisovo cesto. Obseg tega križišča je omejen z obcestno pozidavo, stičišče današnjih cest leži v nagibu, kar je za ureditev krožnega križišča zahtevno, načrtovani posegi so namreč v območju parkovnih in pozidanih površin.
V nadaljnji fazi je potrebno predvsem na teh ključnih točkah podrobneje preučiti v programski zasnovi podane rešitve, ki morajo temeljiti na ustreznih podlagah in upoštevati rezultate prometnih analiz ter prometnega dimenzioniranja ključnih križišč.
6.0. Usmeritve za varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine
Pri načrtovanju je potrebno vso pozornost nameniti varstvu naravnih vrednot ter oblikovanju območja na način, ki omogoča sonaravnost posega ter sobivanje naravnega habitata.
49. člen
f) Programska zasnova regionalne ceste R1-210
na odseku Hotemaže – Britof
1.0. Opredelitev območja urejanja
Območje programske zasnove se nanaša na del načrtovanega cestnega odseka, ki se nahaja v Mestni občini Kranj. Predstavlja del odseka regionalne ceste R 1-210 Hotemaže – Britof, ki sicer poteka od križišča nove regionalne ceste R 1-210 s krajevno cesto Hotemaže – Olševek v Hotemažah (sosednja občina) do obstoječega križišča s cesto Predoslje – Šenčur v naselju Britof. Podrobnejši potek je razviden iz grafičnega dela.
2.0. Organizacija dejavnosti s podlagami za določitev stavbnega zemljišča
Površine znotraj območja urejanja so namenjene realizaciji regionalne prometne infrastrukture kot dela širše državne prometne mreže. Določa se izgradnja ceste prečnega prereza NPP 10,00 v poteku od občinske meje do križišča Britof ter preureditev sedanjega trikrakega križišča v štirikrako križišče. Trasa je v celoti (tako niveletno kot situativno) usklajena s potekom preko občine Šenčur, v kateri se nahaja pretežni del bodoče ceste. Za območje poteka ceste in rekonstrukcije križišča se določa izdelava lokacijskega načrta.
3.0. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Še nerealizirani del odseka regionalne ceste (del južno od križišča Britof je že vrsto let izveden) predstavlja logično prostorsko nadaljevanje do sedaj manjkajočega odseka v elementih, ki so v ostalih delih že izvedeni. Posebne usmeritve se ne določajo. Pri načrtovanju križanj poljskih poti se izvennivojska prečkanja načeloma ne izvajajo, oblikujejo se priključki s širinami uvoza 3,0 m.
Glede na potek regionalne ceste ob robu kmetijskih zemljišč se niveleta iz razloga maksimalnega zlitja z okoljem lahko postavi maksimalno 0,8 m nad povprečno koto okoliškega terena.
4.0. Gospodarska infrastrukturna območja, objekti in naprave
Prometnica R 1-210
Ureditev prometnega omrežja je vezana na izgradnjo ceste, preureditev križišča Britof in priključkov poljskih poti.
Izvedba glavne trase je določena s prečnim prerezom NPP 10,00, ki ima naslednje elemente:
– širina vozišča 2 x 3,50 m 7,00 m
– robni trak 2 x 0,20 m 0,40 m
– bankine 2 x 1,30 m 2,60 m
Skupaj: 10,00 m
Preureditev križišča Britof se določa v smislu odstranitve notranjih ločenih otokov in zmanjšanja potrebne površine ter izvedbe dodatnega severnega kraka, kar predstavlja komunalno štirikrako križišče.
Priključki poljskih poti se izvedejo v skladu z določili iz tretje točke.
Križanje s komunalno infrastrukturo se izvaja v skladu z določili prostorskega izvedbenega akta.
5.0. Usmeritve za varovanje okolja
Ker trasa regionalne ceste poteka po kmetijskem zemljišču, je v lokacijskem načrtu treba posebej opredeliti ravnanje s plodno zemljo in ukrepe za varstvo okolja. Hkrati se morajo določiti ukrepi za eliminacijo hrupa in ostalih emisij škodljivih snovi v okolje.
6.0. Etapnost realizacije
Celoten potek trase, ki je predmet programske zasnove, se izvede sočasno.
50. člen
g) Programska zasnova območja severne mestne obvoznice
1.0. Opredelitev območje urejanja
V skladu s prometnim konceptom urbanistične zasnove mesta Kranja je predvideno, da se bo cestni sistem na občinskem nivoju razvijal v obliki radialno koncentričnega koncepta. Mestni cestni sistem tvorita dva obroča in radialne vpadnice. Severna obvoznica predstavlja del zunanjega obvoznega sistema srednjega obroča, s katerim bo omogočena izločitev tranzitnega prometa iz ožjega mestnega središča. Poteka od vzhodne obvoznice po severnem obrobju mesta do Koroške ceste
Podrobnejši potek trase je razviden iz grafičnih prikazov programske zasnove.
2.0. Organizacija dejavnosti s podlagami za določitev stavbnega zemljišča
Območje urejanja je namenjeno organizaciji prometa. Trasni potek predvidene ceste v glavnem sledi trasi idejnih študij, razen manjših odmikov, ki so pogojeni s stanjem v prostoru (stebri obstoječega daljnovoda, objekti,…) oziroma rezultat izboljšanja horizontalnih elementov ceste.
Večji odmik od obstoječega rezervata je določen na skrajnem zahodnem odseku pred priključkom na Koroško cesto. V tem delu je trasa ceste prestavljena proti severu, tako da bo v prihodnje možna navezava na zahodno obvoznico.
Za potek trase severne mestne obvoznice se določa izdelava lokacijskega načrta.
3.0. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje in prometno infrastrukturo
Glede na značaj objekta so za oblikovanje prostorskih usmeritev ključnega pomena prometno-tehnične determinante. Potek trase je opredeljen že v predhodnem poglavju, obravnavane usmeritve pa se nanašajo na višinski potek trase, tipične prečne prereze za obe fazi in obravnavo križišč.
3.1. Višinski potek
Višinski potek ceste v večjem delu trase sledi terenu, razen odseka med Jezersko in Partizansko cesto, kjer je za premostitev Kokrškega loga določena izgradnja viadukta v dolžini 545 m.
3.2. Tipični prečni prerez obeh faz
Določa se izgradnja v dveh fazah.
Predlagani prečni prerez načrtovane ceste (štiripasovnica) je sestavljen iz naslednjih elementov:
– 2 x 2 vozna pasova 4 x 3,25 m = 13,0 m
– 2 x 2 robna pasova 4 x 0,30 m = 1,20 m
– ločilni pas 1 x 2,00 m = 2,00 m
– 2 x zelenica z drevoredom 2 x 3,00 m = 6,00 m
– 2 x kombinirana kolesarska
in peš pot 2 x 3,00 m = 6,00 m
– 2 x berma 2 x 0,50 m = 1,00 m
skupaj vozišče = 29,20 m
Prečni prerez ceste realizirane v prvi fazi (dvopasovnica) je sestavljen iz naslednjih elementov:
– 1 x 2 vozna pasova 2 x 3,25 m = 6,50 m
– 1 x 2 robna pasova 2 x 0,30 m = 0,60 m
– 1 x zelenica z drevoredom 1 x 3,00 m = 3,00 m
– 1 x kombinirana kolesarska
in peš pot 1 x 3,00 m = 3,00 m
– 2 x berma 2 x 0,50 m = 1,00 m
skupaj vozišče = 14,10 m
3.3. Križišča/krožišča
Severna mestna obvoznica se bo na mestni prometni sistem priključevala v sedmih križiščih, ki si sledijo v smeri od zahoda proti vzhodu:
– K1 – križanje s Koroško cesto (regionalna cesta R2-412 Naklo – Kranj). Po prometni študiji iz leta 1986 je bilo tu predvideno izvennivojsko križišče s potekom severne obvoznice in podaljška ceste proti Struževem pod Koroško cesto, vendar se skladno s prometnim konceptom UZ mesta Kranj priključek izvede severneje ter s tem izboljša potek zahodne mestne obvoznice, križišči se med seboj uskladita.
– K2 – priključek glavne napajalne ceste iz šolskega centra. Situiran je na mestu predvidenem po zazidalnem načrtu šolski center Zlato polje – Kranj.
– K3 – križanje z Bleiweisovo cesto (regionalna cesta R2-410/1135 Kokrica – Kranj). Definirano je s potekom obstoječe Bleiweisovo ceste. Ureditev križišča bo zahtevala preureditev uvoza na parkirišče pri Gorenjskih oblačilih.
– K4 – križanje s cesto Kokrškega odreda. Ob načrtovanju tega križišča je potrebno upoštevati traso obstoječe ceste proti naselju Rupa oziroma načrtovano prestavitev te ceste proti zahodu.
– K5 – križanje z Jezersko cesto. Lokacija križišča je določena s potekom trase Jezerske ceste. Kljub pomanjkanju prostora in dejstvu, da bo izvedba tega priključka zahtevala poseg v strnjeno območje naselja, je povezava Jezerske ceste s severno obvoznico nujno potrebna. Rešitev iz idejnega projekta z izgradnjo severne obvoznice v podvozu pod Jezersko cesto je nesprejemljiva zaradi poteka vseh komunalnih naprav (predvsem glavnega kanalizacijskega zbiralnika GZ – 1) v trasi Jezerske ceste.
– K6 – priključek predvidene ceste z območja trgovske cone Primskovo. Predmetni priključek bo napajal načrtovano cono poslovnih, trgovskih in storitvenih objektov ter omogočal povezavo s Cesto Staneta Žagarja.
– K7 – križanje z vzhodno obvoznico (regionalna cesta R1-210/1107 Kranj – Britof).
Za podrobno opredelitev vrste izvedbe načrtovanih križišč bo predhodno izdelana prometna študija z napovedjo prometa za severno obvoznico in vse smeri, na katerih bodo urejena križanja, kar presega okvire programskih zasnov. Na podlagi napovedi prometa je potrebno izdelati analizo prepustnosti cestnega omrežja in križišč.
Glede na razporeditev križišč, ki si sledijo v medsebojni razdalji cca. 400 m (razen razdalje med K4 in K5, ki znaša cca. 1100 m), se določa, da se križišči K1 in K7, v katerih se predvidena cesta priključuje na regionalno prometno omrežje, uredita v obliki krožnih križišč, ostala križišča (K2, K3, K4, K5, in K6) pa kot semaforizirana križišča z urejenim zelenim valom za prednostno smer severne obvoznice. Možna je varianta ureditev vseh predvidenih križišč v obliki krožišč, kar upočasni potovalno hitrost v glavni smeri (severna obvoznica) in s tem zmanjša tranzitni in tovorni promet, ki se preusmerja na avtocesto.
3.4. Varovalni pas
V dolgoročnem planu je na mestih predvidenih križišč varovalni pas razširjen tako, da omogoča izvedbo krožišča ali dodatnega pasu za leve zavijalce v primeru izvedba semaforiziranih križišč.
4.0. Usmeritve za robna območja
Pregled stanja prostora v varovalnem pasu je pokazal, da se v tem koridorju nahaja nekaj stanovanjskih, gospodarskih in pomožnih objektov. Ti objekti se nahajajo predvsem na odseku med reko Kokro in Jezersko cesto.
Seznam objektov v varovalnem pasu severne obvoznice:
– stanovanjska hiša, Kurirska pot 37
– stanovanjska hiša, Kurirska pot 34
– stanovanjska hiša, Kurirska pot 34a
– stanovanjska hiša, Kurirska pot 32
– trafo postaja ob Kurirski poti
– stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem, Kokrški log 10
– stanovanjska hiša s pomožnim objektom, Kokrški log 9
– pomožna objekta nasproti balinišča v Kokrškem logu
– stanovanjski dvojček, Kokrški log 3 in 4
– stanovanjska hiša s pomožnim objektom, Kokrški log 4a
– stanovanjska hiša s pomožnim objektom, Jezerska cesta 78
– stanovanjska hiša s pomožnim objektom, Jezerska cesta 84
– gospodarsko poslopje ob stanovanjski hiši, Jezerska cesta 78a
– kapelica v križišču poljskih poti
Vpliv načrtovane gradnje na naštete objekte bo potrebno definirati v naslednjih fazah projektiranja. Nekatere izmed naštetih objektov bo potrebno porušiti, nekaterim spremeniti namembnost, nekatere pa samo zaščititi pred negativnimi vplivi.
5.0. Etapnost realizacije
Prva faza določa izgradnjo južne polovice načrtovane ceste, ki je sestavljena iz dveh voznih pasov skupne širine 7,10 m ter kombinirane kolesarske in peš poti širine 3,00 m, ločene od vozišča z zelenim pasom širine 3,00 m. Ko bo z naraščanjem prometa presežena zmogljivost dvopasovnice, se v drugi fazi pristopi k realizaciji celotne štiripasovne ceste.
Faznost gradnje po posameznih odsekih je predmet odločitve in možnosti investitorja. Predvidevamo, da bo realizacija načrtovanih posegov v območju Pr 3 Primskovo in Pr 4 Trgovska cona povzročila preobremenitev obstoječega omrežja, zato bo nujna čimprejšnja izgradnja odseka med vzhodno obvoznico in novim priključkom oziroma Jezersko cesto.
51. člen
h) Programska zasnova območja brdo
1.0 Opredelitev območja urejanja
Območje ureditvenega načrta kompleksa Brdo je opredeljeno v družbenem planu za območje Mestne občine Kranj za obdobje 1986-1990. Meja območja poteka na jugu ob Cesti na Brdo (lokalna cesta Kokrica-Brdo-Britof), v ostalem delu pa ob obodni cesti, ki obkroža ograjeno posestvo kompleksa Brdo. Območje urejanja se v večini nahaja v območju mestne občine Kranj, manjši severni del pa v občini Preddvor.
2.0 Organizacija dejavnosti in namenska raba prostora
Območje predvidenega ureditvenega načrta je razdeljeno na osem funkcionalnih celot (FC), in sicer:
FC1 – Preddverje
Preddverje zajema 2,34 ha površin najjužnejšega dela kompleksa ob glavnem vhodu. Določene so naslednje rabe prostora:
– parkirne površine ob glavnem vhodu za cca. 150 parkirnih mest, glavna uvozna cesta v smeri hotela Kokra, travnate površine in utrjene pešpoti;
– obstoječa vrtnarija se prestavi s tega območja;
– gradnja novih objektov v tem območju ni predvidena.
Prometni tokovi so selekcionirani in usmerjeni. Z izjemo dovoza do hotela za stacionirane turiste in del zaposlenih se tukaj motorni promet ustavi – izloči (s parkiriščem), uredi in usmeri se peš promet za vse smeri. Za parkirišča za obiskovalce ob glavnem vhodu je predvidenih cca. 1000 m2 novih stavbnih zemljišč. Parkirišča naj bodo izvedena v travnati obliki – travne rešetke.
V osi gradu naj se ponovno vzpostavi povezava preddverja s parkovnim zaledjem.
FC2 – Grad
Grad zajema prostorsko zaokroženo območje velikosti 14,9 ha z naslednjo rabo:
– 7600 m2 stavbnega zemljišča gradu Brdo;
– 2100 m2 stavbnega zemljišča oranžerije;
– 3,2 ha internega grajskega parka jugozahodno od gradu;
– 10,7 ha grajskega parka;
– krožna cesta okoli gradu z lastnim protokolarnim vhodom, urejene pešpoti v smereh oranžerija-hotel-oranžerija-Račji otok in gozdni park, poti pod obema gabrovima drevoredoma zahodno od gradu ter manjše krožne poti po parku.
Grad se varuje v obstoječih tlorisnih in višinskih gabaritih. Možna je prenova gospodarskega poslopja v obstoječih gabaritih za gostinsko turistično protokolarne namene.
Restavracija v nekdanjem konjskem hlevu se ohrani in ustrezno uredi zunanjost stavbe.
Parkovne površine naj se vzdržujejo v obstoječem stanju (drevoredi, zelenice…), druge nove parkovne površine znotraj tega območja niso dopustne. Predvidena je sanacija poti in razsvetljave (pešpoti naj bodo peščene).
FC3-Hotel
Hotel zajema 9900m2 stavbnih zemljišč z naslednjo rabo:
– hotel Kokra;
– Zoisova pristava z dvoriščem;
– ozek pas površin – povezan med obema objektoma.
Za posodobitev gostinsko – nastavitvenih kapacitet, zagotovitev dodatne ponudbe za kongresni turizem, muzej ter pridobitev prostorov za upravo kompleksa je hotel Kokra možno dograditi z novimi objekti severno od enote FC3.
Pri oblikovanju novih objektov je potrebno ustvariti vtis celote, kar je moč doseči z uporabo materialov in konstrukcij, ki so prevladujoči v danem prostoru. V okviru dograditve hotela se izvede tudi dodatna TP.
Med območjema FC1 in FC3 naj se predvidi pas drevesne vegetacije, ki bo zakril nezaželen pogled na hotelski objekt, katerega videz ni prilagojen zgodovinskemu izročilu prostora.
FC4 – Park
Park zajema 15,2 ha zemljišč, od zaledja hotela do vključno jezera z Račjim otokom, z naslednjo rabo:
– parkovne površine krajinskega parka ob jezeru;
– 3000 m2 obstoječega stavbnega zemljišča na Račjem otoku, ki ostane v rabi gostinstva;
– manjše obstoječe površine tenis igrišča;
– vadbeno središče za konje, 400 m2 stavbnih površin;
– glavne utrjene pešpoti v smereh hotel – gozdni park (rekreacijski center) – Račji otok – grad Brdo in manjše krožne poti.
Območje naj se še naprej obravnava kot vzdrževan park v krajinskem slogu. Večji posegi, ki bi spreminjali razmerja v krajinski strukturi, niso dopustni. Za ureditev poti je potrebno pripraviti študijo (to velja za celotno območje).
FC5 – Konjeništvo
Konjeništvo zajema 22,3 ha kmetijskih, delno gozdnih zemljišč, z naslednjo rabo:
– 4000 m2 stavbnega zemljišča za konjeniški center, v sklopu konjeniškega centra oziroma na pripadajočem stavbnem zemljišču so poleg konjeniških tudi druge servisne službe in delavnice kompleksa Brdo;
– več kot 2 ha ograjenih površin za vzrejo in šolanje konj;
– veliki hipodrom s tribuno;
– nova vrtnarija v obsegu cca. 2 ha površin;
– funkcionalne površine za potrebe kmetijskega vzdrževanja kompleksa Brdo;
– cesta in pešpoti v vseh smereh – cesta za goste konjeniškega centra in golf centra, ki je hkrati glavna uvozna cesta za delavce na področju konjeništva, golfa, zaposlene v vrtnariji, kmetijstvu ter servisnih delavnicah.
FC6 – Golf
Severozahodni del območja je namenjen za izgradnjo golf igrišča, s tem da se čim bolj ohranja obstoječa razmerja med gozdnimi in travnatimi površinami; pri izdelavi ureditvenega načrta je potrebno izdelati predhodno lokacijsko presojo.
FC7 – Gozdni park
Gozdni park zajema 316,9 ha prvenstveno gozdnih površin z naslednjo rabo:
– gozdne površine;
– vodne površine v obsegu 12,6 ha;
– koče, lope, gospodarske ter lovske objekte in ribogojnica;
– gozdne ceste in poti, krožne poti okoli jezer in več nanjo navezanih poti v vseh smereh.
C8 – Muzej na prostem
Območje predvideno za muzej na prostem sega v območje občine Preddvor, le manjši del leži v območju Mestne občine Kranj.
Na že obstoječem spomeniškem objektu – sitarski hiši – so dovoljena vzdrževalna dela, ki jih vršijo delavci Javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine na Enoti v Kranju v sodelovanju s Servisom za protokolarne storitve.
Vsi posegi v območju zavarovane lokacije Muzeja na prostem se izvajajo le na osnovi kulturno varstvenih pogojev in soglasij pristojnega Javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine in Javnega zavoda RS za varstvo naravnih vrednot, Enotah v Kranju.
3.0 Zasnova infrastrukturnih omrežij
Ceste
Ureditveno območje se prometno navezuje na obstoječo Cesto na Brdo, t.j. lokalno cesto Kokrica-Brdo-Britof, v zahodnem delu pa tudi na obodno cesto, ki obkroža večji del kompleksa. Organizacija uvozov sloni na treh rednih in dveh izrednih uvozih. Vse ceste do rednih uvozov se morajo v celoti asfaltirati. Vsak objekt ima zagotovljen dovoz, ki se niveletno prilagaja cestam. Manipulacijske površine in parkirišča so v ekološki izvedbi (neasfaltirana).
Vodovod in kanalizacija
Zaradi predvidenih novogradenj bo potrebno delno rekonstruirati in dograditi omrežja obeh sistemov. Omrežje je s kanalizacijo potrebno navezati na enega od glavnih zbiralnikov, ki vodijo na čistilno napravo Kranj.
Električna energija
Obstoječe sekundarno energetsko omrežje ne zadošča za potrebe predlaganega programa in bo potrebna gradnja dodatne TP (v okviru dograditev hotela Kokre). Novi priključki, omrežje in razsvetljava se izvajajo kabelsko.
Območje bo priključeno tudi na plinsko omrežje.
TK omrežje
Obstoječe TK omrežje omogoča zadostno število priključkov. Novo omrežje se izvaja kabelsko.
Odpadki
Vsi komunalni odpadki bodo odstranjeni z ločenim zbiranjem v kontejnerjih na posebej določenih odjemalnih mestih in z rednim odvozom na komunalno deponijo.
4.0 Usmeritve za arhitektonsko, urbanistično in krajinsko oblikovanje
Kompleks gradu Brdo s podenotami kulturne dediščine, ki so podane v kulturno varstvenih smernicah, se nahaja na območju kompleksnega varstva Brdo, ki je od februarja leta 1999 eno od šestdesetih pomembnejših območij kulturne dediščine, ki vsa predstavljajo obvezno republiško izhodišče. Na teh območjih se kot obvezne usmeritve za prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje upoštevajo specifične smernice, podane v 7. točki 2. člena odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 11/99).
Pri gospodarjenju z gozdovi je na obravnavanem območju potrebno upoštevati Uredbo o razglasitvi gozdov Brda za gozdove s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 76/01).
5.0 Faznost realizacije posegov
Gradnja v območju ureditvenega načrta Brdo fazno ni definirana. Odločitve o etapah in posegih po posameznih funkcionalnih conah so medsebojno neodvisne.
6.0 Strokovne podlage
Pri pripravi ureditvenega načrta in pri realizaciji posegov je potrebno upoštevati kulturno varstvene smernice, naravovarstvene smernice ter spomeniško varstveno valorizacijo, ki jih je izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju leta 2001 in 1991.
Z namenom usmerjanja posegov v prostor se v postopku priprave ureditvenega načrta za kompleks Brdo pri Kranju za posege, pri katerih se predvidevajo posegi v zemljišča, naredi predhodna preveritev prisotnosti ogroženih habitatnih tipov.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
52. člen
S sprejetjem odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana (spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1986 – 2000 in družbenega plana občine Kranj za obdobje 1986 – 1990) za območje Mestne občine Kranj prenehata veljati dolgoročni plan občine Kranj za obdobje 1986 – 2000 (UVG št. 5/86, 16/88, 23/8 in Uradni list RS, št. 20/91, 55/92, 27/96 in 3/01) ter družbeni plan občine Kranj za obdobje 1986 – 1990 (UVG št. 7/86, 13/88, 3/89 in Uradni list RS, št. 41/92, 55/92, 70/94, 27/96 in 3/01).
53. člen
Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj so na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim v prostorih Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1 in v prostorih Upravne enote Kranj.
54. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi o Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35003-0006/02-237/03-48/02
Kranj, dne 17. julija 2003.
Župan
Občine Kranj
Mohor Bogataj univ.dipl.org. l. r.
