Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1A)
Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 11. julija 2003.
Št. 001-22-65/03
Ljubljana, dne 21. julija 2003.
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA
O ZUNANJIH ZADEVAH (ZZZ-1A)
1. člen
V zakonu o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 45/2001) se v 27. členu:
– v drugem stavku drugega odstavka besedilo “iz 40. člena” nadomesti z besedilom “iz 41. člena”;
– v tretjem stavku tretjega odstavka besedilo “po 41. členu” nadomesti z besedilom “po 42. členu”;
– v četrtem stavku tretjega odstavka besedilo “40. člen” nadomesti z besedilom “41. člen”;
– v prvem stavku petega odstavka besedilo “prvih treh odstavkov 38. člena ne uporabljajo določbe 33. do 42. člena” nadomesti z besedilom “prvih treh odstavkov 39. člena ne uporabljajo določbe 34. do 43. člena”;
– v drugem stavku petega odstavka besedilo “41. člen” nadomesti z besedilom “42. člen”.
2. člen
Za 29. členom se doda 29.a člen, ki se glasi:
“29.a člen
(pridobivanje podatkov o državljanih Republike Slovenije, ki se nahajajo v tujini)
Ministrstvo za zunanje zadeve za namene nudenja pomoči in podpore državljanom Republike Slovenije v tujini ter zaščito njihovih interesov pridobiva podatke o slovenskih državljanih in njihovih družinskih članih, ki se nahajajo v tujini in so potrebni pomoči oziroma zaščite, in slovenskih državljanih in njihovih družinskih članih v domovini, ki uveljavljajo svoje interese v tujini, od njih samih. Te podatke je mogoče pridobiti tudi od družinskih članov, kolikor jih ni mogoče pridobiti od posameznika in samo, kadar je to potrebno za zaščito življenja ali zdravja posameznika ter varstvo koristi otrok. Ministrstvo lahko tako pridobi naslednje podatke:
1. osebno ime;
2. datum in kraj rojstva;
3. enotno matično številko občana;
4. naslov stalnega ali začasnega prebivališča;
5. podatke o zaposlitvi;
6. podatke o premoženjskem stanju;
7. podatke o državljanstvu;
8. številko potne listine;
9. podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja (podatke iz 1. do 8. točke tega odstavka, število družinskih članov in medsebojna razmerja).
Ministrstvo za zunanje zadeve lahko podatke iz prejšnjega odstavka brezplačno pridobi tudi na naslednje načine:
– iz 1., 2., 3., 4., 7. in 8. točke iz obstoječih zbirk ministrstva za notranje zadeve;
– iz 5. točke iz obstoječih zbirk delodajalcev;
– iz 6. točke iz obstoječih zbirk Davčne uprave Republike Slovenije, vendar le v primerih, ko so ti podatki potrebni za zagotavljanje brezplačne pravne pomoči slovenskim državljanom v tujini;
– iz 9. točke iz obstoječih zbirk centrov za socialno delo in od organov iz prejšnjih alinej;
– iz centralnega registra prebivalstva;
– od pristojnih organov tujih držav.
Podatke iz prvega odstavka tega člena za namene iz istega odstavka uporabljajo delavci ministrstva za zunanje zadeve za opravljanje nalog s svojega delovnega področja.
Ministrstvo za zunanje zadeve lahko podatke iz prvega odstavka tega člena posreduje tujim pristojnim organom, kadar je to potrebno za doseg namenov iz prvega odstavka tega člena.
Ministrstvo za zunanje zadeve vodi in vzdržuje evidenco podatkov iz prvega odstavka tega člena. Osebni podatki se v evidenci vodijo in hranijo še deset let po dosegu namena iz prvega odstavka tega člena in se nato arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhive. Podrobneje se vodenje evidence uredi s pravilnikom, ki ga izda minister za zunanje zadeve.”
3. člen
V 45. členu se v prvem odstavku besedilu 9. točke ob koncu doda “v sprejemni državi”, 10. točka se črta, 11. točka pa postane nova 10. točka.
4. člen
V 51. členu se doda tretji odstavek, ki se glasi:
“Pravice iz prvega in drugega odstavka tega člena ima tudi oseba, ki je pred odhodom diplomata v tujino z njim živela v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.”
5. člen
V 62. členu se na koncu prvega odstavka dodajo novi stavki, ki se glasijo:
“Izkaznice se izdajajo tudi družinskim članom oseb iz prejšnjega stavka. Izkaznice so javne listine, ki izkazuje istovetnost in posebni status imetnika. Izkaznice se izdajo z veljavnostjo do štirih let, vendar ne dlje od veljavnosti potnega lista imetnika.”
V drugem odstavku se drugi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:
“Izkaznica vsebuje naslednje podatke: osebno ime imetnika, datum in kraj rojstva imetnika, državljanstvo, funkcijo imetnika, naziv predstavništva, lastnoročni podpis imetnika, fotografijo imetnika, datum izdaje izkaznice, datum izteka veljavnosti izkaznice in številko izkaznice.”
V tretjem odstavku se na koncu doda nov stavek, ki se glasi:
“Enako velja za družinske člane oseb iz prejšnjega stavka”.
6. člen
Za 62. členom se doda 62.a člen, ki se glasi:
“62.a člen
(vloga za izdajo izkaznice in evidenca)
Vloga za izdajo izkaznice iz prejšnjega člena se vloži na predpisanem obrazcu, ki vsebuje naslednje podatke:
1. naziv predstavništva;
2. osebno ime;
3. naslov stalnega ali začasnega prebivališča;
4. datum in kraj rojstva;
5. spol;
6. državljanstvo;
7. funkcijo ter datum prihoda v državo in datum nastopa funkcije;
8. osebno stanje in število družinskih članov;
9. vrsta, številka in veljavnost potnega lista;
10. številka in veljavnost vizuma;
11. datum in kraj vloge.
Vlogi je potrebno priložiti fotografijo predpisane velikosti. V vlogi je potrebno navesti resnične podatke.
Zaradi zagotovitve podatkov o izdanih izkaznicah ministrstvo za zunanje zadeve vodi in vzdržuje evidenco o izdanih izkaznicah, ki vsebuje:
1. podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena in prvega odstavka tega člena;
2. podatke o izgubljenih, pogrešanih in ukradenih izkaznicah.
Osebni podatki se v evidenci vodijo in hranijo še pet let po prenehanju veljavnosti izkaznice in se nato arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhive.
Podatke iz evidence o izdanih izkaznicah lahko uporabljajo delavci ministrstva za zunanje zadeve za opravljanje nalog s svojega delovnega področja, uporabljata pa jih lahko tudi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in ministrstvo, pristojno za obrambo, če gre za izvrševanje z zakonom določenih nalog. Osebne podatke iz prvega odstavka tega člena sme uporabljati podjetje ali organizacija, ki jo za izdelavo izkaznic pooblasti minister za zunanje zadeve; uporablja jih samo za potrebe vpisa podatkov na izkaznice in jih mora v 30 dneh po uporabi uničiti.
Podrobneje se izdaja izkaznic, vsebina obrazca izkaznice in vodenje evidence uredi s pravilnikom, ki ga izda minister za zunanje zadeve.”
7. člen
V 71. členu se v prvem odstavku za besedilom “pred podpisom” doda vejica.
V prvem stavku tretjega odstavka se besedilo “k v pobudi” nadomesti z besedilom “ki v pobudi”, za besedilom “ali vprašanje z materialnimi posledicami” pa se doda vejica.
8. člen
V 92. členu se črta:
– v napovednem stavku prvega odstavka besedilo “v kolikor izpolnjujejo pogoj delovnih izkušenj, ki se zahteva za določen diplomatski naziv”;
– v alinejah zahtevani pogoji delovnih izkušenj pri vseh diplomatskih nazivih, ki so navedeni v oklepaju;
– drugi odstavek.
V prvem odstavku se besedilo “svetovalec I.” nadomesti z besedilom “prvi svetovalec”.
9. člen
Prvi in drugi odstavek 94. člena se nadomestita z naslednjim besedilom:
“Z dnem začetka veljavnosti tega zakona preneha veljati zakon o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 1/91-I), njegovo III. poglavje pa se še naprej uporablja do začetka uporabe zakona o javnih uslužbencih.
Določbe III. dela tega zakona se uporabljajo od dne, ko se začne uporabljati zakon o javnih uslužbencih.”
10. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-01/91-3/11
Ljubljana, dne 11. julija 2003.
EPA 868-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.
