Na podlagi prvega odstavka 80.č člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/2000, 79/2001 in 30/2002) in tretjega odstavka 108. člena ter prvega odstavka 171. člena poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 35/2002) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 14. julija 2003 sprejel

V odloku o programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leti 2003 in 2004 (Uradni list RS, št. 118/2002) se v podpoglavju 2.5 Kapitalske naložbe države za prodajo in drugo razpolaganje v letu 2003 in 2004 z obrazložitvami po posamezni kapitalski naložbi, v točki 2.5.1., v tabeli 3 za 21. zaporedno številko dodajo nove zaporedne številke 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28 in 29 z besedilom, ki se glasi:

V Opombah za tabelo 3 se na koncu dodajo nove opombe, ki se glasijo:

“*4* Kapitalske naložbe v družbe Fortuna d.o.o. Trbovlje, Gratex d.o.o., Kamnolom Borovnik d.o.o., PIL d.o.o. in Toplarna Hrastnik niso v neposredni lasti Republike Slovenije, pač pa v lasti Rudnika Trbovlje Hrastnik d.o.o.

*5* Kapitalska naložba v družbo TDR-Metalurgija d.o.o. ni v neposredni lasti Republike Slovenije, pač pa v lasti Holdinga slovenskih elektrarn d.o.o. v višini 3.313.841 delnic (74,44%), TDR d.o.o. Ruše v višini 372.495 delnic (8,37%) in Slovenskih železnic d.d. v višini 348.696.”
V točki 2.5.2 se dodajo nove podtočke od 2.5.2.14. do 2.5.2.21., ki se glasijo:

“2.5.2.14. SOČA VGP d.d.

Republika Slovenija ima po izvedeni prisilni poravnavi, katere sklep o potrditvi je postal pravnomočen dne 12. 2. 2003, v lasti 47.131 delnic oziroma lastniški delež v višini 38,25%. Družba za prihodnje pozitivno poslovanje potrebuje strateškega partnerja, ki bo sposoben pridobivati posle in financirati potrebne investicije. Nekaj potencialnih strateških partnerjev je že evidentiranih. Za prodajo se predvideva 16.018 delnic Republike Slovenije, kar predstavlja 13% delnic v celotnem kapitalu, pri čemer bo 25,25% delnic ostalo v lasti Republike Slovenije, saj družba opravlja javno gospodarsko službo. Prodaja se bo poskušala izpeljati skupaj s KAD, zaradi doseganja boljših učinkov.
2.5.2.15. PUH d.d.
Podjetje za urejanje hudournikov d.d. ne opravlja več gospodarske javne službe s področja urejanja hudournikov saj so njene dejavnosti zlasti komercialne narave kot na primer: splošna gradbena dela, izolacijske dela, dajanje gradbenih strojev, raziskovalno vrtanje in sondiranje, prostorsko in krajinsko načrtovanje, ipd. kot izhaja iz statuta družbe. Republika Slovenija predlaga, da se njen delež v višini 40% proda.
2.5.2.16. Fortuna d.o.o. Trbovlje
Družba Fortuna d.o.o., Trbovlje je s sklepom Vlade RS z dne 27. 11. 1996 pridobila status invalidskega podjetja. Dejavnosti družbe so fizično varovanje, tehnično varovanje, čiščenje prostorov, prevozi oseb in pošiljk, izdelava napisnih tabel, popravila zaščitnih sredstev in vzreja divjih zajcev. Njene reference in konkurenčne prednosti so kakovost storitev, hiter odziv na želje kupcev in zanesljivost. Družba ima licenci ZRSZV za fizično in tehnično varovanje, pooblastilo MO za izvajanje požarnega varstva in obrtno dovoljenje za izvajanje čiščenja in za polaganje kablov. Vizija družbe je povečevanje deleža storitev in izdelkov za kupce in naročnike, posodobitev podjetja z boljšo tehnološko opremljenostjo, zagotavljanje zadostnega števila delovnih mest, primernih za invalide, povezovanje s sorodnimi podjetji zaradi enotnega nastopanja na trgu in stalno usposabljanje na strokovnem področju. Republika Slovenija predlaga, da se njen delež proda.
2.5.2.17. Gratex d.o.o.
Dejavnosti družbe Gratex d.o.o. so pridobivanje in predelava dolomitskega agregata, kurivoprodaja, projektiranje in tehnično svetovanje (SVD in požarna varnost). Njene reference in konkurenčne prednosti so kakovost, strokovnost in tradicija, sodobna tehnologija pridobivanja peskov, končana razširitev separacijskega postrojenja iz 70 t/h na 110 t/h, končana investicija avtomatskega postrojenja za fino predelavo kamnitih agregatov (pod 1mm), prodaja materiala vsem gradbenim podjetjem v regiji in pridobljeni certifikati ZAG za vse materiale, ki se prodajajo. Vizija družbe je posodabljanje opreme in strojev za pridobivanje kamnitih agregatov, pridobivanje dovoljenj in nakup zemljišč za nadaljnji razvoj kamnoloma ter nadaljevanje razvoja v finejših frakcijah peskov. Republika Slovenija predlaga, da se njen delež proda.
2.5.2.18. Kamnolom Borovnik d.o.o.
Dejavnosti družbe Kamnolom Borovnik, d.o.o. so proizvodnja in prodaja gramoza in peska, storitve s težko gradbeno mehanizacijo in z miniranjem, prodaja in sortiranje premoga-trgovina, nameščanje protipožarne, zaščitne in varnostne opreme, računovodske storitve in dajanje prostorov v najem. Vizija družbe je razvijanje in prodaja različnih granulacij peskov, posodabljanje odkopne metode v kamnolomu in iskanje novih proizvodnih programov z namenom odpiranja novih delovnih mest. Njene reference in konkurenčne prednosti so dokončane naložbe v mobilno sejalnico in drobilnico, konkurenčne cene, tradicija in sodobna tehnologija pridobivanja peskov. Republika Slovenija predlaga, da se njen delež proda.
2.5. 2. 19. PIL d.o.o.
Dejavnosti družbe PIL d.o.o. so pranje, likanje, kemično čiščenje in čiščenje poslovnih prostorov. Vizija družbe je postati celovit ponudnik kakovostnih storitev, zagotavljanje konkurenčnih cen storitev in stalno tehnološko posodabljanje. Njene reference in konkurenčne prednosti so dokončane naložbe v stroje za kemično čiščenje, prilagodljivost, zanesljivost in hiter odziv na želje kupcev. Republika Slovenija predlaga, da se njen delež proda.
2.5. 2. 20. Toplarna Hrastnik d.o.o.
Dejavnosti družbe Toplarna Hrastnik d.o.o. so proizvodnja, distribucija in prodaja toplotne energije, proizvodnja električne energije, montaža ogrevalnih, vodovodnih, plinskih in elektro-instalacij ter dimnikarstvo. Vizija družbe je skrb za okolje in ponudba celotne energetske oskrbe v širši okolici, vzdrževanja in saniranja obstoječih energetskih naprav oziroma montaža novih, neodvisno od vira (daljinsko ogrevanje, plin ali ELKO). Njene reference in konkurenčne prednosti so daljinsko ogrevanje večine javnih, industrijskih in poslovnih objektov v Občini Hrastnik, vgradnja kogeneracijskega postroja za (hkratno) pridobivanje toplotne in električne energije, pomemben prispevek k zmanjšanju onesnaževanja zraka z žveplovim dioksidom in dimom v občini Hrastnik, izvedba plinskih instalacij in centralnega ogrevanja v stanovanjskih blokih v Občini Hrastnik, izvedba vseh strojnih instalacij – ogrevanje, plinovod, vodovod, prezračevanje v stanovanjskem objektu Slape v Ljubljani, trgovini SPAR v Hrastniku ter v športni dvorani Dolanka na Dolu pri Hrastniku. Republika Slovenija predlaga, da se njen delež proda.
2.5.2.21. TDR-Metalurgija d.d.
Tovarna dušika Ruše ima dolgo industrijsko tradicijo (prvi agregati so bili postavljeni leta 1918). Njen razvoj je baziral na ceneni električni energiji reke Drave. Skozi desetletja je tovarna razvila proizvodnjo številnih, predvsem elektrotermičnih produktov (ferozlitine za jeklarne, zlitine za livarne), poleg tega pa tudi produkte za kemično industrijo (kalcijev karbid, tehnične pline) za področje nekovin (elekrokorund) in področje agrokemije (umetna gnojila, sredstva za varstvo rastlin). Po razpadu prejšnje države je tovarna izgubila preko 60% tradicionalnih tržišč, kar je ogrozilo njen obstoj. Dosedanji lastniki so iskali ustrezne rešitve. Tovarna je v tem procesu razpadla na posamezne programe, ki so dobili nove lastnike (tehnični plini, korund, agrokemija, nekatere storitvene dejavnosti). Vzdrževalni obrati so šli v stečaj.
Največji porabniki elektrike znotraj ruške tovarne (elektroobločne peči v metalurških obratih) so bili v tem procesu združeni v družbo TDR-Metalurgija. Ta je morala svoja izgubljena tržišča nadomestiti na najbolj zahtevnih zahodnoevropskih tržiščih. Njeni produkti so namreč dovolj kvalitetni in sorazmerno lahko prodajljivi. Poslovanje je urejeno po standardih ISO 9001. Dokler je družba uspela zagotavljati sorazmerno ugodno ceno električne energije – primerljivo s konkurenčnimi proizvajalci – je kazalo, da bi lahko samostojno preživela. Nekaj let po prisilni poravnavi je uspela pozitivno poslovati. Ni pa imela dovolj akumulacije za prepotrebne tehnološke posodobitve, za razvoj novih produktov z višjo dodano vrednostjo in za naložbe v razvoj novih tržišč.
V poslovnem letu 2002 je družba ponovna padla v resne težave, ki se kažejo v visoki izgubi, oteženi likvidnosti in posledično v njeni nesposobnosti investiranja v nove, energetsko manj zahtevne produkte Pokazalo se je, da ima družba prenizek nivo prodajne realizacije. Zaradi prodaje po delih in s tem povezane izgube nekaterih energetsko manj zahtevnih proizvodnih programov, je metalurška dejavnost padla v še večjo odvisnost od cene električne energije. Ob sočasnem odpiranju slovenskega elektroenergetskega trga in ob rastočih trendih cene električne energije, se bo poslovni položaj družbe še zaostroval.
Po oceni uprave HSE bi bilo realno mogoče zagotoviti obstoj družbe in njen nadaljnji razvoj najuspešneje v njeni navezavi na močnejšega strateškega partnerja, ki bi družbi s svojimi izkušnjami, tehnološkim znanjem in močnejšimi tržnimi povezavami, pomagal k optimiranju in restrukturiranju sedanjega proizvodnega programa v smeri izdelkov višje stopnje predelave (da bi znižal vpliv cene električne energije), predvsem pa da bi ji pomagal k bistveno večjemu obsegu prodaje od dosedanjega. Le tako bo ta, sicer kapitalsko zelo intenzivna družba, zmogla obvladovati visok nivo njenih fiksnih stroškov in lastnikom namesto izgube ponovno ustvarjati dobiček. Prodaja večinskega paketa delnic se predlaga zaradi že izkazanega interesa nekaterih poslovnih partnerjev.”

V 3. poglavju Program prodaje stvarnega premoženja države za leto 2003 in leto 2004 se tabela “Program odprodaje premoženja 2003/2004” nadomesti z novo tako, da se glasi:

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
                                     Nerealizirane prodaje          Leto 2003  Skupaj pretekla leta          Leto 2004
                                             preteklih let                             in leto 2003
                                                     v SIT              v SIT                 v SIT              v SIT
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Skupaj prevozna sredstva                     13,671.792,00     103,503.897,00        117,175.689,00      67,252.000,00
Skupaj oprema, brez prevoznih sredstev        6,364.802,00       6,095.111,82         12,459.913,82       1,830.000,00
Skupaj druga osnovna sredstva                 6,500.000,00       1,731.000,00          8,231.000,00       1,000.000,00
Skupaj zemljišča                             59,461.600,20   1.235,221.541,88      1.294,683.142,08      30,000.000,00
Skupaj zgradbe in prostori                5.119,496.670,29   4.078,624.905,21      9.198,121.575,50   3.876,897.076,15
Skupaj                                    5.205,494.864,49   5.425,176.455,91     10.630,671.320,40   3.976,979.076,15
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Tabela iz priloge “Program odprodaje državnega premoženja 2003/2004” se spremeni in dopolni tako kot je prikazano v tabeli “Dopolnitev programa odprodaje državnega premoženja 2003/2004”, ki je v prilogi tega odloka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.