Na podlagi 22., 29., 33., 175. in 190. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02), 35. člena statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 40/99) in programa priprave prostorskih ureditvenih pogojev Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 117/02, 1/02), je Občinski svet občine Šentjur na 7. redni seji dne 31. 7. 2003 sprejel

S tem odlokom se sprejemejo prostorski ureditveni pogoji Občine Šentjur (v nadaljevanju: PUP Občine Šenjtur), ki skladno sprejetemu odloku o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Šentjur, ki je bil sprejet na 2. izredni seji Občinskega sveta Občine Šentjur dne, 21. 10. 2002 (Uradni list RS, št. 116/02), vključujejo prostorske ureditvene pogoje makrocelote Šentjurja, makrocelote severnega in makrocelote južnega dela občine. PUP Občine Šentjur predstavljajo spremembe in dopolnitve do sedaj veljavnih prostorskih ureditvenih pogojev za območja gozdov in prva območja kmetijskih zemljišč, za druga območja kmetijskih zemljišč, za dele naselij Šentjur, Planina, Gorica, Dramlje, Proseniško, Ponikva in Loka ter za območje Slivniškega jezera, ki so določali merila in pogoje za posege na območju celotne Občine Šentjur.
Prostorske ureditvene pogoje je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal pod številko projekta 3/2003 v mesecu marcu in aprilu leta 2003 in jih na podlagi stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave dopolnila v mesecu juliju leta 2003.

V odloku o PUP Občine Šentjur so navedeni številni strokovni pojmi, ki se nanašajo na urejanje prostora oziroma graditev objektov. Ti pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen:
(1) stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti;
(2) enodružinska stanovanjska hiša je objekt, ki obsega največ dve stanovanji (možno: do 50% bruto etažnih površin, ki so namenjene za okolje nemoteči poslovni dejavnosti) in je po obliki in strukturi prilagojen gradbeni strukturi enodružinskih hiš;
(3) obstoječi objekt je objekt zgrajen na gradbeni parceli z gradbenim dovoljenjem oziroma zgrajen pred letom 1967;
(4) prostostoječi stanovanjski objekt je objekt, ki se ne stika z nobeno stranico s sosednjim objektom in vsebuje eno do dve stanovanji;
(5) stanovanjski objekt je objekt, kjer je vsaj 50% BEP namenjenih koristnim stanovanjskim površinam;
(6) strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom;
(7) večstanovanjski objekt je objekt, ki obsega več kot dve stanovanji s skupnimi prostori in je več kot 50% BEP namenjene za stanovanjsko dejavnost in je po obliki in strukturi prilagojen gradbeni strukturi blokov, stolpičev ali stolpnic;
(8) pritličje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 metra nad njo;
(9) nadstropje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor;
(10) klet je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol;
(11) mansarda je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho;
(12) gradbeni inženirski objekt je objekt, namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih in duhovnih potreb ter interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah;
(13) objekt državnega pomena je objekt, ki je pomemben za razvoj Republike Slovenije, objekt, ki lahko vpliva na varnost ali zdravje večjega števila ljudi ali bistveno vpliva na okolje in objekt oziroma okoliš objektov posebnega pomena za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
(14) objekt z vplivi na okolje je objekt, za katerega je s predpisi o varstvu okolja določeno, da je zanj presoja vplivov na okolje obvezna;
(15) objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi;
(16) javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina;
(17) nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem kot je hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, letališča in pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba;
(18) objekt gospodarske javne infrastrukture je tisti gradbeni inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist;
(19) komunalna oprema je komunalna infrastruktura, ki se priključuje na omrežja oskrbovalnih sistemov in služi komunalni oskrbi območja;
(20) omrežja oskrbovalnih sistemov so primarna in magistralna omrežja komunalnih in drugih objektov in naprav in tisti objekti in naprave sekundarnih omrežij oziroma njihovi deli, ki niso določeni kot komunalna oprema;
(21) zahtevni objekt je vsaka stavba, pri kateri seštevek prostornin vseh prostorov presega 5.000 m3 in je višja od 10 metrov, merjeno od terena do kapi ali gradbeni inženirski objekt, če so nosilni razponi večji od 8 metrov, objekt, namenjen hrambi in ravnanju z radioaktivnimi snovmi, objekt z globokim temeljenjem, podzemski objekt, katerega stropna konstrukcija je več kot 10 metrov pod nivojem terena, prednapeta konstrukcija, pregrada višja od 10 metrov, most, pri katerem je vsaj ena svetla razdalja med dvema zaporednima opornikoma večja od 8 metrov, predor, javna železniška proga, avtocesta, hitra, glavna in regionalna cesta, luka, javno letališče, žičnica za prevoz oseb in vsaka druga žičnica, ki poteka nad stavbami, silos in rezervoar s prostornino nad 1.000 m3, energetski objekt s toplotno močjo nad 10 MW ali električno močjo nad 5 MW, daljnovod z napetostjo 110 kV in več s pripadajočimi transformatorskimi postajami, magistralni vodovod, zbirni kanal za odvod odpadne vode, odlagališče komunalnih odpadkov, če je namenjeno dvema ali več občinam, vsako odlagališče posebnih odpadkov, plinovod in naftovod in vsak objekt, ki je višji od 18 metrov;
(22) manj zahtevni objekt je stavba, pri kateri seštevek prostornin vseh prostorov ne presega 5.000 m3 in ni višja od 10 metrov, merjeno od terena do kapi in tisti gradbeni inženirski objekt, ki ni uvrščen med zahtevne objekte;
(23) enostavni objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbeno – tehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje; enostavni objekti se razvrščajo na pomožne objekte, začasne objekte, vadbene objekte, spominska obeležja in urbano opremo;
(24) makrocelota je skupek gravitacijskih območij, ki jih povezuje generalna značilnost dela občine;
(25) gravitacijsko območje je območje, ki ima skupne oblikovne značilnsti in skupno pretežno namensko rabo. Za posamezno gravitacijsko območje veljajo skupna določila glede dovoljenih posegov v prostor;
(26) prevladujoča namenska raba (PNR) je namenska raba, ki v določenem območju prevladuje glede na preostale namenske rabe;
(27) dopolnilna namenska raba (DNR) je tista, ki jo je na določenem območju možno poleg prevladujoče namenska rabe še razvijati;
(28) indeks intenzivnosti izrabe zemljišča (FSI) je razmerje med bruto etažnimi površinami objekta nad nivojem terena in površino gradbene parcele oziroma pripadajoče gradbene parcele;
(29) bruto etažna površina (BEP) stavbe je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena in s svetlo višino nad 2,20 m;
(30) faktor zazidave je razmerje med stavbiščem (zazidano površino stavbe skupaj z vsemi pomožnimi objekti) in velikostjo gradbene parcele. Izražen je v%;
(31) gradbena linija je črta, do katere obvezno segajo fasade stavb vsaj z enim robom;
(32) gradbena meja je meja, do katere sme segati pozidava;
(33) gradbena parcela je stavbno zemljišče, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt ali naprava (stavbišče) in stavbno zemljišče, potrebno za njegovo redno rabo (funkcionalno zemljišče);
(34) regulacijska linija označuje rob varovalnega pasu ceste, železnice ali druge pomembne infrastrukture, do katerega lahko segajo posamezne stavbe

S temi prostorskimi ureditvenimi pogoji se urejajo območja Občine Šentjur, za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, ter območja, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, vendar ti ne bodo sprejeti v tekočem planskem obdobju. Cilji urejanja so določiti merila in pogoje za oblikovanje posegov glede na specifiko makrocelot (vodilno naselje Šentjur, severni in južni del občine) ter s tem omogočiti realizacijo ciljev lokalne skupnosti, nosilcev načrtovanja in izrabe prostora, ter zainteresiranih posameznikov in gospodarskih družb.

Za pripravo PUP Občine Šentjur so bile predhodno izdelane številne strokovne podlage, ki služijo kot del izhodiščnih oziroma dopolnilnih usmeritev za oblikovanje prostorskih ureditvenih pogojev, in sicer:
(1) strokovne podlage prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine;
(2) analize – presoje sprejemljivosti pobud občanov in pravnih oseb za spremembo namenske rabe;
(3) podatki o obstoječih in načrtovanih infrastrukturnih objektih, vodih in napravah;
(4) podatki o naravnih lastnostih prostora;
(5) podatki o varstvu narave in kulturne dediščine;
(6) digitalni katastrski načrti;
(7) digitalni ortofoto aeroposnetki;
(8) veljavne prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana občine;
(9) usmeritve pristojnih nosilcev urejanja prostora, ki so se v zakonitem roku vključili v postopek priprave prostorskih ureditvenih pogojev, še posebej: naravovarstvene smernice za pripravo PUP Občine Šentjur (Zavod RS za varstvo narave, februar 2003)

S PUP Občine Šentjur se ureja celotno območje Občine Šentjur z izjemo območij, na katerih so s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in družbenega plana občine opredeljeni prostorski izvedbeni načrti, ki se bodo izvajali v prvi etapi realizacije plana (tekočem planskem obdobju) oziroma so zaradi svoje specifike opredeljeni kot območja, ki se bodo urejala s posebnimi prostorskimi ureditvenimi pogoji.

Območje Občine Šentjur je razdeljeno na troje makrocelot, ki predstavljajo skupek morfoloških celot, ki jih povezuje generalna značilnost dela občine. Makrocelote so oblikovane po tipih krajine in funkcijah območij, katerih omejitve in primerljive lastnosti pogojuje značilna tipika krajinske podobe temelječa na specifičnih naravnih, antropogenih in socioekonomskih lastnostih.
Vsaka makrocelota je bodisi sistem manjših gravitacijskih območij, ki so ločljive po naravnih in kulturno zgodovinskih značilnostih (naravne ali ustvarjalne prostorske prvine), vendar v celoti ne izstopajo iz celostne podobe krajinske identitete, bodisi so specifično socioekonomske poselitvene strukture, z jasno definiranimi značilnostmi in mejami, ki jih ločijo od ostalih makrocelot. Razdelitev je sledeča:
(1) makrocelota Urbanistične zasnove Šentjur;
(2) makrocelota severnega dela občine;
(3) makrocelota južnega dela občine.
Glede na specifike makrocelot se določa v posebnih določbah tega odloka specifična merila in pogoje za realizacijo posegov.

     Preglednica 1: delitev makrocelot na gravitacijska območja
 
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------
    Ime          Ime gravitacijskega            Vodilno naselje                     Pomemnejša
                     makrocelote                območja (oznaka)             v gravitacijskem območju  naselja
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------
ŠENTJUR          UZ Šentjur (Še)               Šentjur                     Botričnica, Bezovje
                                                                           pri Šentjurju, Hrušovec,
                                                                           Vrbno, Črnolica
 
                 Širše gravitacijsko                                       Sotensko pod Kalobjem,
                 območje UZ Šentjur                                        Jakob pri Šentjurju, Rifnik,
                                                                           Šibenik, Vodruž, Osredek,
                                                                           Jazbin vrh, Krajnčica,
                                                                           Podgrad, Lokarje, Dole,
                                                                           Primož pri Šentjurju, Kameno,
                                                                           Stopče, Grobelno, Tratna
                                                                           pri Grobelnem, Trata ob Voglajni
 
SEVERNI          Dramlje (Dr)                  Dramlje                     Zg. Slemene, Sp. Slemene,
DEL OBČINE                                                                 Straža na Gori, Jazbina, Grušce,
                                                                           Pletovarje, Zalog pod Uršulo,
                                                                           Vodule, Šedina, Svetelka,
                                                                           Marija Dobje, Jamovec,
                                                                           Laze pri Dramljah,
                                                                           Trnovec pri Dramljah, Razbor
 
                 Ponikva (Po)                  Ponikva                     Hotunje, Uniše, Dolga Gora,
                                                                           Zagaj pri Ponikvi, Lutrje,
                                                                           Slatina pri Ponikvi,
                                                                           Dobovec pri Ponikvi,
                                                                           Ostrožno pri Ponikvi,
                                                                           Bobovo pri Ponikvi, Srževica,
                                                                           Boletina, Okrog, Ponikva,
                                                                           Podgaj, Brezje pri Slonu,
                                                                           Zg. Selce
 
                 Proseniško (Pr)               Proseniško                  Cerovec, Goričica, Repno,
                                                                           Zlateče pri Šentjurju
 
JUŽNI            Gorica pri Slivnici (GS)      Gorica pri Slivnici         Vezovje, Voglajna, Turno,
DEL OBČINE                                                                 Rakitovec, Drobinsko, Sele,
                                                                           Voduce pri Slivnici,
                                                                           Slivnica pri Celju, Javorje,
                                                                           Voduce, Bukovje pri Slivnici,
                                                                           Košnica, Jelce, Paridol
 
                 Kalobje (Ka)                  Kalobje                     Planinca, Trno, Trška Gorca,
                                                                           Podlešje, Kostrivnica,
                                                                           Vodice pri Kalobju
 
                 Loka pri Žusmu (LŽ)           Loka pri Žusmu              Dobrina, Hrastje
                 Lopaca (Lo)                   Lopaca                      Žegar, Krivica,
                                                                           Dobje pri Lesičnem,
                                                                           Straška Gorca
 
                 Planina pri Sevnici (Pl)      Planina pri Sevnici         Hruškovje, Planinski vrh, Tajhte,
                                                                           Brdo, Loke pri Planini,
                                                                           Podpeč nad Marofom, Visoče,
                                                                           Golobinjek pri Planini,
                                                                           Planinska vas, Podvine,
                                                                           Podpeč pri Šentvidu,
                                                                           Šentvid pri Planini,
                                                                           Podlog pod Bohorjem,
                                                                           Dobropolje, Vejice, Prapretno
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

PUP Občine Šentjur vsebujejo tekstualni in grafični del ter priloge.
(1) Tekstualni del vsebuje besedilo odloka, obrazložitve, pogoje (smernice) in soglasja (mnenja) pristojnih nosilcev urejanja prostora, pri čemer besedilo odloka sestavljajo:
I. Splošne določbe, ki v dveh razdelkih definirajo:
– temeljne določbe in
– konkretne določbe;
II. Skupne določbe, ki v treh razdelkih definirajo:
– delitev posegov s poglavji posegov v prostor glede na namensko rabo zemljišč in merili in pogoji glede vrste posegov v prostor;
– oblikovanje posegov s poglavji meril in pogojev za oblikovanje posegov v prostor, za določanje gradbenih parcel, za prometno urejanje in za komunalno urejanje in
– varstvo naravnega in ustvarjenega okolja s poglavji meril in pogojev za varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, meril in pogojev za varovanje in ohranjanje kulturne dediščine, meril in pogojev za varovanje in izboljšanje okolja, za varstvo pred požarom in za zaščito in reševanje;
III. Posebne določbe, ki v treh razdelkih definirajo podrobnejša merila in pogoje za posege v posamezni makroceloti in sicer za:
– makroceloto Šentjur,
– makroceloto severnega dela občine Šentjur,
– makroceloto južnega dela občine Šentjur.
IV. Prehodne določbe, ki definirajo dokončanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj
V. Končne določbe, ki definirajo prenehanje veljavnosti PIA, opredeljujejo vpogled v dokumentacijo in veljavnost.
(2) Grafični del vsebuje prikaze načrtovanih meril in pogojev ter ukrepov in preglednico razmejitev in sicer:
I. Prikaz območij urejanja s PUP na TTN v merilu 1: 30000;
II. Prikaz prostorskih razmejitev na makrocelote in gravitacijska območja na TTN v merilu 1: 30000;
III. Prikaz meril in pogojev za oblikovanje posegov v merilu 1: 5000;
IV. Prikaz meril in pogojev za varstvo naravnega in ustvarjenega okolja v merilu 1: 5000;
Posamezni prikazi so glede na kompatibilnost vsebine lahko združeni na skupnih kartah.
(3) Priloge, ki so potrebne za razumevanje šifer iz posebnih določb (37. – 47. člen)
· Peter Fister: Glosar arhitekturne tipologije, Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor RS, Zavod za prostorsko planiranje, 1993
· Peter Fister: Arhitekturne krajine in regije Slovenije, Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor RS, Zavod za prostorsko planiranje, 1993

Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Šentjur določajo namensko rabo zemljišč. Posegi v prostor so glede na namensko rabo zemljišč dopustni in dovoljeni, kolikor so v skladu z določili planskih aktov občine in merili in pogoji, ki so določeni v poglavju skupnih določb oziroma za specifične primere tudi v poglavju posebnih določb tega odloka.
Posegi v prostor, ki trajno spremenijo namensko rabo prostora, so načeloma dovoljeni samo na stavbnih zemljiščih oziroma za novogradnje in rekonstukcije komunalne infrastrukture (linijski objekti, prostostoječi infrastrukturni objekti do 40 m2 izrabljene površine zemljišča) tudi izven plansko določenih stavbnih zemljišč.
V posameznih območjih naselij oziroma območjih mesta Šentjur (razvidno iz 37. člena) morajo površine namenjene prevladujoči dejavnosti obsegati večinski del vseh površin. Za makroceloto južnega dela Občine Šentjur je podana posebna določba v 42. členu tega odloka.
Dopolnilne dejavnosti znotraj prevladujoče dejavnosti v okviru posamezne gradbene parcele lahko dosegajo do 50% BEP objekta maksimalnih možnih dimenzij glede na dovoljeno pozidanost, intenzivnost izrabe zemljišča in ostalih določil tega odloka.
Namenska raba prostora za nekatera vodilna in pomembnejša naselja je razvidna iz posebnih določb tega odloka, v celoti pa iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev.
Za območja gradenj zunaj poselitvenih območij, kjer podrobnejša namenska raba ni posebej določena, se dovoljujejo dejavnosti v okviru osnove namenske rabe S in podrobnejše namenske rabe SE, SS, SP in SK.

Ta člen odloka določa splošne dopustne posege v območjih stavbnih zemljišč namenjenih poselitvi. Kolikor ni v posebnih določbah tega odloka določeno drugače, so dopustni naslednji posegi:
(1) gradnja novega objekta;
(2) rekonstrukcija objekta;
(3) nadomestna gradnja objekta;
(4) odstranitev objekta;
(5) spremembe namembnosti in spremembe rabe v skladu z namembnostjo;
(6) gradnje, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost objektov in ljudi;
(7) gradnje objektov v javni rabi ter gradbeni inženirski objekti (za potrebe komunalnega opremljanja, prometa, parkirišč, zvez in energetike, vodnogospodarske ureditve) in
(8) vzdrževalna dela.

Pri tem imajo navedeni pojmi sledeči pomen:
– gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled;
– rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, zunanji izgled in namembnost objekta, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave;
– nadomestna gradnja je izvedba del, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini, vendar znotraj gradbene parcele, zgradi nov objekt, s katerim se bistveno ne spremeni namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje dosedanjega objekta, ki se ga pred začetkom uporabe nadomestnega objekta odstrani;
– odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje;
– sprememba namembnosti je izvedba del, ki ne predstavljajo gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo rabe objekta oziroma njegovega dela, da se z njo posledično poveča vpliv objekta na okolico;
– sprememba rabe je takšna izvedba del, ki predstavlja spremembo namembnosti, vendar se zaradi nje ne spremni velikost in zunanji izgled objekta ter ne povečuje vplivov na okolico, ali takšna sprememba namembnosti, ko se opravljanje dejavnosti v poslovnem prostoru nadomesti z drugo, takšni dejavnosti podobno dejavnostjo.

Ta člen odloka določa dovoljene posege po posameznih gravitacijskih območjih:
(1) Vsi posegi so možni v skladu z ostalimi določbami odloka in v skladu s posebnimi določbami za posamezna gravitacijska območja.
(2) Dopolnilne in pogojno dovoljene dejavnosti so dovoljene, če so njihovi vplivi na okolje v okvirih s predpisi dovoljenih vplivov na okolje.
(3) V primeru obstoječe neprimerne dejavnosti glede na namensko rabo je potrebno določiti sanacijske ukrepe, vplive na okolje pa zmanjšati na stopnjo dovoljeno v veljavnih predpisih. Dejavnosti do izvedbe sanacijskih ukrepov na obstoječi lokaciji ni dovoljeno širiti.
(4) Gradnje novega objekta, rekonstrukcije objekta, nadomestne gradnje objekta, spremembe namembnosti in spremembe rabe na obstoječi oziroma predvideni gradbeni parceli, na kateri so postavljeni obstoječi objekti, ki morajo imeti uporabno dovoljenje za začetek uporabe objekta, so možne le v primeru, ko imajo takšni obstoječi objekti dejansko pridobljeno uporabno dovoljenje.
(5) Umeščanje dejavnosti SK je možno kljub določilu 8. člena tega odloka, ki določa, da morajo površine namenjene prevladujoči dejavnosti v posameznih območjih naselij obsegati večinski del vseh površin, s soglasjem občinskega urbanista na podlagi pozitivnega mnenja pristojne strokovne službe.

V ureditvenih območjih, kjer je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, je do izdelave le teh možno izvajati posege v prostor, ki ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja posegov v prostor in izvajanja rešitev s predvidenim prostorskim izvedbenim načrtom:
(1) gradnja komunalne opreme;
(2) vzdrževalna dela v javno korist;
(3) posege, katere je možno izvajati na podlagi lokacijske informacije;
(4) sprememba rabe in vzdrževanje obstoječe gradbene strukture.

Enostavni objekti se razvrščajo na pomožne objekte, začasne objekte, vadbene objekte, spominska obeležja in urbano opremo:
(1) Pomožni objekt je objekt za lastne potrebe, ki služi izboljšavi bivalnih in delovnih pogojev ter kmetijski ali ljubiteljski dejavnosti posameznikov in njihovih družin, ograja, ki omejuje dostop tretjih oseb na dvorišče, vrt ali drugo zemljišče, pomožni infrastrukturni objekt, ki predstavlja del gospodarske javne infrastrukture, vključno s cestninskimi postajami, ali del druge javne infrastrukture oziroma omrežja v javni rabi ali priključek na takšno infrastrukturo oziroma omrežje in pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, s pomočjo katerega se opravlja dejavnost kmetijstva, lova, gozdarstva oziroma ribištva.
Gradnja pomožnih objektov, ki služi izboljšani bivalnih in delovnih pogojev, se lahko izvaja v okviru meril za pozidanost in v skladu z dovoljenim faktorjem (FSI), ter mora biti oblikovno in funkcionalno usklajena z osnovnim objektom.
Ograje okoli funkcionalnega zemljišča ne smejo biti višje od 1,20 m, razen v primerih posebnih varstvenih in zaščitnih zahtev. Ograje naj bodo načeloma žive meje, oziroma lahke ograje le v primerih protihrupnih zaščit masivne ter po možnosti ozelenjene. V primeru postavljanja ograje proti javni cesti je obvezen odmik ograje 1 m izven cestnega telesa, na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, pa ne sme presegati višine 0,8 m.
Gradnja opornih zidov je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Kolikor oporni zid presega višino 1 m, ga je potrebno izvesti kaskadno. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in načeloma ozelenjeni.
(2) Začasni objekt je enostavni objekt, narejen v montažni izvedbi in iz lahkih materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja;
Začasni objekti morajo biti nameščeni na vedutno neizpostavljenih območjih tako, da ne bo oviran promet in funkcionalna raba območja.
(3) Vadbeni objekt je enostavni objekt, namenjen športu in rekreaciji na prostem, kot so nogomet, odbojka, rokomet, tenis, golf, vzletišča za zmaje, ultralahka letala in druga podobna športna vzletišča, rekreacijsko jahanje, kolesarjenje, trim steze in druga podobna športna oziroma rekreacijska igrišča na prostem, kakor tudi enostavni objekt, namenjen vajam za zaščito in reševanje, vojaškemu vadišču in podobno pod pogojem, da se s takšnim objektom ne spreminja vodnih in reliefnih značilnosti.
Vadbene objekte je možno postavljati v skladu s splošnimi principi varnosti in oblikovno zasnovo območja.
(4) Spominsko obeležje je konstrukcijsko enostaven kip, plošča ali drugačen spomenik, namenjen obeležitvi zgodovinskega, kulturnega ali kakšnega drugega pomembnega dogodka oziroma prireditvi.
Postavitev spominskih obeležij mora biti izbrana na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje prostora tako, da se s postavitvijo dopolnjuje javni prostor in ne ovira promet. Spominska obeležja na stavbah morajo biti postavljena tako, da ne slabšajo bivalnih pogojev in varnosti objekta.
(5) Urbana oprema so enostavno premakljivi objekti oziroma predmeti, s pomočjo katerih se zagotavlja namenska raba javnih površin.
Urbano opremo je dovoljeno postavljati v skladu s splošnimi načeli varnosti uporabnikov in v smislu izboljšanja vizualne in programske kvalitete prostora. Oglaševanje za lastne potrebe je dovoljeno na poslovnih objektih in na gradbenih parcelah poslovnih objektov.
Gradnja pomožnega objekta, ki služi izboljšavi bivalnih in delovnih pogojev ter postavitev ograj je možna le na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta. Postavitev urbane opreme je možna v okviru stavbnih zemljišč.
Vsi ostali pomožni objekti, začasni objeki in vadbeni objekti pa so lahko tudi izven funkcionalnih oziroma stavbnih zemljišč. Konkretizacija teh posegov je možna v skladu s soglasjem občinskega urbanista na podlagi pozitivnega mnenja pristojne strokovne službe.
Skladno 3. členu zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) za enostavni objekt ni potrebno gradbeno dovoljenje, če investitor pred začetkom gradnje pridobi lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je takšna gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, in če je njegova velikost, način gradnje in rabe ter odmik od meje sosednjih zemljišč v skladu s predpisom iz 8. člena tega zakona.
V skladu z zgoraj navedenim zakonom ni potrebno pridobiti niti gradbenega dovoljenja niti lokacijske informacije za enostavni objekt, ki ga izvajalec gospodarske javne službe postavlja na objekt gospodarske javne infrastrukture in je neposredno namenjen izvajanju gospodarske javne službe ali upravljanju gospodarske javne infrastrukture.
S postavitvijo urbane opreme se lahko začne tudi brez pridobitve lokacijske informacije, če s takšno postavitvijo soglaša lastnik javne površine.

Posegi na kmetijska zemljišča so možni v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja to področje.
Na območjih kmetijskih zemljišč so dovoljeni naslednji posegi:
(1) kmetijske prostorsko ureditvene operacije in melioracije, ki so opredeljene v prostorskem delu veljavnega plana občine;
(2) sanacije peskokopov, gramoznic in divjih odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo;
(3) urejanje in izgradnja poljskih poti, pešpoti in kolesarskih poti;
(4) vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in hudournikov;
(5) objekti in naprave za potrebe komunale, prometa, zvez in energetike, ki ne spreminjajo namembnosti in prejšnje rabe kmetijskih zemljišč ter rekonstrukcije lokalnih cest v območju obstoječih tras s širino varovalnega pasu ceste;
(6) postavitev enostavnih objektov;
(7) gnojenje kmetijskih zemljišč v skladu z Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96) in Navodilom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 34/00);
(8) v primeru obstoječih objektov na kmetijskih zemljiščih zgrajenih pred letom 1967 ali s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem je možna nadomestna gradnja na istem mestu, v istem obsegu in iste namembnosti, ki jo objekt izkazuje v naravi in v skladu z ostalimi določili tega odloka.
Ob načrtovanju in izvajanju posameznih posegov v prostor je potrebno določiti neoviran dostop do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč po obstoječih poljskih in gozdnih poteh oziroma urediti predhodno ustrezne nadomestne poti.

Posegi na gozdna zemljišča so možni v skladu z zakonom, ki ureja to področje.
Na območjih gozdnih zemljišč so dovoljeni naslednji posegi:
(1) gradnja gozdnih cest;
(2) na gozdnih zemljiščih lesno proizvodnega pomena posegi, ki jih določa prostorski del srednjeročnega družbenega plana in gozdnogospodarski načrt;
(3) sanacije peskokopov, gramoznic in divjih odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo ob predhodnem soglasju pristojne gozdarske službe;
(4) v lesnoproizvodnih gozdovih posegi, ki imajo za namen izboljšati gospodarjenje z gozdovi, kot so: gradnja gozdnih poti, nakladalnih ramp, urejanje hudournikov in postavitev enostavnih objektov;
(5) v gozdovih z izjemno poudarjenimi splošnokoristnimi funkcijami posegi, ki služijo gospodarjenju z gozdom in njegovi sekundarni rabi (za rekreacijsko in izobraževalno funkcijo), kot so: gradnja gozdnih in rekreacijskih poti, nakladalnih ramp, zavetišč, krmišč za divjad ter postavitev enostavnih objektov;
(6) na območjih varovalnih gozdov posegi, ki so v skladu z ekološko funkcijo posameznega gozda;
(7) V primeru obstoječih objektov na gozdnih zemljiščih zgrajenih pred letom 1967 ali s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem je možna nadomestna gradnja na istem mestu, v istem obsegu in iste namembnosti, ki jo objekt izkazuje v naravi in v skladu z ostalimi določili tega odloka.
Za transport lesa naj se na problematičnih območjih (erozija, pomembni habitati oziroma rastišča, ipd.) uporabljajo prilagojene tehnologije (žičnice).
Načrtovanje gozdnih cest se opravlja v okviru gozdnogospodarskih načrtov, ki morajo upoštevati naravovarstvena izhodišča. Trasiranje gozdnih cest naj ne poteka preko naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, vizualno izpostavljenih območij ali pomembnejših habitatov.
Na območjih gozdov, ki so del območja varovanja narave ali varovanja kulturne dediščine je dejavnosti potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za naravno dediščino.
Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno predhodno pridobiti soglasje pristojne gozdarske službe. Upoštevati je potrebno tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih površin v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba.
Pri posegih v prostor se mora ohranjati gozdni rob, v primeru poškodb pa ustrezno sanirati oziroma ponovno vzpostaviti. Pri lociranju novih objektov ob gozdnih robovih je potrebno upoštevati oddaljenost za najmanj enodrevesno višino odraslega gozdnega sestoja. Pri lociranju novih objektov ob gozdnih robovih je potrebno pridobiti soglasje pristojne gozdarske službe.
Ob načrtovanju in izvajanju posameznih posegov v prostor je potrebno določiti neoviran dostop do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč po obstoječih poljskih in gozdnih poteh oziroma urediti predhodno ustrezne nadomestne poti.

Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Šentjur imajo v svojem grafičnem delu opredeljena specifična območja vinogradništva. Znotraj teh območij je dovoljena gradnja v skladu z naslednjimi določili:
(1) Gradnja novih objektov, ki neposredno služijo vinarski kmetijski proizvodnji je možna:
– v okviru ureditvenih območij naselij, ki so po klasifikaciji naselij v občini izrazito kmetijska naselja in naselja s poudarjeno kmetijsko funkcijo (SK);
– v okviru kmetije na območju stavbnih zemljišč razpršene poselitve;
– na območju kmetijskih zemljišč, če ti objekti služijo povečani kmetijski proizvodnji in ni zadostnih površin v okviru območij, navedenih v zgornjih alineah. Pri tem morajo novi objekti predstavljati strnjeno celoto z ostalimi objekti domačije in ne smejo biti locirani na vedutno izpostavljeni lokaciji oziroma ne drugače varovanem zemljišču. Izjemoma so ti posegi možni tudi na najboljših kmetijskih zemljiščih v primerih, če ni na voljo manj kvalitetnih kmetijskih zemljišč, kar potrdi pristojna kmetijska svetovalna služba,
– za oblikovanje, določanje gradbene parcele, komunalno, prometno infrastrukturo, varstvo naravnega in ustvarjenega okolja itd. je potrebno upoštevati določila skupnih določb.
(2) Gradnja shramb in zidanic je možna ob upoštevanju naslednjih pogojev:
– trajni nasad mora biti v območjih, ki so za konkretno kulturo opredeljena v planskem aktu (območja vinogradov) ali v agrokarti (rajonizacija kmetijskih zemljišč);
– najmanjša površina nasada, ki jo mora investitor imeti, je 0,25 ha za vinograd (nasad ribeza) in 0,50 ha za sadovnjak;
– z načrtovano gradnjo gospodarskega objekta – shrambe in zidanice mora soglašati pristojna občinska kmetijska svetovalna služba, ki mora sodelovati v postopku,
– površina stavbišča (zazidana površina objekta skupaj z vsemi pomožnimi objekti) je lahko največ 55m2,
– višina objekta je lahko največ 6,0m nad koto pritličja, ob tem da mora biti pritličje vsaj z eno stranico objekta v nivoju obstoječega terena oziroma največ 0,20m nad nivojem le tega,
– razmerje tlorisnih gabaritov naj sledi tipičnemu razmerju za stavbno dediščino v okolici znotraj tega območja,
– streha: simetrična dvokapnica s slemenom v smeri daljše stranice; naklon od 35 do 45 stopinj,
– pri postavitvi objekta na parcelo je potrebno upoštevati konfiguracijo terena in značilnosti postavitve stavbne dediščine na tem območju glede na teren,
– pri uporabi materialov je potrebno upoštevati objekte v okolici znotraj tega območja,
– za ostalo je potrebno upoštevati merila in pogoje skupnih določb.
Navedena določila veljajo izključno za posege znotraj območij vinogradništva. Ob navedenih kriterijih se dovoljuje sprememba namembnosti obstoječih zidanic v počitniška bivališča ter gradnje novih počitniških bivališč. Sprememba namembnosti v stanovanjsko je možna, če si investitor zagotovi vsaj minimalno komunalno opremljenost zemljišča.

Do sprejetja ureditvenih načrtov izvedbe sanacije območij so dovoljeni posegi, ki služijo varovanju in zaščiti pred negativnimi vplivi na okolje.

V skladu s 37. členom zakona o vodah (Uradni list, št. 67/02) na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:
· gradnjo objektov javne infrastrukture,
· gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
· ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
· ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
· gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
· gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in
· gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Za gradnje na vodnem ali priobalnem zemljišču, ki so potrebne za izvajanje javne službe po navedenem zakonu ali za izvajanje vodne pravice, na varstvenih in ogroženih območjih, zaradi odvajanja odpadnih voda, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode ter za hidromelioracije in rudarjenje je potrebno pridobiti vodno soglasje na podlagi prvega odstavka 152. člena zakona o vodah.

Na območju občine, ki se urejajo s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji se nahajajo tudi površine, ki predstavljajo ogrožena območja. Razdeljena so na poplavna, plazljiva in erozijska območja.
Skladno 85. členu zakona o vodah je potrebno na ogroženem območju pri izvajanju dejavnosti ali poseganju v prostor upoštevati določbe zakona o vodah.
A) POPLAVNA OBMOČJA
V skladu s 86. členom zakona o vodah so na poplavnem območju prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
B) PLAZLJIVA OBMOČJA
Na plazljivih območjih, ki jih na osnovi strokovnih podlag opredeli lokacijska informacija, je za vsako novogradnjo oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in naprav, predhodno pridobiti geološko mnenje.
Na potencialno plazljivem območju je za vsako novogradnjo pridobiti tudi geomehansko mnenje ter na osnovi geološkega poročila določiti ustrezno mikrolokacijo s pogoji za gradnjo. Upravljavci in uporabniki so dolžni na pogojno stabilnih zemljiščih preveriti pogoje stabilnosti zemljišč, pred zasipavanjem razmočenih zemljišč odvesti talne vode ter pobočne kotanje drenirati in izravnati tako, da voda ne bo mogla zastajati in zamakati zemljišča.
C) EROZIJSKA OBMOČJA
Erozijska zemljišča, katerih lokacija se opredeli na osnovi strokovnih podlag v lokacijski informaciji, zahtevajo posebno pozornost. Skladno s 87. členom zakona o vodah je na erozijskem območju prepovedano:
· poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
· ogoljevanje površin,
· krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
· zasipavanje izvirov,
· nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
· omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
· odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
· zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
· odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
· vlačenje lesa.

Na celotnem območju, ki se ureja s PUP Občine Šentjur je pri oblikovanju novogradenj, adaptacij, dozidav, nadzidav, gradnje pomožnih in začasnih objektov ter pri oblikovanju drugih posegov v prostor potrebno doseči skladnost z okolico glede:
(1) lege objekta,
(2) velikosti objekta,
(3) volumna,
(4) zunanjega izgleda,
(5) arhitekturnih elementov in
(6) oblikovanja zunanje ureditve.
Pri vseh posegih je potrebno upoštevati merilo lokacije in obstoječih objekov, razen za lokacije objektov, ki imajo značaj mestnih ali lokalnih znamenj.
Posamezne posege v prostor je možno oblikovati v kontrastu z okoljem in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti prostorsko dominanto, doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami na prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza, v središčih posameznih naselij. Ob tem mora tak poseg upoštevati obstoječe dominante in kvalitete prostora.
Z vidika oblikovanja imajo morfološki tipi naslednje oznake:

(1)  a    prosto stoječa pozidava (enodružinske stanovanjske hiše, bloki,
          stolpiči in večstanovanjski objekti, kmetijski objekti,
          infrastrukturnimi objekti in naprave,…),
(2)  b    strnjena gradnja (atrijske vrstne hiše, več stanovanjski objekti
          v nizih,…) in
(3)  j    jedro (območja ohranjenih jeder posameznih naselij).

Oznake so podane pri preglednicah podrobnejše namenske rabe, kjer tako oblikovana gradnja prevladuje in se uporablja kot usmeritev za postavitev in oblikovanje objektov.
Morfološki tip oblikovanja za konkretizacijo posameznega posega v prostor (a, b, j) je potrebno določiti v skladu z značilnostmi okoliške gradnje in ga ustrezno utemeljiti.
Oblikovalska določila za posamezne sklope istovrstne podrobneje namenske rabe:

V primeru, da se, v projektni dokumentaciji v območju gradenj zunaj poselitvenih območij (S), določi podrobnejša namenska raba SS oziroma SK se dovoljuje pozidanost gradbene parcele do 40%, pod pogojem, da se obvezno pridobi soglasje občinskega urbanista na podlagi pozitivnega mnenja pristojnih strokovnih služb.
V območju gradnje zunaj poselitvenih območij, kjer je določena podrobnejša namenska raba MP, se dovoljuje pozidanost do 30% gradbene parcele in indeks intenzivnosti izrabe zemljišča 0,4.

V primeru, ko je obstoječa pozidanost ali obstoječi faktor izkoriščenosti (FSI) posamezne gradbene parcele večja, kot je določeno v tem členu, so gradbeni posegi na območju planske celote Šentjur dovoljeni v okviru obstoječe pozidanosti in izkoriščenosti zemljišča.
Posegi na obstoječih objektih na območjih, ki predstavljajo oblikovno celoto (zaključena skupina vrstnih hiš, območja dvojčkov, druge oblike strnjene gradnje) naj se praviloma izvajajo enotno za celotno območje.
Prostorski ureditveni pogoji na območjih, kjer so že realizirani PIN, se v načelu podrejajo generalnim urbanističnim konceptom prostorskega izvebenega načrta. Drugačne rešitve so možne pod pogojem, da se na podlagi pozitivnega mnenja pristojnih strokovnih služb pridobi soglasje občinskega urbanista. Takšne rešitve morajo obvezno upoštevati urbanistično in arhitekturno oblikovanje okolice, za kar skrbi občinski urbanist.
V območju mešanih funkcij je potrebno upoštevati tako funkcionalni kot oblikovni vidik in doseči čim bolj uravnoteženo arhitekturno rešitev, ki jo je potrebno ustrezno utemeljiti in prikazati, kako se je upoštevalo značilnosti oblikovanja v prostoru. Arhitekturno rešitev mora potrditi občinski urbanist.

Dozidave in nadzidave objektov morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajene z osnovnim objektom, višinski gabarit ne sme presegati maksimalnega gabarita določenega za posamezno naselje (gabarit, naklon strehe, smer slemena, izbira kritine in drugih materialov) ob upoštevanju pogojev za graditev novih objektov.

Vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih objektov so dovoljene v okviru obstoječe gradbene lupine in namembnosti.
V morfoloških tipih z oznako j je obvezno ohraniti kvalitetne prvotne elemente členitve fasad (omet, obdelan kamen, les, barva) ter druge likovne elemente. V teh območjih veljajo pri obnovi oziroma zamenjavi ostrešja in kritine enaki pogoji kot za novogradnje. Pogoje za vzdrževalna dela na objektih kulturne dediščine predpiše pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Celje.

Odmiki novozgrajenih objektov morajo slediti gradbeni liniji obstoječih objektov ob ulicah in obstoječim gradbenim linijam v prostoru. Če gradbene linije v prostoru ni, je gradbena meja, do katere lahko segajo objekti, pogojena z regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov oziroma z naslednjimi odmiki, in sicer:
– 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce oziroma, če ni hodnika vsaj 6 m od roba cestišča, kolikor to ni predvideno za rekonstrukcijo, ob upoštevanju elementov ceste oziroma hodnika. Izjemoma je lahko odmik manjši ob predhodnem soglasju upravljalca ceste;
– praviloma vsaj 8 m od sosednjega objekta in ne manjši od višine novograjenega objekta oziroma prizidka merjeno od tal do slemena oziroma najvišje točke nove gradnje. Odmik je lahko manjši, ko zaradi bližine ne nastopijo motilne posledice;
– vsaj 4 m od meje sosednje parcele, manjši odmik je možen ob soglasju lastnika prizadete sosednje parcele;
– zdravstveno tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti).
Novi objekti morajo biti odmaknjeni od obstoječih sosednjih objektov najmanj toliko, da so zagotovljene higiensko-zdravstveni in požarno-varstveni pogoji.

Pri določitvi gradbenih parcel je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno zelenje);
– dovoljena pozidanost parcele, dovoljeni faktor izrabe in predpisan delež zelenih površin.
Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je možna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več gradbenih parcel primernih za gradnjo ter da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop.
Minimalne velikosti gradbenih parcel v stanovanjskih območij SE in SS glede na oznako so:
a – min. 400 m2
b in j – min. 250 m2.
V območjih počitniških bivališč SP ne sme biti manjša od 250 m2, v območjih zidanic pa ne manjša od 100 m2.
Določila o minimalnih velikostih gradbenih parcel ne veljajo za v naravi obstoječe manjše zemljiške parcele, pri čemer ne smejo biti kršena določila maksimalne možne pozidanosti parcele.
Za kmetije in kmetijske objekte se velikost gradbene parcele določi ob upoštevanju velikosti in usmeritve kmetije, potrebe po modernizaciji (gospodarski proizvodni objekti, pomožni gospodarski objekti in stanovanjske hiše, lege, medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora in ob upoštevanju vseh sanitarnih in požarnih predpisov) in skladno s procentom pozidanosti.
Za industrijske objekte se gradbena parcela določi na osnovi dovoljenega FSI in procenta pozidanosti ter na osnovi prostorskih značilnosti in zahtev dejavnosti.
Površine za otroška igrišča in ozelenjena parkirišča niso del zelenih površin.
Ne glede na določila tega člena je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture.

Na območju Občine Šentjur je promet organiziran na več segmentih. Prostorski ureditveni pogoji glede na specifike prometa določajo merila in pogoje za cestni in železniški promet ter povzemajo potrebne ukrepe izhajajoče iz meril in pogojev za promet na notranjih vodah.
I. Cestni promet
Ceste oziroma cestni objekti se lahko gradijo in prenavljajo v varovalnih pasovih cest in rezervatih namenjenih za promet.
V rezervatih cest ni dovoljeno graditi novih objektov. Na obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela.
V varovalnih pasovih obstoječih prometnic so dovoljene novogradnje in spremembe namembnosti pod pogoji, ki jih predpiše upravljalec ceste, vendar v skladu s pogoji iz tega odloka.

Vse prometne površine morajo biti označene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo.
Minimalna širina občinskih cest – ulic je 4.0 m.
Kjer je gostota prometa velika, morajo imeti ulice hodnike za pešce in biti opremljene z javno razsvetljavo.
Ob glavnih zbirnih cestah je potrebno zagotoviti poleg pločnikov tudi kolesarske steze.
Hodniki za pešce morajo biti zaradi varnosti pešce iz hrapavih materialov.
Pločniki oziroma hodniki za pešce morajo imeti ob prehodu za pešcev poglobljene robnike tako, da ni oviran dostop invalidnim osebam.
Ob občinskih cestah je potrebno zagotoviti 1,5 m širok koridor – rezervat za komunalne vode z omejeno lastninsko pravico zaradi obnove ali izgradnje objektov ali omrežij javne infrastrukture.
Gradnja infrastrukturnih vodov v območju cestnega telesa in njenega varovalnega pasu, kjer je raba omejena, se lahko izvajajo le pod pogoji upravljavca in s soglasjem pristojnega upravnega organa za ceste.
Slepo zaključene ceste morajo imeti urejeno obračališče zadostne širine za obračanje tudi komunalnih vozil.
Gradnja mostov in cest v območju vodotokov mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, zagotovljena pa mora biti varnost pred stoletnimi visokimi vodami z zagotovitvijo minimalno 50 cm varnostne višine nad višino stoletnih vod.
Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran državne ceste širok:

o pri avtocestah                 40 m,
o pri hitrih cestah              35 m,
o pri glavnih cestah             25 m,
o pri regionalnih cestah         15 m,
o pri državnih kolesarskih poteh  5 m.

Planiranje prometnice ali obstoječe prometnice, ki so v načrtu za rekonstrukcijo in jim še niso dokončno določene tehnične značilnosti v projektni dokumentaciji, imajo rezervat.
V rezervatu so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter posegi v prostor v zvezi s komunalnim urejanjem.
Skupne širine rezervatov so glede na kategorizacijo cest, vrsto prometa, število voznih pasov in ureditve obcestnega prostora naslednje:
(1) 30 m rezervat za ceste z dvema voznima pasovoma za mešani motorni promet s kolesarskima stezama, hodnikom za pešce in s postajališči za javni potniški promet izven vozišča;
(2) 10 m rezervat za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet z enostranskim hodnikom za pešce;
(3) 6 m rezervat za lokalne dovoze.
Pri gradnji lokalnih cest, dovozov in priključkov posameznih objektov se upoštevajo širine določene z občinskimi predpisi.

(1) Dovozi in priključki na cestno mrežno morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu.
(2) Dovozne poti do objektov morajo biti zadovoljivo utrjene v protiprašni izvedbi z odvodnjavanjem.
(3) Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov skupno s soglasjem upravnega organa in upravljavca ceste.
(4) Vsaka gradbena parcela mora imeti zagotovljen dostop in dovoz za motorna vozila.
(5) Dostop do parcele se zagotovi neposredno z javne ceste.
(6) V primeru zagotovitve dostopa preko sosednjih zemljišč, mora imeti investitor za to zagotovljeno služnost.
(7) Priključki posameznih objektov morajo biti praviloma navezani na občinsko cesto in z njo na regionalno cesto. Varno vključevanje in izključevanje z državne ceste se izvede z ureditvijo levih zavijalnih pasov (PLDP>5000 vozil/dan) oziroma z razširitvijo voznega pasu na minimalno širino 5,50 m (PLDP<5000 vozil/dan);
(8) Eventualni novi priključki na regionalne ceste morajo biti locirani po možnosti v vseh obstoječih na nasprotni strani;
(9) Minimalni razmik med posameznimi novimi priključki in obstoječimi križišči na državni cesti je 100 m.

Pri novogradnjah ali pri spremembi namembnosti javnih in zasebnih objektov morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine ali garažna mesta na gradbeni parceli posameznega objekta in sicer tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.
Minimalni odmik parkirnih in manipulacijskih površin od roba bankine državne ceste je 5 m, od roba pločnika ob državni cesti pa 2 m, razen v območju kjer je ob državni cesti strnjena zazidava v naselju.
Vsa parkirišča ob državni cesti morajo biti ustrezno dimenzionirana in morajo omogočati manipulacijo vozil tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto.
I. Število parkirnih oziroma garažnih mest:
(1) stanovanjska hiša 2 PM na stanovanje,
(2) stanovanje v večstanovanjski hiši 2 PM na stanovanje,
(3) poslovni prostori – pisarne 1 PM na 30 m2 neto površine,
(4) poslovni prostori z obiskom strank 1 PM na 20 m2 neto površine,
(5) gostinski lokal 1 PM na 4 sedeže in 1 PM na 1 tekoči meter točilnega pulta oziroma najmanj 5 PM,
(6) trgovski lokali 1 PM na 30 m2 koristne prodajne površine in min 2 PM,
(7) delavnice za servis motornih vozil 6 PM na 1 popravljalno mesto,
(8) avtopralnice 5 PM na eno pralno mesto,
(9) za ostale dejavnosti se število parkirišč določi v skladu s predpisi.
Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je potrebno zagotoviti vsaj 5% ali vsaj eno parkirno mesto za invalide.
Določila veljajo povsod, razen v primeru, ko je možno parkiranje na javnih parkiriščih s soglasjem pristojnega upravljalca in ob upoštevanju potreb po istočasnem parkiranju.
V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
II. Promet na notranjih vodah
V neposrednem vplivnem območju Slivniškega jezera so dovoljeni le posegi za potrebe urejanja jezera, varstvo voda in urejanje ihtiološkega in ornitološkega rezervata. Meja rezervata se določi s posebnim predpisom.
Dovoljeni so tudi posegi oziroma ureditve, ki omogočajo dostop do vode (pristani, mostički, parki…), ki trajno ne spreminjajo obale.
Za posege v območju jezera in priobalnega pasu je potrebno predhodno soglasje pristojne službe za urejanje voda in strokovno mnenje službe za varstvo narave.
III. Železniški promet
Vse posege v 200 m varovalnem pasu železniške proge Ljubljana–Maribor glede na os železnice je dovoljeno izvajati le v soglasju z upravljalcem železniške proge.
V 200 m varovalnemi pasu železniške proge je potrebno upoštevati določila zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00) in pravilnika o pogojih za graditev gradbenih ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87 in 25/88) glede minimalnih dovoljenih odmikov.

Gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, vodnega gospodarstva in zvez na območju vseh treh makrocelot je možna v vseh območjih urejanja v skladu z določbami za posamezno območje urejanja in v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje.
V predvidenih koridorjih za potrebe komunalnega urejanja ni dovoljena gradnja drugih objektov in naprav, dovoljena so le redna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, razen izjemoma ob soglasju upravljavca oziroma predlagatelja posameznega voda.
Gradnja objektov je možna le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, oskrbo z vodo in urejeno odvajanje odpadnih vod.
Gradnja novih objektov naj bo zasnovana tako, da omogoča racionalno oskrbo s komunalnimi vodi.
V novo predvidenih območjih gradnje, kjer še ni zgrajene prometne in komunalne infrastrukture, je gradnja objektov možna po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture oziroma sočasno.
Predvideni sekundarni vodi in dostopi morajo biti zgrajeni pred oziroma sočasno z gradnjo objektov.
Pri izgradnji novih komunalnih vodov je istočasno potrebno zgraditi priključke z vodomernimi jaški (vodovod) oziroma revizijskimi jaški na kanalizacijo.
Obstoječe in predvidene objekte je potrebno obvezno priključiti na vso obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo. Poteki komunalnih vodov morajo biti med seboj usklajeni.
Pri vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah ali novogradnjah katerekoli podzemne napeljave ali naprave pri cestah je na tem delu, v kolikor je to potrebno, izvesti kompleksno prenovo vseh infrastrukturnih naprav, ki potekajo na tem delu ceste.
Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki in podobno, morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakšnega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.

Odvajanje odpadnih in padavinskih voda je lahko izvedeno v mešanem ali ločenem sistemu. Objekti, ki imajo možnost odvajanja meteorne vode v vodotoke morajo izvesti kanalizacijske priključke v ločenem sistemu (povzeto po odloku o odvajanju odpadnih in padavinskih voda, Uradni list RS, št. 39/97).
Vsi objekti morajo biti priključeni na sanitarno kanalizacijsko omrežje, ki se konča z ustrezno čistilno napravo (čistilna naprava oziroma greznica).
Za priključitev na javno kanalizacijo je potrebno soglasje upravljalca.
Na območjih, kjer sistem javne kanalizacije bodisi ni predviden, bodisi ni zgrajen se fekalne in tehnološke vode iz objektov in naprav vodijo v vodotesne več prekatne greznice primernih dimenzij brez iztoka, ki jih mora redno čistiti pooblaščeni upravljalec. Vsebina greznic se mora prazniti v rezervoar čistilne naprave za čiščenje komunalne odpadne vode. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja se objekti obvezno priključijo na kanalizacijo mimo greznic, ki jih je potrebno izprazniti, očistiti in dezificirati.
Za posamezna naselja ali zaključene celote naselja se zgradi kanalizacijsko omrežje in gradijo biološke čistilne naprave, ki naj se ob izgradnje kanalizacijskega sistema priključijo na centralno čistilno napravo.
Za večja nova območja pozidave je potrebno izvesti pred priključitvijo hidravlični izračun obstoječih vodov in v primeru neustreznosti izvesti obnovo in gradnjo novih vodov.
Prvi revizijski jaški objekta morajo biti locirani na parcelno mejo posameznega objekta.
Na območjih varstva vodnih virov mora biti gradnja omrežja odvajanja odpadnih vod usklajena z določbami posameznih odlokov.
Tehnološke vode in druge odpadne vode, ki vsebijejo škodljive snovi je možno priključiti na javno kanalizacijo, v kolikor so predhodno očiščene do mere, kot jo določa veljavna zakonodaja. Upoštevati je »Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode« (Uradni list RS, št. 105/2002).
Gnojišča in gnojne jame morajo biti načrtovane v skladu s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list RS, št. 10/85).

Vse padavinske vode iz strešin in utrjenih povšin, kjer se odvija motorni promet, je potrebno odvesti v ločen sistem meteorne kanalizacije ali mešano kanalizacijsko omrežje:
· s strešin preko peskolovov,
· z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, preko lovilcev olj in peskolovov.
Objekti, ki imajo možnost odvajanja meteorne vode v vodotoke (preko javnega meteornega kanala oziroma hišnega meteornega kanala) morajo izvesti kanalizacijske priključke v ločenem sistemu.
Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno urediti v skladu z določili 92. člena zakona o vodah.
Padavinske vode s cest se preko cestnih požiralnikov in lovilcev olj speljejo v ponikovalnico ali vodotok.
Padavinske vode z drugih utrjenih površin, ki posredno povečujejo količino odpadnih voda, je potrebno predvideti in izvesti ukrepe za zagotavljanje večje infiltracije ter zadrževanja padavin.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti odtočnim razmeram in vode odpeljati tako, da se ne poslabša stanje vodotoka dol ali gor vodno.

Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoševati varovalni pas omrežij oskrbovalnih sistemov in komunalne opreme in upoštevati ustrezne odmike.
Za večja nova območja pozidave je potrebno izvesti pred priključitvijo hidravlični izračun obstoječih vodov in v primeru neustreznosti izvesti obnovo oziroma gradnjo novih vodov.
Predvidene vodovode se načeloma gradi na obstoječem in predvidenem cestnem svetu tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.
Uporabniki tehnološke vode morajo imeti zgrajene zaprte sisteme. Za priključitev na vodovod morajo pridobiti soglasje upravljalca vodovoda.
Odjemna mesta za vodovodne priključke so v zunanjih vodomernih jaških za parcelno mejo objekta, ki se priključuje.

V skladu z veljavnimi predpisi je potrebno na površinah, ki jih obravnava PUP Občine Šentjur graditi in obnavljati ustrezno hidrantno omrežje za požarno zaščito naselij. Vodovodno omrežje mora biti dimenzionirano tako, da bo nudilo zadostno požarno zaščito, omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov in zagotavljalo predpisane odmike od drugih objektov, komunalnih naprav, vodov in drevja.
Obstoječe hidrantno omrežje bo potrebno za območja večjih pozidav dopolniti in obnoviti.
Priključek objekta na javno vodovodno omrežje mora pri objektih z večjo požarno obremenitvijo zagotoviti tudi možnost gašenja požara. V kolikor to ni možno, si mora investitor zagotoviti drug vir vode in način gašenja.

Preko območja občine Šentjur pri Celju poteka obstoječi 220 kV daljnovod, ki je v pristojnosti Elektro-Slovenije d.o.o., kot izvajalca obvezne gospodarske javne službe prenosa električne energije preko visokonapetostnega elektroenergetskega omežja v Republiki Sloveniji in daljnovoda 110 kV, ki sta v pristojnosti JP Elektro Celje.
– DV 220 kV Cirkovce – Podlog, obstoječi z oznako D-211,
– DV 110 kV Lava – Šentjur, obstoječi z oznako D-1082,
– DV 110 kV Šentjur – Rogaška Slatina, obstoječi z oznako D-1120.
Širine koridorjev obstoječih in predvidenih daljnovodov so naslednje:
– za 110 kV 2×15 = 30 m,
– za 220 kV 2×20 = 40 m,
– za 400 kV 2×25 = 50 m,
– za 20 kV daljnovode 2 × 10 = 20 m,
– za 20 kV kablovode 2 × 4 =8 m
– za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov ter transformatorskih postaj je potrebno pridobiti pisno soglasje upravljalca DV;
– za vse objekte (novogradnje, nadzidave, legalizacije, dozidave objektov namenjenih za stalno oziroma začasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov je predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti količin elektromagnetnega polja kot to določa veljavna Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
Elektro NN omrežje in omrežje javne razsvetljave se v strnjenih naseljih izvaja podzemno.
Na področjih, ki so predvideni za gradnjo novih objektov in na območjih, kjer je napetost nezadostna je potrebno izvesti ojačitve obstoječega omrežja oziroma zagotoviti lokacije za nove TP in trase za priključne SN vode. Nove transformatorske postaje naj bodo tipske, montažne.
Priključki objektov na omrežje so možni v skladu predpisi ter pod pogoji distributerja električnega omrežja.
Ceste morajo biti opremljene z javno razsvetljavo tako, da zagotavljajo ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči varen in pravilen potek prometa in sicer:
– dostopne ulice, z nizkimi uličnimi svetilkami,
– glavne ulice in ceste, z enotno visokimi kandelabri tipske oblike z betonskimi podstavki,
– posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju oziroma izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe oblikovno kvalitetne rešitve značilne za določeno okolje. Če pa kvalitetne rešitve za določeno območje ne obstajajo, je potrebno v prostor umestiti takšne svetilke, ki bodo skladne z okoljem in bodo zanj predstavljale kvalitetno rešitev; za izbor tipa svetilke oziroma njeno oblikovanje je potrebno pridobiti soglasje občinskega urbanista.
Upoštevati se morajo vsi z zakonom določeni vertikalni in horizontalni odmiki kabla javne razsvetljave od ostalih komunalnih vodov.
Vsa instalacija v cestnem telesu mora biti v zaščitnih ceveh.
Vsi vodi in razvodi morajo biti izvedeni v podzemni izvedbi.

Pri načrtovanju telekomunikacijskega omrežja je potrebno upoštevati:
– obstoječe in predvideno medkrajevno in krajevno TK omrežje,
– izdelati idejno zasnovo telefonskega omežja, v kolikor se obravnavajo posamezne zazidalne soseske,
– da je pri določanju lege objektov od TK infrastrukture potrebno upoštevati odmike oziroma zaščitne ukrepe,
– pri vseh posegih v prostor, kjer je TK omrežje že zgrajeno je potrebno pridobiti soglasje upravljalca,
– priključki objektov na omežje so možni samo pod pogoji upravljalca in v skladu s predvidenimi projektinimi rešitvami.
Izgradnja omrežja mobilne telefonije mora biti usklajena s koncesijsko pogodbo posameznega operaterja in z veljavnimi mednarodnimi standardi s področja mobilne telefonije.
Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
– prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino;
– objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;
– na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora;
– v urbanih območjih je treba prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v stanovanjskih območjih pa jih je treba vključevati na obstoječe sisteme infrastrukture ali v njihovo neposredno bližino (npr. kotlovnice, dimniki, stolpi);
– če je le mogoče, je treba objekte in naprave mobilne telefonije postavljati na manj kvalitetna kmetijska zemljišča;
– na zavarovana območja narave (razen ožjih zavarovanih območij narave, kjer se objekte in naprave mobilne telefonije ne postavlja), na območja, predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembnih območjih naj se posega le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status;
– v praviloma izjemnih primerih poseganja na območja in objekte varstva kulturne dediščine je treba objekte in naprave mobilne telefonije umeščati in oblikovati na osnovi postopkov, ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine;
– posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije tako, da je oblikovanje čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipiki ter naravnim danostim prostora (npr. barve, obliko stebrov in anten).

Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala se dopušča zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom. Kabelsko razdelilni sistem se izvaja v skladu s programom, ki ga določa Občina Šentjur.
Trasa omrežja CaTV mora potekati po isti trasi kot poteka telefonsko omežje.
Zagotoviti je potrebno podzemni vod. Predvideni kablovodi morajo biti vkopani in v zaščitnih ceveh.
Upoštevati je potrebno predpisane vertikalne in horizontalne odmike kabla CaTV od ostalih komunalnih vodov.
Prečkanje lokalnih cest s kablovodom je možno izvesti s prekopom po predhodnem soglasju upravljalca cest.
Trasa kablovoda naj po možnosti poteka izven vozišča cest z minimalnim odmikom 2 m od roba asfaltne ceste. Prečkanja vseh cest s prevrtavanjem oziroma podbitjem vozišča so dovoljena samo s soglasjem upravljalca cest v skladu z vsemi veljavnimi tehničnimi in prometno varnostnimi predpisi.
Trasa kablovoda lahko poteka v hodniku za pešce s potrebnimi odmiki od roba vozišča cest po predhodnem soglasju upravljalca cest.
Prečkanje vodotokov nadzemno mora biti izvedeno izven pretočnega profila, prečkanje vodotoka ali melioracijskega jarka pod njegovim dnom mora biti izvedeno tako, da je kabel pod obstoječim dnom in z zaščitno Alkaten cevjo, mesto prečkanja pa mora biti vidno označeno. Za vsa prečkanja vodotokov mora biti pridobljeno soglasje upravljalca vodotoka.

Na območju, kjer je zgrajeno mestno plinovodno omrežje je obvezna priključitev nanj pod pogoji pooblaščenega upravljalca. Objekti se na plinovodno omrežje priključujejo v skladu z veljavnim občinskim odlokom, ki ureja to področje.
Preko območja obline Šentjur potekajo naslednji obstoječi plinovodi, ki so v upravljanju Geoplina:
M2; MMRP Rogatec – RMPR Vodice; premer 400 mm; tlak 50 bar
R 21 C; od M2 v km 25+227 – MRP Šentjur; premer 100 mm; tlak 50 bar
P 211C; MRP Šentjur – MRP Center Šentjur; premer 150 mm; tlak 4 bare
P 212C; od P 211C v km 0+394 – MRP Nova Vas; premer 100 mm; tlak 4 bare
Preko območja občine Šentjur je predvidena trasa plinovoda R 21A Šmarje pri Jelšah – Slovenske Konjice.
V varstvenih pasovih vseh plinovodov, določenih s predpisi, so možni posegi samo v skladu s pogoji in soglasjem upravljaca plinovodnega omrežja.
Za vse plinovode je potrebno upoštevati energetski zakon (Uradni list RS, št. 79/99 in 8/00).
Za načrtovanje posegov v nadzorovanem pasu visokotlačnega plinovoda se upošteva pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02).
Za srednjetlačne plinovode pa je potrebno upoštevati pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjih delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02).
V 2 × 5 m pasu vseh plinovodov se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenca upravljalca.

Ravnanje s komunalnimi in posebnimi odpadki mora biti v skladu s predpisi.
Pri lociranju prostorov za odlaganje odpadkov je potrebno upoštevati možnost dostopa in obračanje s specialnim komunalnim vozilom. Kolikor dostopne ceste nimajo ustreznih obračališč, morajo uporabniki v času praznenja zabojnikov le te dostaviti na mesto dostopno za smetarsko vozilo.
Na posameznih območjih se v skladu z občinskimi predpisi locira ekološke otoke, na primernih dostopnih mestih, za ločeno zbiranje odpadkov.
Komunalne odpadke se odvaža na komunalno deponijo.
Gradbene odpadke se odvaža na deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov.

Poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja (zakon o vodah).
Pri načrtovanih aktivnostih – posegih v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnih zemljišč, 5m od meje vodnega zemljišča na vodotokih ter vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi (14. člen zakona o vodah), znotraj katerih ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa 37. člen zakona o vodah.
Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda (86. člen zakona o vodah).
Premostitve preko vodotokov so skladno s 37. členom zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) možne samo kot objekti javne infrastrukture. Načrtovane in izvedene pa morajo biti tako, da ne bodo imele negativnega vpiva na vodni režim in stanje voda.
Pri vsakem posegu v vodni svet je potrebno ohraniti značilno krajinsko ekološko vredno vegetacijo ter posebno redke rastline in živalske primerke. Vsi posegi v vodni ali obvodni svet naj se izvajajo v času, ko za ribe in druge obvodne živali niso predpisane varstvene dobe.
Posegi na območju naravne vrednote naj se izvajajo tako, da ne bodo razvrednotili, poškodovali ali uničili naravne vrednote in prizadeli njeno svojevrstnost. Za posege na območju naravne vrednote je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje (105. člen ZON).
Na varovanih območjih kulturne dediščine je za vse posege, ki spreminjajo vodni režim in pojavnost vode v krajini potrebno pripraviti presojo vplivov, ki jih bo predlagani poseg imel na varovane vrednote prostora. Od pristojne službe za varstvo kulturne dediščine je potrebno pridobiti mnenje o sprejemljivosti vpliva.

Na območju Občine Šentjur se nahaja 53 evidentiranih naravnih vrednot in širših zavarovanih območij narave. Od teh ima status naravnega spomenika 12 objektov, za 13 območij pa je podan predlog za zavarovanje kot naravni spomenik, naravni rezervat oziroma regijski park. Za ostalih 28 evidentiranih naravnih vrednot ni predvideno zavarovanje z aktom, ampak so zanje predvideni drugi ukrepi varstva (pogodba o varstvu, pogodba o skrbništvu, varovanje s planskimi dokumenti).
Evidentirane naravne vrednote in širša zavarovana območja narave so sestavni del Naravovarstvenih smernic za prostorske ureditvene pogoje Občine Šentjur, ki jih je izdelal Zavod RS za varstvo narave februarja 2003 in so sestavni del odloka.

V biotsko izjemno raznovrstnih ali dobro ohranjenih območjih, kjer so habitati vrst, ki so mednarodno pomembni ali, ki drugače prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, se določajo ekološko pomembna območja. V občini Šentjur so predvidena štiri območja, ki imajo sedaj status naravne vrednote, da se določijo kot ekološko pomembna območja: Ribniki pri Blagovni, Bohor, Slivniško jezero ter Ribniki pri Dramljah.
Skladno naravovarstvenim smernicam se ohranjajo tudi habitatni tipi in habitatne vrste v ugodnem stanju:
– pečine in skalovja;
– ekstenzivno obdelana suha travišča;
– grmišča;
– listopadni gozdovi;
– jelševje in obrečno vrbovje;
– porasli rečni bregovi;
– vlažna travišča in trstišča;
– stalna jezera in ribniki;
– podzemljeski habitati;
– sekundarni habitatni tipi.
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v naravovarstvenih smernicah, št.: 01-III-493/3-O-02, z dne 24. 2. 2003, ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Šentjur.
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem aktom, in je ta načrtovan na naravni vrednoti, zavarovanem območju ali območju biotske raznovrsti je potrebno pred začetkom izdelovanja projekta pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje, in sicer za tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za katere je to v naravovarstvenih smernicah določeno (105. člen ZON). Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.

Na območju Občine Šentjur se nahaja večje število evidentiranih enot kulturne dediščine. Objekti oziroma območja so skupaj s statusom navedeni v preglednici v nadaljevanju.

Za vsak poseg na parcelo z objektom kulturne dediščine ali v območje kulturne dediščine je na pristojni službi za varstvo kulturne dediščine potrebno pridobiti v fazi pričetka priprave projektne dokumentacije kulturno varstvene pogoje za poseg ter nato kulturno varstveno soglasje k projektni dokumentaciji.
Za vzdrževalna dela izda občinski organ lokacijsko informacijo, v kateri se lastnika in investitorja del opozori, da je potrebno za vsa dela pridobiti kulturnovarstvene akte pristojne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.
Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturnozgodovinske spomenike oziroma so v fazi razglasitve, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.
Objekti kulturne dediščine imajo določena vplivna območja, kjer je za vse posege potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
V obeh pomembnejših območjih kulturne dediščine veljajo splošni varstveni režimi za kulturno krajino, dodatno pa se varstvena izhodišča vpnejo v razvojne programe, s katerimi se zagotavlja ohranjenost objektov kulturne dediščine in ustrezen razvoj kulturne krajine. Do izdelave podrobnejših prostorskih načrtov za obe varovani območji se za vse posege na teh območjih vključuje pristojno službo za varstvo kulturne dediščine kot soglasodajalca.

Posegi v prostor v vseh območjih urejanja s PUP Občine Šentjur so možni, če v okolju ne povzročajo večje motnje, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja.
Gradnja objektov, sprememba namembnosti za dopolnilne dejavnosti je možna, če dejavnost ne bo imela negativih vplivov na okolje in obstoječe dejavnosti ter objekte, ki se v okolici predvidenega objekta ali dejavnosti že nahajajo, kar se preveri v postopku priprave projektne dokumentacije pred izdajo gradbenega dovoljenja.
Širitev posamezne dejavnosti, ki ima prekomerne vplive ne okolje, je pogojena s sanacijo negativnih vplivov na okolje, ki jih posamezna dejavnost povzroča.

V območjih z oznako S, namenjenih za stanovanjske objekte, so dovoljene dopolnilne dejavnosti v okviru dovoljene planske namenske rabe in ob upoštevanju naslednjih pogojev:
a) v območjih s PNR SE:
Objekti za dejavnosti morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
(1) obseg dejavnosti do vključno 5 zaposlenih,
(2) zaradi dejavnosti se lahko uredi največ pet parkirišč za osebna vozila, brez manipulacijskih in parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje,
(3) delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne moti stanovanjskega okolja,
(4) kmetijske dejavnosti, hlev do 20 glav živine.
b) v območjih s PNR SV:
Objekti za dejavnosti morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
(1) obseg dejavnosti do vključno 5 zaposlenih,
(2) zaradi dejavnosti se lahko uredi največ pet parkirišč za osebna vozila, brez manipulacijskih in parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbne stroje,
c) v območjih s PNR MS (vodilnih in pomembnejših naselij gravitacijskih območij) so dopustne dejavnosti:
(1) dejavnosti, ki ne potrebujejo manipulacijskih in parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje,
(2) kmetijske dejavnosti, hlev do 20 glav živine,
(3) katerih delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne moti stanovanjskega okolja,
d) v območjih s PNR SK so dopustne dejavnosti:
(1) dejavnosti, ki ne potrebujejo manipulacijskih in parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje,
(2) kmetijske dejavnosti, hlev do 100 glav živine,
(3) ki nimajo zaznavnih vonjav več kot 100 m od objekta,
(4) katerih delovni čas dejavosti z obiskovalci z obiskovalci mora biti tak, da ne moti stanovanjskega okolja.
e) v območjih s PNR SS so dopustne dejavnosti:
(1) dejavnosti, ki ne potrebujejo manipulacijskih in parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje,
(2) katerih delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne moti stanovanjskega okolja.
f) v območjih s PNR SP so dopustne dejavnosti:
(1) kmetijske dejavosti, ki s svojim obratovanjem ne moti počitniškega naselja
(2) gradnja shramb in zidanic ob izpolnjevanju pogojev iz 15. člena odloka
Dejavnosti v ne smejo biti v nasprotju s plansko namensko rabo prostora, v nasprotju z zgoraj navedenimi določili in morajo zadostiti tudi drugim pogojem tega odloka.
Odstopanja od teh določil so možna le v skladu s soglasjem občinskega urbanista na podlagi pozitivnih mnenj pristojnih občinskih služb.

Za varstvo zraka je potrebno:
(1) pri načrtovanju in gradnji novih objektov upoštevati vse predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije,
(2) proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte priključiti na ekološko čiste vire energije,
(3) zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov,
(4) obvezno priključevanje vseh porabnikov na plinovodno omrežje, kjer je to tehnično možno,
(5) urediti večje zelene površine in zasaditi visoko vegetacijo za boljši lokalni pretok zraka.

Območja varstva pred hrupom so opredeljene glede na podrobno namensko rabo določeno v 8. členu odloka v skladu z preglednico, ki je podana v nadaljevanju.

Ne glede na določila prejšnjih odstavkov sodi v 4. območje varstva pred hrupom obojestranski pas poselitve v širini 25 m od osi naslednjih pomembnejših prometnic v Občini Šentjur.
V vplivnem območju avtoceste je potrebno upoštevati stopnjo obremenitve na osnovi strokovnih podlag, ki jih pri projektnih pogojih posreduje upravljalec avtoceste.

    Preglednica 12: preglednica železnice in državne ceste
 
----------------------------------------------------------
Oznaka      Kategorija   Šifra   Potek ceste
----------------------------------------------------------
AC          Avtocesta    A1      Slivnica – Celje
Železnica   Glavna proga         Zidani Most – Maribor
----------------------------------------------------------

Celotna obremenitev posameznega območja s hrupom ne sme presegati mejnih ravni, določenih v predpisih o varstvu pred hrupom. Prav tako ne sme čezmernih obremenitev povzročati vir hrupa na kraju imisije.
Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor; ali za spremembo namembnosti izpolnjevati pogoje in ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje hrupa, ki jih določajo predpisi o varstvu pred hrupom.

Na območjih skladišč tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
Pri posegih v prostor je potrebno zavarovati plodno zemljo pred uničenjem. Poseg v prostor, ki lahko vpliva na tla mora biti v skladu s predpisi.

Za posege v varstvenih območjih vodnih virov je potrebno upoštevati določila veljavnih odlokov in predpisov o varovanju vodnih virov.
Vplivi na okolje se presojajo pri tistih nameravanih posegih, za katere je predpisano dovoljenje in, ki bi lahko občutneje vplivali na okolje. Pri tem gre med drugim tudi za posege s področja vode (55. člen zakona o varstvu okolja, Uradni list RS, št. 32/93, 1/96, 56/99, 22/00, 67/02). Na podlagi 57. člena zakona o varstvu okolja in skladno z uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 12/00, 83/02) je potrebno glede na velikost in naravo posega ter okoljske značilnosti lokacije presoditi ali je potrebno izdelati presojo vplivov na okolje in na tej podlagi ugotoviti sprejemljivost posega.
Za varstvo voda je potrebno:
– sanirati obstoječe vire onesnaženja,
– upoštevati predpise za zaščito pred onesnaženjem površinskih voda,
– zagotoviti merilna mesta za avtomatsko vzorčenje odpadnih voda,
– zagotoviti združenje iztokov odpadnih voda in
– zagotoviti izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav.
Območja vodnih virov je potrebno urejati skladno z določili odlokov o varovanju virov. Na območjih, ki nimajo izdelanih strokovnih podlag in sprejetih odlokov o zaščiti vodnih virov, legalizacije obstoječih objektov in novogradnje niso dopustne.
Skladno 150. členu zakona o vodah se lahko poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Takšen poseg je:
· poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču,
· poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po tem zakonu,
· poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice,
· poseg na varstvenih in ogroženih območjih,
· poseg zaradi odvajanja odpadnih voda,
· poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik,
· hidromelioracija in druga kmetijska operacija, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.

Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno zagotoviti:
1. pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja;
2. potrebne odmike med objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali potrebno protipožarno ločitev;
3. prometne in delovne površine za intervencijska vozila;
4. vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega omrežja v skladu s predpisi;
5. zagotovitev površin za potrebe evakuacije.

Za zaščito in reševanje pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je v občini Šentjur, na območjih UZ Šentjur dovoljeno graditi objekte za zaščito in reševanje.
Za zaščito pred vojnimi in drugimi nevarnostmi se v občini Šentjur lahko gradijo zaklonišča osnovne zaščite.
Pri posegih v prostor se morajo upoštevati in izvajati vsi predpisani ukrepi, ki preprečujejo nastanek nesreč in omogočajo zaščito in reševanje.

Za posamezna območja urejanja, oziroma gravitacijska območja veljajo poleg splošnih še posebna merila, pogoji in določila.
Za posamezna območja urejanja, ki predstavljajo manjšo nepozidano celoto veljajo poleg splošnih pogojev in meril naslednja določila:
Pred izdajo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte na obravnavanih večjih nepozidanih območjih, je potrebno urediti komunalno opremo. Pridobljeno mora biti gradbeno dovoljenje za komunalno opremo oziroma mora biti zagotovljena njena izgradnja. Pred izdajo gradbenega dovoljenja za objekt je potrebno preveriti zmogljivosti komunalnih vodov za obravnavano območje z oceno ustreznosti navezave objekta na obstoječo infrastrukturo.

Za pomembnejša naselja znotraj posameznih gravitacijskih območij, ki s svojo vodilno oziroma pomembnejšo vlogo predstavljajo markantnejšo pozicijo z možnostjo intenzivnejšega razvoja so v nadaljnih členih opredeljene podrobnejše splošne značilnosti in konkretna določila, ločeno za vodilno naselje znotraj gravitacijskega območja in za izbrana pomembnejša naselja. Določene so značilnosti naselja, glede na položaj, razporeditve in vsebinske specifike – oblikovanje naselja in izhodišča za oblikovanje posegov upoštevajoč značilnosti izoblikovanih dominant ali arhitekturnih posebnosti ter stavbnih kompleksov. Uporabljene oznake, katerih obrazložitev je podana v prilogi odloka, izhajajo iz metodologije Urada za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje, prostor in energijo.

Vodilno naselje gravitacijskega območja UZ Šentjur (Še) je Šentjur, na katerega gravitira tudi pomembnejše naselje Vrbno Še 1.1.

Mesto Šentjur se je razvilo na križišču cest Celje – Rogaška Slatina in poti iz Dramelj; iz mesta potekajo povezave proti Planini (Sevnici) in Kozjemu. Preko naselja teče reka Voglajna s pritokoma Pešnico in Kozarico.
Skozi industrijski predel naselja poteka železniška proga Zidani Most – Maribor.
Šentjur obkrožajo: na jugu odrastki Posavskega hribovja z Rifnikom, V in Z gričevnat svet Voglajnskega gričevja, ostalo pa je bolj raven svet ob Voglajni in pritokih, kjer prevladujejo travniki. Staro jedro naselja sestavljata srednjeveški Zgornji trg na najvišji točki naselja in Spodnji trg, nekdanja Dolenja vas ob glavni cesti (S-J) naselja.
Južno od osrednjega dela Šentjurja je industrijsko področje, stanovanjska pozidava pa se je zvezdasto širila ob glavnih izhodih iz mesta.
Mesto Šentjur je »mešano« naselje, ki združuje več vsebinskih in oblikovnih značilnosti. Glede na te značilnosti ga v grobem razdelimo na naslednja območja:
1. staro mestno jedro Zgornji trg (Š11)
2. območje centralnih dejavnosti (Š4, Š7/2, Š8, Š12/2, Š13, Š14)
3. območje proizvodnih dejavnosti (Š17, Š23)
4. območje enodružinskih stanovanjskih objektov:
4.1. ulična mreža glede na teren (stanovanjska gradnja na pobočju Razgleda, Pešnica) (Š5, Š7/1, Š9, Š12/1, Š15, Š20, Š21/3)
4.2. prvotno kmečko naselje dobi značaj »spalnega« naselja (Črnolica + Dobrova) (Š31, Š32/1, Š32/2, Š33, Š34, Š35)
4.3. »spalno« naselje na ravnini (Hrušovec) (Š24, Š26, Š28, Š29, Š30)
5. kompleks kmetijske šole (Š21/1, Š21/2, Š22)
Opomba: Vrbno in Lokarje, ki sta v okviru UZ Šentjur sta obdelani ločeno.
Mesto ima dve glavni dominanti; na severu cerkev Sv. Jurija, vgrajena v silhueto naselja in najbolj vidna s severne smeri; ravninski del Šentjurja obvladuje vzpetina Rifnik z ruševinami gradu (arheološko najdišče). Na območju sta še dve dominanti: kmetijska šola na poudarjeni točki in cerkev Sv. Marije v Botričnici, ki dopolnjuje podobo naselja s severne strani.
Ob glavnih komunikacijah na robu naselja mesto zaokrožajo male dominante (kapelice).

Omejitve v prostoru:
– središče občinskega pomena,
– naselbinska dediščina K1.06,
– memorialna dediščina K6.05,
– sakralna stavbna dediščina K3.01,
– nepremična kulturna dediščina Pr1
– vrtnoarhitekturna dediščina K7.02,
– naravna dediščina NS 24, NV 51,
– Ip6, Ip11, Ip 30,
– 110 kV, 35 kv, 20 kV daljnovod.

URBANIZEM, DOMINANTE:
Grajeno po grebenu na dominantni lokaciji, vzdolž komunikacije, ki se nekoliko razširi pred cerkvijo; pozidava je strnjena in tvori pravilno »trško« naselje. Poudarjena dominanta na izpostavljeni legi je cerkev Sv. Jurija, ki je vključena v silhueto mesta Šentjur. Na robu območja je manjši park divjih kostanjev.
STAVBE:
Pozidava tvori ulični niz; na robovih območja pa so domačije v skupini; tlorisi so vzdolžni in razviti; stavbe so zidane, enonadstropne in pritlične v pobočju tudi nad kletjo; strehe so strme, dvokapne, simetrične, tudi s čopi; kritina je bobrovec, opečni zareznik in kritina sive barve; bogato arhitekturno oblikovanje stavb je poudarjeno z okenskimi okvirji, oblikovanimi okni, portali, arhitekturnimi členi iz ometa, ponekod tudi zatrepi.
Tip stavb: »kmečki« dvorec, stavbe oblikovane po »meščanskih« vzorih, posestniške domačije na robu območja.

DOVOLJENE DEJAVNOSTI: v skladu s podrobnejšo namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev.
URBANISTIČNO OBLIKOVANJE, DOMINANTE:
Nadaljni razvoj naselja naj poteka po dveh principih:
1. Pri gradnji na morebitnih prostih površinah znotraj strnjenega jedra je pri umestitvi in oblikovanju objektov obvezno dosledno upoštevati značilnosti okoliške gradnje in slediti obstoječim gradbenim linijam.
2. Obvezno naj se ohrani park divjih kostanjev znotraj starega jedra.
STAVBE:
Gradnje novih objektov, rekonstrukcije, nadomestne gradnje in vzdrževalna dela obvezno podrediti značilnemu oblikovanju objektov v okolici.
Arhitekturno oblikovanje nadomestnih gradenj in novih objektov:
– podolgovat tloris v razmerju med 1:1,5 do 1:2 oziroma naj sledi razmerjem gabaritov prevladujočih objektov enake namembnosti v območju, ob obvezi da se ne presega posameznih maksmalnih gabaritov te namembnosti v območju,
– vertikalni gabarit maksimalno: P + I + M, K + P + M,
– strehe: dvokapne, strme, simetrične, lahko s čopi; kritina opečni zareznik in bobrovec ter identitetne sive kritine,
– oblikovanje fasad naj upošteva oblikovanje obstoječih kvalitetnih objektov,
– pri uporabi materialov je potrebno upoštevati okoliške objekte,
– prepovedano je posegati v podobo dominant in jih na kakršenkoli način degradirati,
SPLOŠNE DOLOČBE:
– spremembe namenske rabe so dovoljene znotraj dovoljenih dejavnosti,
– v projektu za gradbeno dovoljenje naj se opiše, kako se je upoštevalo splošne značilnosti in konkretne določbe,
– odstranitev objektov se dovoljuje razen v primeru, kjer bi tak poseg osiromašil prostorsko in arhitekturno podobo območja. V takšnem primeru se odstranitev dovoljuje le, ko je objekt v tako slabem konstrukcijskem stanju, da ogroža okolico in da bi stroški njegove obnove presegli vse razumne okvirje. V primeru večjih prostorskih in arhitekturnih kvalitet se odstranitev objekta dopušča le v primeru nadomestne gradnje,
– nadomestne gradnje kvalitetnih objektov so dovoljene izjemoma, če je objekt v takšnem konstrukcijskem stanju, da bi stroški njegove prenove presegali vse razumne okvire; arheološko oblikovanje in umestitev v prostor mora obvezno upoštevati značilnosti obstoječega objekta,
– za ostalo je potrebno upoštevati merila in pogoje skupnih določb tega odloka; pojasnilo za določanje gradbene parcele, zelenih površin, možnosti odpiranja strešin za potrebe osvetlitve mansarde itd.: na osnovi 19. člena

URBANIZEM, DOMINANTE:
Območje ob glavni komunikaciji (Dramlje – Šentjur) in potoku Pešnica; na dnu valovitega terena; pozidava vzdolž komunikacij; ob glavni komunikaciji starejša pozidava (Sp. trg); ostale površine zavzemajo območja večjih stavb (večstanovanjski objekti, šola, vrtec itd); velik del območja zavzema športni park.
STAVBE:
Na območju so različni tipi stavb: večstanovanjske stavbe (bloki), objekti za izobraževanje (vrtec, šole), objekti namenjeni za kulturo (kinodvorana), športni objekti, starejši objekti oblikovani po »trških« vzorih ob glavni cesti. Oblikovanje novejših stavb je sledilo zakonitostim posameznega obdobja druge polovice 20.stoletja in večinoma ni sledilo arhitekturni identiteti območja. Kvalitetna je stavba osnovne šole (»kmečki« dvorec).
KONKRETNE DOLOČBE
DOVOLJENE DEJAVNOSTI: v skladu s podrobnejšo namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev.
URBANISTIČNO OBLIKOVANJE, DOMINANTE:
Nadaljni razvoj naselja naj poteka po dveh principih:
1. površine mestnega jedra so precej zapolnjene tako, da je na območju malo možnosti za novo gradnjo.
2. obvezno naj se ohranja starejši obcestni niz (Sp.trg).
3. z vsemi posegi v prostor naj se ohranjajo obstoječe dominante v prostoru.
4. možnost vzpostavitve vsebinske in oblikovne povezave z vodotokom.
STAVBE:
Gradnje novih objektov, rekonstrukcije, nadomestne gradnje in vzdrževalna dela obvezno podrediti značilnemu oblikovanju objektov v okolici ter v skladu s skupnimi določbami tega odloka. Ohranjati je potrebno kvalitetno starejšo pozidavo.
SPLOŠNE DOLOČBE:
– spremembe namenske rabe so dovoljene znotraj dovoljenih dejavnosti,
– v projektu za gradbeno dovoljenje naj se opiše, kako se je upoštevalo splošne značilnosti in konkretne določbe,
– odstranitev objektov se dovoljuje razen v primeru, kjer bi tak poseg osiromašil prostorsko in arhitekturno podobo območja. V takšnem primeru se odstranitev dovoljuje le, ko je objekt v tako slabem konstrukcijskem stanju, da ogroža okolico in da bi stroški njegove obnove presegli vse razumne okvirje. V primeru večjih prostorskih in arhitekturnih kvalitet se odstranitev objekta dopušča le v primeru nadomestne gradnje,
– nadomestne gradnje kvalitetnih objektov ob glavni cesti so dovoljene izjemoma, če je objekt v takšnem konstrukcijskem stanju, da bi stroški njegove prenove presegali vse razumne okvire; arhitekturno oblikovanje in umestitev v prostor mora obvezno upoštevati značilnosti obstoječega objekta.

SPLOŠNE ZNAČILNOSTI
URBANIZEM:
Pas južno od Voglajne, ki sega skoraj do pobočja Rifnika, zahodno od območja industrijske cone južno od železnice; posamezni objekti so postavljeni glede na komunikacije, severni del še nezapolnjen, obrežna vegetacija Voglajne.
STAVBE:
Tipične industrijske stavbe, z večjimi tlorisnimi gabariti.
KONKRETNE DOLOČBE
DOVOLJENE DEJAVNOSTI: v skladu s podrobnejšo namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev.
Arhitekturno in urbanistično oblikovanje je potrebno podrediti značilnemu oblikovanju in umeščanju objektov v prostor na območju ter v skladu s skupnimi določbami tega odloka.
Ohranjanje obstoječih prostorskih dominant.

4.1. Ulična mreža glede na teren (stanovanjska gradnja na Razgledu, Pešnica)
SPLOŠNE ZNAČILNOSTI
URBANIZEM, DOMINANTE:
Pozidava na stiku s pobočjem, na robu mesta; komunikacije potekajo po terenu (glede na plastnice). Značilna je postavitev posameznih objektov na sredino parcele.
STAVBE:
Tipična arhitektura druge polovice 20. stoletja, ki ne sledi arhitekturni identiteti prostora. Med seboj so stavbe dokaj usklajene v gabaritih in oblikovanju.
KONKRETNE DOLOČBE
DOVOLJENE DEJAVNOSTI: v skladu s podrobnejšo namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev.
Morebitne proste površine (»plombe«) znotraj obravnavanih območij naj se pozidajo skladno z okolico, kjer prevladuje tipično arhitekturno oblikovanje druge polovice 20. stoletja; poudarek naj bo na zeleni ureditvi okolice hiše. Posegi na izpostavljenih robovih naselja naj bodo na vizualno izpostavljenih delih intenzivno zazelenjeni. Upoštevajo naj se skupne določbe tega odloka.
Proste površine zahodno od jedra (pod grebenom) naj se ohranjajo, saj se s tem ohrani kvalitetna krajinska podoba starega jedra, ki predstavlja kvaliteto v prostoru (predlagamo parkovno vsebino).
SPLOŠNE DOLOČBE
– spremembe namenske rabe so dovoljene znotraj dovoljenih dejavnosti,
– v projektu za gradbeno dovoljenje naj se opiše, kako se je upoštevalo splošne značilnosti in konkretne določbe,
– odstranitev objektov se dovoljuje razen v primeru, kjer bi tak poseg osiromašil prostorsko in arhitekturno podobo območja. V takšnem primeru se odstranitev dovoljuje le, ko je objekt v tako slabem konstrukcijskem stanju, da ogroža okolico in da bi stroški njegove obnove presegli vse razumne okvirje. V primeru večjih prostorskih in arhitekturnih kvalitet se odstranitev objekta dopušča le v primeru nadomestne gradnje,
– nadomestne gradnje kvalitetnih objektov ob glavni cesti so dovoljene izjemoma, če je objekt v takšnem konsktrukcijskem stanju, da bi stroški njegove prenove presegali vse razumne okvire; arhitekturno oblikovanje in umestitev v prostor mora obvezno upoštevati značilnosti obstoječega objekta.
4.2. Prvotno kmečko naselje dobi značaj »spalnega« naselja (Črnolica + Dobrova)
SPLOŠNE ZNAČILNOSTI
URBANIZEM, DOMINANTE:
Prvotno kmečko naselje na ravnini, nova stanovanjska gradnja je tudi na stiku s pobočjem; pozidava ob robu kulturne krajine; naselje raztegnjeno vzdolž komunikacije, kasneje dodana »ulična mreža«. Na območju so:
– arhitekturne posebnosti: dvojni kozolec,
– male dominante: kapelica, slopno znamenje (križ).
STAVBE:
Domačije stojijo v skupinah, vzdolž ceste, s pravilno postavitvijo objektov znotraj kompleksa; vzdolžni tlorisi; objekti pritlični z izrabljeno mansardo; strehe so simetrične, dvokapne, strme; krite z opečnimi zarezniki in bobrovci; objekti so oblikovno poudarjeni z okenskimi okvirji; gospodarska poslopja združujejo elemente hleva in kozolca in so oblikovno poudarjeni z zatrepi, prezračevanimi odprtinami in oboki (poseben tip, značilen za celotno območje). Novi objekti predstavljajo novejši tip arhitekture, ki ne črpa iz lokalnih posebnosti (medsebojno usklajeni gabariti in oblikovanje).
KONKRETNE DOLOČBE
DOVOLJENE DEJAVNOSTI: v skladu s podrobnejšo namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev.
URBANISTIČNO OBLIKOVANJE, DOMINANTE:
1. Obcestna kvalitetna pozidava prvotnega kmečkega naselja naj se v čim večji možni meri ohranja in dopolnjuje v skladu z osnovnimi značilnostmi.
2. Proste površine »plombe« znotraj naselja naj se zapolnijo v skladu z okoliškimi objekti.
3. Večje proste površine pod Rifnikom naj se urbanistično urejajo po enotnem konceptu glede na teren in komunikacije ter podobo naselja v prostoru; pozidajo se z arhitekturno identitetno gradnjo.
4. Posegi na izpostavljenih robovih naselja naj bodo na vizualno izpostavljenih delih intenzivno zazelenjeni.
DOMAČIJE, STAVBE:
Gradnje novih objektov, rekonstrukcije, nadomestne gradnje in vzdrževalna dela sledijo iz lokalne tradicije oblikovanja.
Arhitekturno oblikovanje novih in nadomestnih gradenj:
– podolgovat tloris v razmerju med 1:1,5 do 1:2 oziroma naj sledi razmerjem gabaritov prevladujočih objektov enake namembnosti v območju, ob obvezi da se ne presega posameznih maksmalnih gabaritov te namembnosti v območju,
– vertikalni gabarit maksimalno: K + P + M,
– strehe: dvokapne, strme (v skladu z okolico), simetrične, kritina opečni zareznik in bobrovec; arhitekturno oblikovanje v skladu z dokaj bogato lokalno tradicijo,
– ohranijo naj se arh. posebosti in male dominante,
– pri uporabi materialov naj se upošteva okoliške objekte.
SPLOŠNE DOLOČBE
– novi objekti moraj biti od gozdnega roba odmaknjeni za najmanj eno drevesno višino odraslega gozdnega sestoja.
– spremembe namenske rabe so dovoljene znotraj dovoljenih dejavnosti,
– odstranitev objektov se dovoljuje razen v primeru, kjer bi tak poseg osiromašil prostorsko in arhitekturno podobo območja. V takšnem primeru se odstranitev dovoljuje le, ko je objekt v tako slabem konstrukcijskem stanju, da ogroža okolico in da bi stroški njegove obnove presegli vse razumne okvirje,
– v projektu za gradbeno dovoljenje naj se opiše, kako se je upoštevalo splošne značilnosti in konkretne določbe,
– za ostalo je potrebno upoštevati merila in pogoje skupnih določb tega odloka; pojasnilo za določanje gradbene parcele, zelenih površin, odpiranje strešin za potrebe osvetlitve mansarde itd.: na osnovi 19. člena
4.3 »Spalno« naselje na ravnini (Hrušovec)
SPLOŠNE ZNAČILNOSTI
URBANIZEM, DOMINANTE:
Naselje leži v stiku s pobočjem, na robu agrarnih površin; izoblikovana je ulična mreža, na pobočju glede na plastnice; značilna je tipična enodružinska gradnja na sredini parecele; na delu območja so vrstne hiše; na območju je nekaj arhitekturnih posebnosti in malih dominant (dvojni kozolec, kapelica).
STAVBE:
Prevladujejo enodružinski stanovanjski objekti, arhitekturno oblikovanje novejših objektov ne izhaja iz lokalne tradicije. Gabariti in oblikovanje objektov je medsebojno razmeroma usklajeno. Večji volumen je objekt osnovne šole.
KONKRETNE DOLOČBE
DOVOLJENE DEJAVNOSTI: v skladu s podrobnejšo namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev.
URBANISTIČNO OBLIKOVANJE, DOMINANT:
1. Proste površine »plombe« znotraj obstoječe pozidave se dopolnijo v skladu z obstoječimi značilnostmi umestitve in oblikovanja objektov.
2. Večje proste površine na robu naselja se urbanistično urejajo po enotnem konceptu, pri čemer je treba upoštevati značilnosti terena, postavitev komunikacij in podobo naselja v prostoru; oblikovanje naj upošteva lokalne posebnosti kvalitetnih značilnosti objektov.
3. Umestitev večstanovanjske gradnje – »vrstne« hiše naj bodo v prostor umeščene s posluhom za izgled naselja v prostoru (manjši gabariti, krajše linije).
4. Posegi na izpostavljenih robovih naselja naj bodo na vizualno izpostavljenih delih intenzivno zazelenjeni.
DOMAČIJE, STAVBE:
Gradnje novih objektov, rekonstrukcije, nadomestne gradnje in vzdrževalna dela sledijo iz lokalne tradicije oblikovanja.
Arhitekturno oblikovanje novih in nadomestnih gradenj:
– podolgovat tloris v razmerju med 1:1,5 do 1:2 oziroma naj sledi razmerjem gabaritov prevladujočih objektov enake namembnosti v območju, ob obvezi da se ne presega posameznih maksmalnih gabaritov te namembnosti v območju,
– vertikalni gabarit maksimalno: K + P + M,
– strehe: dvokapne, strme, simetrične, kritina opečni zareznik in bobrovec;
SPLOŠNE DOLOČBE:
– spremembe namenske rabe so dovoljene znotraj dovoljenih dejavnosti,
– v projektu za gradbeno dovoljenje naj se opiše, kako se je upoštevalo splošne značilnosti in konkretne določbe,
– za ostalo je potrebno upoštevati merila in pogoje skupnih določb tega odloka; pojasnilo za določanje gradbene parcele, zelenih površin, odpiranja strehe za osvetlitev mansarde: na osnovi 19. člena

SPLOŠNE ZNAČILNOSTI
URBANIZEM:
Vzhodni del Šentjurja se začne s kompleksom kmetijske šole, ki je postavljena v stiku s pobočjem, na robu kulturne krajine, na poudarjeni točki. Postavitev objektov je pravilna, vzdolž glavne komunikacije.
STAVBE:
Kompleks je pravilen in razvit; gospodarski objekti imajo vzdolžne in podolžne tlorise; vertikalni gabarit šole je enonadstropen, gospodarska poslopja so nekoliko nižja; strehe so strme, dvokapne, simetrične, s čopi; kritina je opečni zareznik, bobrovec; tip stavbe šole »kmečki« dvorec je bogato oblikovan s portali, okvirji okoli oken, okna, polkna, arhitekturni členi iz ometa. Gospodarska poslopja imajo oblikovane zatrepe in opaže.
KONKRETNE DOLOČBE
DOVOLJENE DEJAVNOSTI: v skladu s podrobnejšo namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev.
URBANISTIČNO OBLIKOVANJE, DOMINANT:
1. Na območju je malo prostih površin, »plombe« v obstoječi gradnji naj se dopolnijo z objekti, ki upoštevajo oblikovanje v okolici.
2. Prepovedano je poseganje oziroma degradiranje obstoječe dominante v prostoru.
3. Nekoliko večje proste površine naj se urbanistično uredijo po enotnem konceptu skladno s podobo naselja v prostoru.
4. Posegi na izpostavljenih robovih naselja naj bodo na vizualno izpostavljenih delih intenzivno zazelenjeni.
DOMAČIJE, STAVBE:
Gradnje novih objektov, rekonstrukcije, nadomestne gradnje in vzdrževalna dela naj upoštevajo obstoječe oblikovanje oziroma lokalno tradicijo oblikovanja.
Arhitekturno oblikovanje novih in nadomestnih gradenj:
– podolgovat tloris v razmerju med 1:1,5 do 1:2 oziroma naj sledi razmerjem gabaritov prevladujočih objektov enake namembnosti v območju, ob obvezi da se ne presega posameznih maksmalnih gabaritov te namembnosti v območju,
– vertikalni gabarit maksimalno: K + P + M, P + I + M,
– strehe: dvokapne, strme, simetrične; kritina opečni zareznik in bobrovec;
SPLOŠNE DOLOČBE:
– spremembe namenske rabe so dovoljene znotraj dovoljenih dejavnosti,
– novi objekti moraj biti od gozdnega roba odmaknjeni za najmanj enodrevesno višino odraslega gozdnega sestoja,
– v projektu za gradbeno dovoljenje naj se opiše, kako se je upoštevalo splošne značilnosti in konkretne določbe,
– za ostalo je potrebno upoštevati merila in pogoje skupnih določb tega odloka; pojasnilo za določanje gradbene parcele, zelenih površin, odpiranja strehe za osvetlitev mansarde itd.: na osnovi 19. člena

SPLOŠNE ZNAČILNOSTI
OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Naselje je grajeno na stiku s pobočjem; osrednji del na bolj izpostavljeni legi – »grebenu v pobočju«. Kraj je postavljen ob rob kulturne krajine; gručasto je razvit ob komunikacijah; stari del »na grebenu«, novi del ob glavni cesti Celje – Šentjur. Pozidava širšega območja se razteza vzdolž komunikacij (gl. cesta Celje – Šentjur) v posameznih večjih samostojnih grupah. Prvotno je imelo naselje kmečki značaj zaradi lokacije ob pomembni prometnici pa tudi furmanski značaj. Novejša stanovanjska gradnja ima značilnosti spalnega naselja. Območje nima izrazite dominante.
N.1.1.6.2, N.1.1.8, N.1.2.1.1, N.1.3.1, N.2.1.4.1, N.2.2.2.5, N.2.2.3.4, N.3.1.1.1, N.3.1.7, N.3.2.1.2, N.3.3.2.2, D.1.5
DOMAČIJE, STAVBE:
Domačije so v gručah in v skupini na neravnem terenu; tlorisi so vzdolžni; objekti so večinoma pritlični, na neravnem terenu tudi s kletjo; strehe so dvokapne, simetrične včasih tudi s čopi; kritina je bobrovec in zareznik. Nekateri objekti so bogateje oblikovani z oblikovanimi zatrepi; redko s portali, redko s plastično izoblikovanimi arhitekturnimi členitvami ali dekoracijo iz ometa, gospodarskega poslopja s prezračevalnimi linami in arhitekturnimi členi iz lesa.
Na območju prevladujejo posestniške domačije in nova stanovanjska gradnja, ob cesti je verjetno tudi furmanska domačija.
S.1.1.2.1, S.1.1.2.2, S.1.2.4, S.2.1.2.1, S.2.2.2.2, S.2.2.4.3, S.2.2.4.4, S.3.1.2, S.3.1.5, S.3.1.6, S.3.1.9, S.3.2.2.2, S.3.2.2.3, S.4.1.6, S.4.2.1.2, S.4.2.2.3, S.4.2.2.4, S.4.3.1.1, S.4.3.1.3, S.5.2.1.2, S.5.2.3
POSEBNOSTI, DOMINANTE:
– male dominante so postavljene samostojno ob komunikaciji D.1.5, D.3.5
KONKRETNE DOLOČBE
DOVOLJENE DEJAVNOSTI: v skladu s podrobnejšo namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev.
Za ostale dele vodilnega naselja, pomembnejša naselja, ostala naselja, gradnje zunaj poselitvenih območij itd. veljajo določila splošnega dela tega odloka.

Vodilno naselje gravitacijskega območja širšega gravitacijskega območja UZ Šentjur je Šentjur, na katerega gravitirajo tudi pomembnejša naselja: Lokarje (Še2.1), Trnovec pri Dramljah (Še2.2), Dole (Še2.3), Grobelno (Še2.4).

SPLOŠNE ZNAČILNOSTI
OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Naselje sestavljata dve večji gruči na obeh straneh glavne ceste Dramlje – Šentjur. Vzhodni del naselja je oblikovan na grebenu, zahodni pa v pobočju z dominanto na izpostavljeni točki. Oba dela ležita na robu kulturne krajine. Naselje je razvito gručasto ob komunikacijah, v prostoru je dokaj neizrazito. Po izvoru je kmečko, ima novo stanovanjsko gradnjo (značaj spalnega naselja) ter storitveno dejavnost ob glavni cesti.
N.1.1.6.1, N.1.1.8, N.1.2.1.1, N.2.1.4.1, N.2.2.5, N.2.3.4, N.3.1.1, N.3.1.9, N.3.2.1, N.3.3.2.2, D.1.3
DOMAČIJE, STAVBE:
Domačije so v skupini postavljene na nerazvitem terenu. Kompleksi / domačije so precej pravilni. Tlorisi so vzdolžni; stavbe večinoma pritlične, zaradi terena včasih podkletene. Strehe so simetrične dvokapnice, tudi s čopi, kritina je opečna. Arhitekturno oblikovanje hiš je dopolnjeno z oblikovanjem zatrepov, okenskih okvirov tudi z oblikovanjem arhitekturnih členov iz ometa, prezračevalnih odrtin na gospodarskih poslopjih in arhitekturnimi členi iz lesa.
S.1.1.2.2, S.1.2.4, S.1.3.2, S.2.1.2.1, S.2.2.4.3, S.2.2.4.4, S.3.1.2, S.3.1.5, S.3.1.6, S.3.1.9, S.3.2.2.2, S.3.2.2.3, S.4.1.6, S.4.2.2.3, S.5.2.1.2, S.5.2.6
POSEBNOSTI, DOMINANTE:
– poudarjena arhitekturna dominanta na izpostavljenem položaju: cerkev Sv. Rozalije D.1.3, D.2.3.3, D.3.6
– arhitekturne posebnosti stojijo v okviru naselja: D.1.5, D.3.1.2, D.3.2
KONKRETNE DOLOČBE
DOVOLJENE DEJAVNOSTI: v skladu s podrobnejšo namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev.

OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Naselje je grajeno na ravnini, obkroženo z gozdnimi in kmetijskimi površinami. Prostorska zasnova je obcestna, z gručo na vzhodu. Obcestna pozidava je vzporedna s komunikacijo. Prvotno je bilo naselje »kmečko«, v novem času pa je bilo zgrajenih veliko enodružinskih stanovanjskih hiš. Gabariti posameznih objektov so medsebojno precej usklajeni. Naselje nima dominante. Novejša pozidava ima značaj spalnega naselja.
N.1.1.1, N.1.2.1.2, N.1.3.1, N.2.1.4.2, N.2.2.7.1, N.3.1.1, N.3.2.3
DOMAČIJE, STAVBE:
Domačije / kompleksi so razporejeni v skupini dokaj pravilne oblike. Stavbe so zidane, načeloma pritlične; strehe so dvokapne, simetrične in nesimetrične, strme in položne, značilni so tudi čopi. Kritina je opečni zareznik. Nekateri objekti so dokaj bogato arhitekturno oblikovani z vhodnimi portali, gospodarska poslopja pa s prezračevalnimi odprtinami. Značilen je poseben tip gospodarskega poslopja, ki ima elemente hleva in kozolca.
S.1.1.2.2, S.1.2.1, S.1.2.5.1, S.1.3.1, S.2.1.2.1, S.2.2.3.1, S.2.3.2, S.3.1.2, S.3.1.5, S.3.1.6, S.3.1.7, S.3.1.9, S.3.2.2.3, S.4.2.1.2, S.4.2.2.4, S.5.2.1.2
POSEBNOSTI, DOMINANTE:
– arhitekturne posebnosti stojijo ob domačijah znotraj naselij: dvojni kozolec D.3.1.2
KONKRETNE DOLOČBE
DOVOLJENE DEJAVNOSTI: v skladu s podrobnejšo namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev.

OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Naselje je grajeno na ravnini, obkrožajo ga gozdne in kmetijske površine. Prostorska zasnova je obcestna, z gručo na vzhodu. Obcestna pozidava poteka vzporedno s komunikacijo. Prvotno je bilo naselje »kmečko«, v novem času pa je bilo zgrajenih veliko enodružinskih stanovanjskih hiš. Gabariti posameznih objektov so medsebojno precej usklajeni. Naselje nima dominante. Novejša pozidava ima značaj spalnega naselja.
N.1.1.1, N.1.2.1.2, N.1.2.1.3, N.1.3.1, N.2.1.4.2, N.2.2.7.1, N.3.1.1, N.3.2.3
DOMAČIJE, STAVBE:
Domačije / kompleksi so razporejeni v skupini v dokaj pravilni obliki. Stavbe so zidane, načeloma pritlične; strehe so dvokapne, simetrične in nesimetrične, strme in položne, značilni so tudi čopi. Kritina je zareznik. Nekateri objekti so dokaj bogato arhitekturno oblikovani z vhodnimi portali, gospodarska poslopja pa z prezračevalnimi odprtinami. Značilen je poseben tip gospodarskega poslopja, ki združuje elemente hleva in kozolca.
S.1.1.2.2, S.1.2.1, S.1.2.5.1, S.1.3.1, S.2.1.2.1, S.2.2.3.1, S.2.3.2, S.3.1.2, S.3.1.5, S.3.1.6, S.3.1.7, S.3.1.9, S.3.2.2.3, S.4.2.1.2, S.4.2.2.4, S.5.2.1.2
POSEBNOSTI, DOMINANTE:
– arhitekturne posebnosti stojijo ob domačijah znotraj naselij: dvojni kozolec D.3.1.2

DOVOLJENE DEJAVNOSTI: v skladu s podrobnejšo namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev.

OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Na stiku s pobočjem in ob komunikaciji (cesta, železnica) se je razvilo Grobelno. To je gručasto naselje brez dominant. Del naselja predstavljajo tudi novogradnje.
N.1.1.6.2, N.1.3.3, N.2.1.4.1, N.2.2.2.5, N.2.3.2, N.3.1.1
DOMAČIJE, STAVBE:
Domačije / kompleksi so v skupinah; poudarjene so stanovanjske stavbe; tlorisi so vzdolžni; stavbe so zidane, nadstropne; strehe so dvokapnice, z različnimi nakloni, redki so čopi; strešna kritina je večinoma zareznik ter bobrovec. Okrasni arhitekturni členi iz ometa. Oblikovanje nekaterih stavb in arh. členov ne sledi identiteti prostora.
S.1.1.2.2, S.1.2.1, S.1.2.5.1, S.2.1.2.1, S.2.2.3.1, S.3.1.2, S.3.1.9, S.3.2.2.2, S.3.2.2.3, S.3.2.3, S.4.3.1.1
POSEBNOSTI, DOMINANTE:
– arhitekturna posebnost stoji v naselju: dvojni kozolec D.3.1.2
KONKRETNE DOLOČBE
DOPUSTNE DEJAVNOSTI:
– PNR: SE
– DNR: SK, MP
Za pomembnejša naselja, ostala naselja, gradnje zunaj poselitvenih območij itd. veljajo določila splošnega dela tega odloka.

Dramlje imajo zelo ugodno prometno lego z dobrimi navezavami na avtocesto ter Šentjur in predstavljajo prometno središče območja.
Poselitev na območju determinira predvsem gričevnata pokrajina s prisojnimi vinogradniškimi pobočji: v osnovi je gradnja razpršena – veliko je zidanic, samotnih kmetij, tudi počitniških objektov.
V okviru širšega prostora so pomembne vedute na cerkve. Lepi pogledi so zlasti na sv. Uršulo, deloma tudi na cerkvi v Dramljah (Lazah) in cerkev v Marija Dobju. Na območju je tudi veliko kapelic, ki označujejo začetke naselij in cestna krožišča. Posebno ambientalno kvaliteto v prostoru predstavljajo tudi posamezne domačije (gospodarska poslopja) in pa vinogradniške površine (terase).
Vodilno naselje gravitacijskega območja Dramlje so Dramlje (Dr), na katerega gravitira tudi pomembnejše naselje Laze pri Dramljah (Dr1).

OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Naselje je grajeno na grebenu in deloma na pobočju; gručasto je razvito ob razvejanih komunikacijah. Prostorska zasnova naselja je nepravilna. Domačije oziroma stavbe so razpostavljene v več medseboj povezanih skupinah, ki so precej enakomerno razpršene po prostoru. Dominanti sta izpostavljeni na posebnih položajih. Novi del naselja je oblikovan kot »spalno« naselje.
N.1.1.8, N.1.1.6.1, N.1.2.4, N.1.3.3, N.2.1.4.1, N.2.2.2.2, N.2.3.2, N.3.1.1, N.3.1.9, N.3.2.4, N.3.3.2.2 D.1.4, D.1.5
DOMAČIJE, STAVBE:
Domačije / kompleksi so oblikovani s poudarki v stanovanjskih stavbah, razporejeni so v dokaj pravilni obliki vzdolž ceste; tlorisi so vzdolžni; stavbe so zidane v pobočjih nad kletmi; redke so nadstropne hiše; strehe dvokapne, strme; značilna kritina so zarezniki in bobrovci, tudi kritina sive barve. Arhitekturno oblikovanje ni posebej poudarjeno, oblikovani pa so zatrepi ter leseni deli objektov (gospodarska poslopja, dvojni kozolci).
S.1.1.2.2, S.1.2.5.2, S.1.3.1, S.2.1.2.1, S.2.3.2, S.3.1.2, S.3.1.5, S.3.2.2.2, S.3.2.2.3, S.4.3.1.3
POSEBNOSTI, DOMINANTE:
– arhitekturne posebnosti stojijo ob domačijah znotraj naselij: dvojni kozolec D.3.1.2
– poudarjena arhitekturna dominanta vključena v naselje (cerkev Sv. Marije Magdalene) in neizrazita dominanta na robu naselja (cerkev Sv. Ilija) D.1.4, D.1.5, D.2.1.1, D.2.2.1, D.3.6
– male dominante so postavljene samostojno ob komunikacijah v naselju: slopna znamenja (križi), kapelice D.3.5
KONKRETNE DOLOČBE
– pomembnejše lokalno središče
– 20 kV daljnovod
– naselbinska dediščina K1.02 – kulturni spomenik
– sakralna stavbna dediščina K3.07, K3.13
DOVOLJENE DEJAVNOSTI:
– znotraj poselitvenega območja naselja so določene površine s podrobnejšo namensko rabo: ZS, ZK, DC
– ostale površine:
· PNR: SE
· DNR: SK, SV, MP, DI
OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Nadaljni razvoj naselja naj poteka po dveh principih:
1. Proste površine (»plombe«) znotraj obstoječe pozidave naj dopolnjujejo obstoječe kvalitetne urbanistične poteze naselja (grajeno na grebenu, deloma na pobočju, gruče ob razvejanih komunikacijah, nepravilna prostorska zasnova naselja; domačije grajene v skupinah, enakomerno razpršene po prostoru, ohranjanje posebnega položaja dominant in njihovega izgleda v prostoru).
2. Večje proste zazidalne površine pa so lahko načrtovane bolj pravilno ali gručasto po enotnem konceptu glede na teren in podobo naselja v prostoru, pri tem je potrebno vzpostaviti »ločnico« med prvotno zasnovo naselja in novimi elementi.
3. Posegi na izpostavljenih robovih naselja naj bodo na vizualno izpostavljenih delih intenzivno zazelenjeni.
DOMAČIJE, STAVBE:
Gradnje novih objektov, rekonstrukcije, nadomestne gradnje in vzdrževalna dela sledijo iz lokalne tradicije oblikovanja.
Arhitekturno oblikovanje novih in nadomestnih gradenj:
– podolgovat tloris v razmerju med 1:1,5 do 1:2 oziroma naj sledi razmerjem gabaritov prevladujočih objektov enake namembnosti v območju, ob obvezi da se ne presega posameznih maksmalnih gabaritov te namembnosti v območju,
– vertikalni gabarit maksimalno K + P + M, eventuelno P + 1 + M, kjer je v bližnji okolici že nadstropni objekt,
– oblikovanje fasad naj upošteva oblikovanje obstoječih kvalitetnih objektov,
– pri uporabi materialov je potrebno upoštevati okoliške objekte,
– na prostih površinah (»plombe«) znotraj obstoječe novejše pozidave (»spalno naselje«) se določa gradnja v skladu z okoliškimi objekti
SPLOŠNE DOLOČBE:
– spremembe namenske rabe so dovoljene znotraj dovoljenih dejavnosti,
– odstranitev objektov se dovoljuje razen v primeru, kjer bi tak poseg osiromašil prostorsko in arhitekturno podobo območja. V takšnem primeru se odstranitev dovoljuje le, ko je objekt v tako slabem konstrukcijskem stanju, da ogroža okolico in da bi stroški njegove obnove presegli vse razumne okvirje,
– za ostalo je potrebno upoštevati merila in pogoje skupnih določb tega odloka; pojasnilo za določanje streh, zelenih površin, gradbene parcele itd.: na osnovi 19. člena,
– v projektu za gradbeno dovoljenje naj se opiše, kako se je upoštevalo splošne značilnosti in konkretne določbe.

OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Obcestno naselje je grajeno na grebenu in razvito vzdolž konunikacije; območje / stavbe so razporejene vzporedno s komunikacijo; prostorska zasnova je precej pravilna; parcelacija je pravokotna na cesto. Prvotno je bilo naselje vezano na prevladujočo kmetijsko funkcijo, v novejšem času pa je v naselju tudi nova enodružinska stanovanjska gradnja. Posamezni objekti imajo med seboj usklajene gabarite. Nove stanovanjske hiše so prav tako postavljene ob cesti.
N.1.1.8, N.1.3.1, N.2.1.4.2, N.2.2.7.1, N.2.3.1, N.3.1.1, N.3.2.3, N.3.3.1.1
DOMAČIJE, STAVBE:
Domačije / kompleksi so oblikovani s poudarki v stanovanjskih stavbah, razporejeni so v dokaj pravilni obliki vzdolž ceste. Stavbe so zidane, načeloma pritlične, v pobočjih nad kletjo/imajo klet; strehe so dvokapne, strme; značilne kritine so zareznki in kritina sive barve; arheološko oblikovanje posameznih stavb ni posebej poudarjeno, nekatere stavbe pa so nekoliko bogatejše oblikovane z okenskimi okvirji.
S.1.1.2.2, S.1.2.5.2, S.1.3.1, S.2.1.2.1, S.2.2.2.1, S.3.1.2, S.3.1.5, S.3.1.6, S.3.2.2.3, S.4.2.2.3, S.5.2.1.2
POSEBNOSTI, DOMINANTE:
– arhitekturne posebnosti stojijo znotraj naselja, dvojni kozolci D.3.1.2
– mala dominanta samostojno na začetku naselja: slopno znamenje (križ) D.3.5
KONKRETNE DOLOČBE
DOVOLJENE DEJAVNOSTI:
– PNR: SK
– DNR: SE
Za pomembnejša naselja, ostala naselja, gradnje zunaj poselitvenih območij itd. veljajo določila splošnega dela tega odloka.

Območje leži večinoma na razgibanem kraškem terenu brez posebnih ovir kar se tiče dostopnosti naselij. Mikroregija se dobro navezuje na širši prostor tako z ugodnimi cestnimi povezavami (bližina Šentjurja) in avtocest, kot tudi z železnico (Ponikva in Hotunje).
Večji del mikroregije leži na razgibanem terenu osamelega krasa pri Ponikvi z značilnimi naravnimi pojavi (vrtače, brezna, ponori, jezera,…), tako tu prevladuje redkejša razpršena gradnja. V vzhodnem delu okrog Ponikve (se pravi že v bližini Šentjurja) se poselitev zgoščuje, več je središčnih naselij.
Prostor se torej fizično koncentrira v Ponikvi, ki že raste v manjše urbanizirano naselje (se tudi povezuje s Hotunjami). Bolj naseljeno je tudi območje Dolge Gore – razpršena pozidava.
Vodilno naselje gravitacijskega območja Ponikva (Po) je Ponikva, na katerega gravitirajo tudi Hotunje (Po1) in Dolga Gora (Po2).

OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Staro jedro naselja se je izoblikovalo okoli cerkve / dominante na griču in se je razširilo vzdolž komunikacij. Naselje je dominantne oblike in predstavlja dokaj pravilno naselje. Prvotno je imelo »kmečki« in deloma trški značaj, ob izhodih iz osrednjega dela je novejša pozidava, grajena kot spalno naselje.
Dominanti sta na izpostavljenih posebnih položajih.
N.1.1.7.1, N.1.2.4, N.1.3.3, N.2.1.3, N.2.2.7.2, N.2.3.1, D.1.3
DOMAČIJE, STAVBE:
Domačije so v gručah in v skupini na neravnem terenu; kompleks domačije je nepravilen; tlorisi objektov so vzdolžni; stavbe so zidane, v okolici cerkve dvonadstropne in enonadstropne, drugače pa načeloma pritlične. Strehe so dvokapne, strme, simetrične, lahko tudi s čopi. Strešna kritina je zareznik, bobrovec, siva kritina. Arhitekturno oblikovanje posameznih stavb je dokaj bogato oblikovano, npr. s poudarjenim vhodom. V naselju so kmečke hiše, trška arhitektura in »delavska« hiša.
S.1.1.2.1, S.1.1.2.2, S.1.2.4, S.1.3.2, S.2.1.2.1, S.2.2.3.2, S.2.2.3.1, S.2.3.2, S.3.1.2, S.3.1.5, S.3.1.6, S.3.1.9, S.3.2.2.2, S.3.2.2.3, S.4.2.1.1, S.5.2.1.2, S.5.2.5, S.5.2.6
POSEBNOSTI, DOMINANTE:
– poudarjene arhitekturne dominante so na izpostavljenih položajih: cerkvi Sv. Martina in Sv. Ožbolta
D.1.3, D.2.1.5, D.2.3.2, D.3.6
– male dominante znotraj naselja: kapelica, slopno znamenje (križ) D.1.5, D.3.5
KONKRETNE DOLOČBE
– naravne vrednote NS 4, NS 13, NS 14, NS 39, NV 5, NV 23, NV 27, NV 35, NV 48, NV 50
– naselbinska dediščina: K1.03
– etnološka stavbna dediščina: K5.23, K5.21
– profana stavbna dediščina, razen etnološke dediščine: K4.06
– sakralna stavbna dediščina: K3.23
– na JZ delu naselja 20 kV daljnovod
DOVOLJENE DEJAVNOSTI:
– PNR: SE
– DNR: SK, MP, DI, DK, DC
OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Nadaljni razvoj naselja naj poteka po večih principih glede na značilnosti njegovih posameznih delov:
1. Proste površine naj sledijo obstoječemu urbanitičnimu oblikovanju.
2. Posamezne parcele znotraj novejšega stanovanjskega dela vzdolž komunikacije na zahodu, naj sledijo obstoječemu urbanizmu in arhitekturnemu oblikovanju. Rob naselja na tem območju naj se intenzivno ozeleni.
DOMAČIJE, STAVBE:
Gradnje novih objektov, rekonstrukcije, nadomestne gradnje in vzdrževalna dela sledijo iz lokalne tradicije oblikovanja.
Arhitekturno oblikovanje novih in nadomestnih gradenj:
– podolgovat tloris v razmerju med 1:1,5 do 1:2 oziroma naj sledi razmerjem gabaritov prevladujočih objektov enake namembnosti v območju, ob obvezi da se ne presega posameznih maksmalnih gabaritov te namembnosti v območju,
– vertikalni gabarit glede na objekte v okolici, (K) + P + M,
– strehe naj bodo dvokapne, simetrične, lahko tudi čopi, strešni naklon v skladu z okolico; strešna kritina opečni zareznik in bobrovec ter identitetna siva kritina,
– oblikovanje fasad naj upošteva oblikovanje obstoječih kvalitetnih objektov,
– pri uporabi materialov je potrebno upoštevati okoliške objekte,
– na prostih površinah znotraj novejše pozidave na zahodnem delu naselja se določa gradnja v skladu z okoliškimi objekti.
Urbanistično in arhitekturno oblikovanje naj bo podrejeno ohranjanju značilnega izgleda obstoječih dominant.
SPLOŠNE DOLOČBE:
– spremembe namenske rabe so dovoljene znotraj dovoljenih dejavnosti,
– odstranitev objektov se dovoljuje razen v primeru, kjer bi tak poseg osiromašil prostorsko in arhitekturno podobo območja. V takšnem primeru se odstranitev dovoljuje le, ko je objekt v tako slabem konstrukcijskem stanju, da ogroža okolico in da bi stroški njegove obnove presegli vse razumne okvirje,
– v projektu za gradbeno dovoljenje naj se opiše, kako se je upoštevalo splošne značilnosti in konkretne določbe,
– novi objekti moraj biti od gozdnega roba odmaknjeni za najmanj enodrevesno višino odraslega gozdnega sestoja,
– za ostalo je potrebno upoštevati merila in pogoje skupnih določb tega odloka; pojasnilo za določanje zelenih površin, gradbene parcele, osvetlitve mansarde itd.: na osnovi 19. člena.

OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Naselje sestavljata: na ravnini obcestna pozidava in gruča z razvejano komunikacijo na griču. Naselje je dominantne oblike. Zgornji del naselja (gruča) je imel prvotno »kmečki« značaj, med katerega se je vgradila tudi novogradnja; spodnji del naselja pa je novejši.
N.1.1.1, N.1.1.6.1, N.1.2.4, N.1.3.1, N.1.3.3, N.2.1.4.1, N.2.1.4.2, N.2.2.5, N.2.3.2, N.3.1.1, N.3.2.1, N.3.3.2.2
DOMAČIJE, STAVBE:
Domačije so grajene v skupini, na neravnem terenu; tlorisi so vzdolžni; stavbe so zidane, z mansardo alil nadstropne; strehe so dvokapne, strme, tudi s čopi; krite so z zarezniki.
S.1.1.2.2, S.1.2.4, S.1.2.1, S.1.3.1, S.1.3.2, S.2.1.2.1, S.2.2.3.1, S.2.2.4.4, S.2.3.2, S.3.1.1, S.3.1.5, S.3.1.6, S.3.1.9, S.3.2.2.3, S.5.2.1.2, S.5.2.2
POSEBNOSTI, DOMINANTE:
– male dominante so postavljene samostojno v naselju ob komunikacijah: kapelica, slopno znamenje (križ) D.1.5, D.2.1.6, D.3.5
KONKRETNE DOLOČBE
DOVOLJENE DEJAVNOSTI: v skladu s podrobnejšo namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev.

OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Naselje sestavlja gruča ob železniški postaji ob komunikaciji (železnica, cesta) in razpršena gradnja po okoliških gričih. Naselje je neizrazito brez izrazite dominante. Območje ima kmečki in viničarski značaj. Novejšo gradnjo v naselju predstavljajo enodružinske stranovanjske hiše in počitniški objekti.
N.1.1.1.1, N.1.3.3, N.2.2.2.2, N.2.3.4, N.3.1.1, N.3.1.6, D.1.5
DOMAČIJE, STAVBE:
Domačije so v skupinah na neravnem terenu; kompleks stavb je pravilen; tlorisi so vzdolžni; stavbe so zidane, načeloma pritlične nad kletjo glede na teren. Strehe so dvokapne, razmeroma strme; kritina je zareznik, bobrovec in sive kritine. Arhitekturno oblikovanje objektov je brez posebnosti; za območje so značilne zidanice. Na območju naselja so kmečke hiše, zidanice, enodružinske in počitniške hiše.
S.1.1.2.2, S.1.2.4, S.1.3.1, S.2.1.2.1, S.2.2.2.2, S.3.1.2, S.3.1.5, S.3.1.6, S.3.2.2.3
POSEBNOSTI, DOMINANTE:
– arhitekturna posebnost: dvojni kozolec D.3.1.2
– male dominante so razpršene, največkrat ob križanju komunikacij: kapelica, slopna znamenja (križi) D.1.5, D.3.5
KONKRETNE DOLOČBE
DOVOLJENE DEJAVNOSTI: v skladu s podrobnejšo namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev.
Za pomembnejša naselja, ostala naselja, gradnje zunaj poselitvenih območij itd. veljajo določila splošnega dela tega odloka.

Območje leži na razgibanem terenu Voglajnskega gričevja. Na vzpetinah je zaradi konfiguracije terena poselitev pretežno razpršena. V dolinskih predelih se zazidava ali združuje v manjša gručasta vaška središča ali pa je razpršena vzdolž glavnih prometnic (razpotegnjena obcestna poselitev).
Območje leži v Voglajnskem gričevju, deloma v dolini, deloma na vzpetinah. Vzdolž cele mikroregije poteka glavna cesta Ponikva – Teharje, ki omogoča odlične navezave na širši regionalni prostor (avtocesta, Šentjur).
Vodilno naselje gravitacijskega območja Proseniško (Pr) je Proseniško.

OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Naselje je grajeno na grebenu in njegovem pobočju. Lega naselja je dokaj izpostavljena, večji del novejše gradnje pa je umaknjen pod greben med zelenje ob bajerju in gozdom. Gručasto je razvito ob komunikacijah, tudi vzdolž komunikacije. Ob osrednjem delu so v bližini tudi kompleksi ene ali več domačij. Prvotno je bilo naselje kmečkega značaja, z novo stanovanjsko gradnjo pa ima tudi značaj »spalnega« naselja. Naselje je brez posebne dominante. Dominanta v širšem prostoru je cerkev Sv. Rozalije.
N.1.1.8, N.1.1.6.1, N.1.2.3, N.1.3.1, N.1.3.3, N.2.1.4.1, N.2.2.2.5, N.3.1.1, N.3.1.9, N.3.2.4, N.3.3.2.2, D.1.5
DOMAČIJE, STAVBE:
Prevladujejo domačije v skupinah na neravnem terenu v še kar pravilnih oblikah; tlorisi so vzdolžni; objekti so načeloma pritlični, na neravnem terenu tudi nad kletjo; nekatera gospodarska poslopja so enonadstopna. Strehe so dvokapne, strme, simetrične; kritina je bobrovec, opečni zareznik in sive kritine. Arhitekturno oblikovanje stanovanjskih stavb gospodarskih poslopij je ponekod obogateno z zatrepi, vratnimi in okenskimi okvirji, prezračevalnimi odprtinami, arhitekturnimi členi iz lesa.
Pravladuje tip kmečke hiše, redka je »trška« arhitektura.
S.1.1.2.2, S.1.2.4, S.1.3.1, S.2.1.2.1, S.2.2.4.3, S.2.2.4.4, S.3.1.2, S.3.1.5, S.3.1.6, S.3.2.2.2, S.3.2.2.3, S.4.1.6, S.4.2.1.3, S.4.2.2.3, S.4.2.2.4, S.4.3.1.3, S.5.2.1.2, S.5.2.6
POSEBNOSTI, DOMINANTE:
– arhitekturne posebnosti stojijo samostojno znotraj naselja D.3.1.2
– v eni od gruč izven naselja je dvorec, ki ima značaj arhitekturne posebnosti in ne dominante D.3.7
– male dominante so postavljene samostojno ob komunikaciji D.3.5
KONKRETNE DOLOČBE
– naravne vrednote NS 28, NR 45, NV 19
– 20 kV daljnovod; bližina 110 kV in 35 kV daljnovoda
DOVOLJENE DEJAVNOSTI: v skladu s podrobnejšo namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev.
OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Nadaljni razvoj naselja naj poteka po treh principih:
1. Posebna pozornost naj bo pri umeščanju objektov na izpostavljeno lego po grebenu, kjer je potrebno slediti obstoječi kvalitetni gručasti zasnovi posameznih gručastih kompleksov vzdolž komunikacije (dostopna pot). Po istem principu naj se urbanistično ureja tudi proste površine ob vhodu v naselje na vzhodni strani.
2. Posamezne proste parcele v večji gruči južnega dela Proseniškega naj se pozidajo skladno z obstoječo tlorisno zasnovo naselja na pobočju.
3. Preostale velike proste površine na severnem delu naselja naj se urejajo po enotnem urbanističnem konceptu, s posluhom za obstoječo naravno krajino in izgled naselja v prostoru.
DOMAČIJE, STAVBE:
Gradnje novih objektov, rekonstrukcije, nadomestne gradnje in vzdrževalna dela sledijo iz lokalne tradicije oblikovanja.
Arhitekturno oblikovanje novih in nadomestnih gradenj:
– podolgovat tloris v razmerju med 1:1,5 do 1:2 oziroma naj sledi razmerjem gabaritov prevladujočih objektov enake namembnosti v območju, ob obvezi da se ne presega posameznih maksmalnih gabaritov te namembnosti v območju,
– vertikalni gabarit glede na objekte v okolici, (K) + P + M,
– strehe naj bodo dvokapne, simetrične, lahko tudi čopi, strešni naklon v skladu z okolico; strešna kritina opečni zareznik in bobrovec ter identitetna siva kritina,
– oblikovanje fasad naj upošteva oblikovanje obstoječih kvalitetnih objektov,
– pri uporabi materialov je potrebno upoštevati okoliške objekte,
– na prostih površinah znotraj novejše pozidave na zahodnem delu naselja se določa gradnja v skladu z okoliškimi objekti.
Negativno dominanto v silhueti naselja predstavlja transformator na grebenu, ki naj se jo ustrezno zazeleni ali uredi na način, da v prostoru ne bo tako moteč.
SPLOŠNE DOLOČBE:
– novi objekti morajo biti od gozdnega roba odmaknjeni za najmanj enodrevesno višino odraslega gozdnega sestoja.
– spremembe namenske rabe so dovoljene znotraj dovoljenih dejavnosti,
– odstranitev objektov se dovoljuje razen v primeru, kjer bi tak poseg osiromašil prostorsko in arhitekturno podobo območja. V takšnem primeru se odstranitev dovoljuje le, ko je objekt v tako slabem konstrukcijskem stanju, da ogroža okolico in da bi stroški njegove obnove presegli vse razumne okvirje,
– za ostalo je potrebno upoštevati merila in pogoje skupnih določb tega odloka; pojasnilo za določanje zelenih površin, gradbene parcele, osvetlitve mansarde itd.: na osnovi 19. člena
– v projektu za gradbeno dovoljenje naj se opiše, kako se je upoštevalo splošne značilnosti in konkretne določbe
Za pomembnejša naselja, ostala naselja, gradnje zunaj poselitvenih območij itd. veljajo določila splošnega dela tega odloka.

Dopolnilne dejavnosti v posameznih območjih naselij lahko obsegajo večinski del vseh površin območja naselja kljub določilu 8. člena tega odloka, ki določa, da morajo večinski del vseh površin območja naselja obsegati prevladajoče dejavnosti, pod pogojem, da se obvezno pridobi soglasje občinskega urbanista na podlagi pozitivnega mnenja pristojnih strokovnih služb.

Manjši del območja okoli Gorice pri Slivnici je v pretežno ravninskem svetu na južnih obronkih Voglajnskega gričevja oziroma ob obalah Slivniškega jezera. Ta predel ima zelo ugodno lego, tudi zaradi bližine Šentjurja.
Gorica pri Slivnici je glavno križišče za mrežo prometnic proti Šentjuru oziroma Lesičnem in Planini pri Sevnici, ter proti Loki pri Žusmu.
Večji del gravitacijskega območja leži na zelo razgibanem hribovitem terenu, tako da tudi v tem delu občine prevladuje izrazito razpršena poselitev s samotnimi kmetijami.
Posebno ambientalno kvaliteto predstavljajo elementi naravne dediščine (drevesa, Kozjanski regijski park, Slivniško jezero) kot soustvarjalci podobe prostora.
V tem delu prevladujejo gozdovi in travniki, pojavljajo se tudi vinogradi; večje obdelovalne površine (njive) so redkejše. Vse nezazidane površine so dobro vzdrževane.
Vodilno naselje gravitacijskega območja Gorica pri Slivnici (GS) je Gorica pri Slivnici, na katero gravitira tudi Slivnica pri Celju (GS1).

OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Naselje je grajeno na stiku s pobočjem in ob razvejanih komunikacijah. Gorica je strnjeno in pravilno naselje. Naselje se je razvilo iz »trškega« in »kmečkega« naselja. Cerkev je vključena v rob naselja. Celotno naselje ima zelo različne tipe gradnje kot so: dvorec, viničarske hiše, domačije in novogradnje (bloki in enodružinske hiše).
N.1.1.6.2, N.1.2.4, N.1.3.3, N.2.1.3, N.2.2.1, N.2.3.1, N.3.1.1, N.3.1.4, N.3.3.1.1, D.1.4
DOMAČIJE, STAVBE:
Domačije / kompleksi so v skupinah; poudarjene so stanovanjske stavbe; tlorisi so vzdolžni; stavbe so zidane, nadstropne in z izkoriščenim podstrešjem; stehe so dvokapne, strme; krite z zarezniki in bobrovci; značilni so »trški« vplivi arhitekturnega oblikovanja in posebni detajli (okrasni arhitekturni členi iz ometa, okenske odprtine, zatrepi)
S.1.1.2.2, S.1.2.2, S.2.1.2.1, S.2.2.3.1, S.2.2.4.4, S.3.1.2, S.3.1.5, S.3.2.2.2, S.3.2.2.3, S.4.1.6, S.4.2.2.3, S.4.2.2.4, S.4.3.1.1,, S.5.2.1.2, S.5.2.7
POSEBNOSTI, DOMINANTE:
– arhitekturne posebnosti stojijo ob naselju: kozolci dvojni – toplarji, kozolec enojni D.3.1.1, D.3.1.2
– poudarjena arhitekturna dominanta je vključena v rob naselja: cerkev Sv. Urbana, »dvorec« D.1.4, D.2.2.2, D.3.5, D.3.6
– male dominante so postavljene samostojno ob komunikacijah ali v naselju: slopna znamenja (križi) D.1.5
KONKRETNE DOLOČBE
– pomembnejše lokalno središče
– naravne vrednote NS 2, NS 32, NS 36, NV 3, NV 22, NV 20, NV 47, NV 52
– etnološka stavbna dediščina K5.04
– sakralna stavbna dediščina K3.08
– 20kV daljnovod
DOVOLJENE DEJAVNOSTI: v skladu s podrobnejšo namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev.
OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Nadaljni razvoj naselja naj poteka glede na značilnosti:
1. Objekti na posameznih prostih površinah znotraj obstoječe gradnje prvotnega naselja naj bodo v prostor umeščeni glede na okoliško gradnjo.
2. Večje proste površine naj se pozidajo po enotnem konceptu s posluhom za obstoječo naravno krajino, teren in izgled naselja v okolju.
3. Gradnja na morebitnih prostih parcelah znotraj »spalnega« predela naj upošteva oblikovanje obstoječe novejše pozidave.
4. Obvezno ohranjati »viničarski« značaj dela naselja.
5. Posegi na izpostavljenih robovih naselja naj bodo na vizualno izpostavljenih delih intenzivno zazelenjeni.
DOMAČIJE, STAVBE:
Gradnje novih objektov, rekonstrukcije, nadomestne gradnje in vzdrževalna dela sledijo iz lokalne tradicije oblikovanja.
– podolgovat tloris v razmerju med 1:1,5 do 1:2 oziroma naj sledi razmerjem gabaritov prevladujočih objektov enake namembnosti v območju, ob obvezi da se ne presega posameznih maksmalnih gabaritov te namembnosti v območju,
– vertikalni gabarit (K) + P + M, na območju nadstropnih stavb tudi (K) + P + 1 + M,
– strehe: dvokapne, strme, simetrične, strešni naklon v skladu z okolico; kritina opečni zareznik in bobrovec,
– oblikovanje fasad naj upošteva oblikovanje obstoječih objektov,
– pri uporabi materialov je potrebno upoštevati okoliške objekte,
– ohranjajo naj se obstoječe poudarjene dominante, male dominante in arhitekturne posebnost, z novimi posegi se ne sme degradirati dominant v prostoru.
SPLOŠNE DOLOČBE:
– novi objekti morajo biti od gozdnega roba odmaknjeni za najmanj enodrevesno višino odraslega gozdnega sestoja.
– spremembe namenske rabe so dovoljene znotraj dovoljenih dejavnosti,
– odstranitev objektov se dovoljuje razen v primeru, kjer bi tak poseg osiromašil prostorsko in arhitekturno podobo območja. V takšnem primeru se odstranitev dovoljuje le, ko je objekt v tako slabem konstrukcijskem stanju, da ogroža okolico in da bi stroški njegove obnove presegli vse razumne okvirje,
– za ostalo je potrebno upoštevati merila in pogoje skupnih določb tega odloka; pojasnilo za določanje zelenih površin, gradbene parcele, osvetlitve mansarde itd.: na osnovi 19. člena,
– v projektu za gradbeno dovoljenje naj se opiše, kako se je upoštevalo splošne značilnosti in konkretne določbe.

OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Naselje sestavljajo tri manjše gruče in posamezne kmetije, ki so razpostavljene po pobočju in ob komunikaciji. Slivnica ima dve dominanti, prva je cerkev Sv. Magdalene in druga cerkev Sv. Janeza. V naselju je prisotna tudi novogradnja.
N.1.1.6.1, N.1.2.1.2, N.1.3.1, N.2.1.4.1, N.2.2.2.5, N.2.3.2, N.3.1.1, N.3.3.2.2, D.1.2, D.1.3
DOMAČIJE, STAVBE:
Domačije / kompleksi so skoraj vedno v skupini; tlorisi so vzdolžni; stavbe so zidane, v pobočjih nad kletmi in nadstropne; strehe so dvokapne, večinoma strme, s čopi; značilna kritina so zarezniki in bobrovci, pa tudi siva kritina. Arhitekturni detajli so oblikovani po »trških« vzorih (vhod z arkadami, arh. členi iz ometa).
S.1.1.2.2, S.1.2.2, S.1.2.5.1, S.2.1.2.1, S.2.2.2.2, S.2.2.4.4, S.3.1.2, S.3.1.5, S.3.1.6, S.3.1.9, S.3.2.1.1, S.3.2.2.2, S.3.2.2.3, S.4.1.4.1, S.4.2.1.1, S.4.2.2.4, S.4.3.1.1, S.5.2.1.2
POSEBNOSTI, DOMINANTE:
– arhitekturne posebnosti stojijo ob ali v naselju: kozolci dvojniki D.3.1.2
– poudarjene arhitekturne dominante so del gruče ali izpostavljene: cerkev Sv. Magdalene, cerkev Sv. Janeza D.1.2, D.1.3, D.2.1.1, D.2.2.3, D.3.6
– male dominante so postavljene samostojno ob komunikaciji ali v naselju: kapelica, slopna znamenja (križi) D.1.5, D.3.5
KONKRETNE DOLOČBE
DOVOLJENE DEJAVNOSTI:
– PNR: SE
– DNR: SK, DC
Za pomembnejša naselja, ostala naselja, gradnje zunaj poselitvenih območij itd. veljajo določila splošnega dela tega odloka.

Mikroregija (z vodilnim naseljem vred) ima tako z vidika (prometnih) povezav izrazito neugodno lego, kar je precejšnja razvojna ovira.
Mikroregija leži na zelo razgibanem (hribovitem) področj, neugodnem za obsežnejšo poselitev. Večino naselij tako tvori izrazito razpršena gradnja s samotnimi kmetijami.
V poselitvenem in oblikovnem smislu je središče območja naselbinsko jedro Kalobja. Le-to leži na izpostavljeni legi vrh vzpetine in je s tem orientacijska (vedutna) točka v prostoru.
Vodilno naselje gravitacijskega območja Kalobje (Ka) so Kalobje.

OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Naselje na grebenu na dominantni točki s cerkvijo, ki predstavlja poudarjeno dominanto in dominanto v prostoru; gručasto naselje je razvito vzdolž komunikacije; gručasto jedro je podaljšano vzdolž komunikacij; predstavlja kmečko naselje dopolnjeno z novešo predvsem stanovanjsko pozidavo, ki večinoma ne izhaja iz arh. identitete območja; parcele so nepravilno razporejene.
N.1.1.8, N.1.2.3, N.1.3.1, N.2.1.4.1, N.2.2.7.4, N.2.3.2, N.3.1.1, N.3.2.1, N.3.3.2.2, D.1.4, D.1.5
DOMAČIJE, STAVBE:
Domačije / kompleksi so v skupinah, na neravnem terenu z dokaj pravilno postavitvijo; tlorisi so vzdolžni; stavbe so večinoma pritlične; nekatere glede na teren tudi podkletene; redko so enonadstropne; strehe so simetrične dvokapnice, nekatere s čopi; kritina je sive barve in opečna (zareznik, bobrovec). Arhitekturno oblikovanje je nadgrajeno z lesenimi opaži na gospodarskih poslopjih, z zatrepi na posameznih stavbah, vratnimi in okenskimi okvirji.
V naselju prevladujejo posestniške domačije in nova gradnja. Ob cerkvi je objekt »trške« arhitekture.
S.1.1.2.2, S.1.2.4, S.1.3.1, S.2.1.2.1, S.2.2.4.3, S.2.2.4.4, S.2.3.2, S.3.1.2, S.3.1.5, S.3.1.6, S.3.1.9, S.3.2.2.2, S.3.2.2.3, S.4.1.5, S.4.1.6, S.4.2.1.3, S.4.2.2.3, S.5.2.1.2, S.5.2.6
POSEBNOSTI, DOMINANTE:
– poudarjena dominanta, cerkev Sv. Marije, je na izpostavljenem položaju D.1.4, D.2.1.3, D.3.6
– arhitekturne posebnosti stojijo samostojno znotraj naselja: dvojni kozolec D.1.5, D.3.1.2
– male dominante so postavljene samostojno ob komunikacijah znotraj in na robu naselja D.1.5, D.3.5
KONKRETNE DOLOČBE
– območja varstva pomembnejših vodnih virov: 3.,4. varstveni pas,
– lokalno središče,
– območje kulturne dediščine: KO.02
– sakralna stavbna dediščina: K3.11, K3.12
– profana stavbna dediščina, razen etnološke dediščine: K4.02
– naravne vrednote: NS 26, NS 44
DOVOLJENE DEJAVNOSTI:
– PNR: SE
– DNR: SK, SV, MP, DC
OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Ohranja naj se gručasta pozidava starega jedra, proste površine znotraj naselja naj se zapolnijo z arhitekturno identitetno gradnjo glede na obstoječi urbanistični koncept in izgled naselja v prostoru.
DOMAČIJE, STAVBE:
Gradnje novih objektov, rekonstrukcije, nadomestne gradnje in vzdrževalna dela sledijo iz lokalne tradicije oblikovanja.
Arhitekturno oblikovanje novih in nadomestnih gradenj:
– podolgovat tloris v razmerju med 1:1,5 do 1:2 oziroma naj sledi razmerjem gabaritov prevladujočih objektov enake namembnosti v območju, ob obvezi da se ne presega posameznih maksmalnih gabaritov te namembnosti v območju,
– vertikalni gabarit (K) + P + M,
– strehe so simetrične dvokapnice, s strmim naklonom, lahko s čopi, strešni naklon v skladu z okolico; kritina je opečni zareznik in bobrovec ter identitetne kritine sive barve;
– oblikovanje fasad naj upošteva oblikovanje obstoječih objektov,
– pri uporabi materialov je potrebno upoštevati okoliške objekte,
– ohranjajo naj se obstoječe poudarjene dominante, male dominante in arhitekturne posebnosti, poudarjene dominante je z novimi posegi v prostor prepovedano degradirati.
SPLOŠNE DOLOČBE:
– spremembe namenske rabe so dovoljene znotraj dovoljenih dejavnosti,
– odstranitev objektov se dovoljuje razen v primeru, kjer bi tak poseg osiromašil prostorsko in arhitekturno podobo območja. V takšnem primeru se odstranitev dovoljuje le, ko je objekt v tako slabem konstrukcijskem stanju, da ogroža okolico in da bi stroški njegove obnove presegli vse razumne okvirje,
– za ostalo je potrebno upoštevati merila in pogoje skupnih določb tega odloka; pojasnilo za določanje zelenih površin, gradbene parcele, osvetlitve mansarde itd.: na osnovi 19. člena,
– v projektu za gradbeno dovoljenje naj se opiše, kako se je upoštevalo splošne značilnosti in konkretne določbe.
Za pomembnejša naselja, ostala naselja, gradnje zunaj poselitvenih območij itd. veljajo določila splošnega dela tega odloka.

Loka pri Žusmu ima ugodno prometno lego z dobro povezavo z Gorico pri Slivnici oziroma Šentjurjem.
Razgiban (strm) teren pogojuje osnovi tip gradnje: razpršeno zazidavo v obliki samotnih kmetij ali manjših zaselkov. Okrog cerkva se lahko tvorijo manjša gručasta vaška jedra (Dobrina).
Na območju, kjer se je v kasnejšem času začela intenzivnejša pozidava (družbene in stanovanjske zgradbe ter industrijski objekti) se tvori manjše urbanizirano središče (Loka pri Žusmu).
Vodilno naselje gravitacijskega območja Loka pri Žusmu (LŽ) je Loka pri Žusmu, na katero gravitira tudi pomembnejše naselje Dobrina (LŽ1).

OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Naselje se je gručasto izoblikovalo okoli dominante in prvotnih domačij ob cesti. Naselje je grajeno ob robu ravnine. Dominanta je del naselbinskega telesa in zakrita z zelenjem. Naselje je oblikovano kot »kmečko« z novogradnjo, ki je oblikovana kot tip »spalnega« naselja.
N.1.1.2.2, N.1.2.1.2, N.1.3.1, N.2.1.3, N.2.3.1, N.3.1.1, N.3.1.9, D.1.2
DOMAČIJE, STAVBE:
Redke domačije / kompleksi so v skupinah, poudarjene so stavnovanjske stavbe; tlorisi so vzdolžni; stavbe so zidane, nadstropne; strehe so dvokapne, strme, simetrične; krite z zarezniki in novimi kritinami.
S.1.1.2.1, S.2.1.2.1, S.2.2.2.2, S.2.2.3.1, S.3.1.2, S.3.1.5, S.3.1.6, S.3.2.2.3, S.3.2.3,
POSEBNOSTI, DOMINANTE:
– arhitekturna posebnost stoji ob naselju: kozloca dvojnika D.3.1.2
– poudarjena arhitekturna dominanta na izpostavljeni legi: cerkev D.1.2, D.2.1.2, D.3.6
– mala dominanta stoji ob komunikaciji: kapelica D.1.5, D.3.5
KONKRETNE DOLOČBE
– pomembnejše lokalno središče
– enota dediščine je v seznamu pomembnejše kulturne dediščine, oziroma ima lastnost spomenika državnega pomena: KO.01
– naravne vrednote: NS 37, NS 38, NV 6, Kozjanski regijski park RP 2313
– sakralna stavbna dediščina: K3.14
– 20kV daljnovod
DOVOLJENE DEJAVNOSTI:
– PNR: SE
– DNR: SK, MP, DI, DK, DC
OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Nadaljni razvoj naselja naj poteka glede na značilnosti:
1. Na morebitnih prostih povšinah znotraj »spalnega« naselja naj se upošteva umestitev okoliških objektov na posamezno parcelo; obvezno ohranjati zelene parkovne površine.
2. Proste površine v severnem, južnem in zahodnem delu naselja pozidati po enotnem konceptu s posluhom za naravno krajino in izgled naselja v prostoru, upoštevati omejitve v prostoru; arhitekturno oblikovanje naj sledi lokalni tradiciji; obvezno ohranjati ozelenjeno podobo dominante.
DOMAČIJE, STAVBE:
Gradnje novih objektov, rekonstrukcije, nadomestne gradnje in vzdrževalna dela sledijo iz lokalne tradicije oblikovanja.
Arhitekturno oblikovanje novih in nadomestnih gradenj:
– podolgovat tloris v razmerju med 1:1,5 do 1:2 oziroma naj sledi razmerjem gabaritov prevladujočih objektov enake namembnosti v območju, ob obvezi da se ne presega posameznih maksmalnih gabaritov te namembnosti v območju,
– vertikalni gabarit (K) + P + M,
– strehe so simetrične dvokapnice, s strmim naklonom; avtohtona kritina je opečni zareznik in bobrovec,
– gabarit in oblikovanje objektov znotraj »spalnega« območja glede na okoliške objekte,
– ohranjajo naj se obstoječe poudarjene dominante, male dominante in arhitekturne posebnosti, poudarjene dominante je z novimi posegi v prostor prepovedano degradirati.
SPLOŠNE DOLOČBE:
– novi objekti morajo biti od gozdnega roba odmaknjeni za najmanj enodrevesno višino odraslega gozdnega sestoja.
– spremembe namenske rabe so dovoljene znotraj dovoljenih dejavnosti,
– odstranitev objektov se dovoljuje razen v primeru, kjer bi tak poseg osiromašil prostorsko in arhitekturno podobo območja. V takšnem primeru se odstranitev dovoljuje le, ko je objekt v tako slabem konstrukcijskem stanju, da ogroža okolico in da bi stroški njegove obnove presegli vse razumne okvirje,
– za ostalo je potrebno upoštevati merila in pogoje skupnih določb tega odloka; pojasnilo za določanje zelenih površin, gradbene parcele, osvetlitve mansarde itd.: na osnovi 19. člena,
– v projektu za gradbeno dovoljenje naj se opiše, kako se je upoštevalo splošne značilnosti in konkretne določbe.

OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Naselje je grajeno po terenu, ki je zelo razgiban; je sestavljen iz gruče in razpršene gradnje. Naselje je grajeno tudi vzdolž komunikacije; obdaja ga zelenje. Poselitev ima »kmečki« značaj. V Žusmu stojita dve cerkvi Sv. Valentina in Sv. Jakoba, ki predstavljata močni dominanti v širši okolici.
N.1.1.6.1, N.1.1.7.2, N.1.3.1, N.2.1.4.1, N.2.2.2.2, N.2.3.2, N.3.1.1, N.3.2.1, D.1.3
DOMAČIJE, STAVBE:
Domačije / kompleksi so v gručah; tlorisi so vzdolžni; stavbe so zidane, pritlične ali v pobočjih nad kletmi; strehe so dvokapne, strme; kritje je z zarezniki in s sivo kritino; značilni so (v Žusmu) »trški« vplivi arhitekturnega oblikovanja (slikani arh. okras).
S.1.1.2.1, S.1.2.2, S.2.1.2.1, S.2.2.1, S.2.2.2.2, S.3.1.2, S.3.1.5, S.3.1.9, S.3.2.1.1, S.3.2.2.3, S.4.3.2, S.4.2.2.4, S.5.2.1.2, S.5.2.6
POSEBNOSTI, DOMINANTE:
– poudarjene arhitekturne dominante so na izpostavljenih položajih: cerkev Sv. Valentina, cerkev Sv. Jakoba D.1.3, D.2.1.5, D.3.6
– male dominante so postavljene samostojno ob komunikaciji ali v naselju: kapelici, (križa) slopni znamenji D.1.5, D.3.5
KONKRETNE DOLOČBE
Dovoljene dejavnosti: v skladu s podrobnejšo namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev.
Za pomembnejša naselja, ostala naselja, gradnje zunaj poselitvenih območij itd. veljajo določila splošnega dela tega odloka.

Območje leži na razgibanem hribovitem terenu Kozjanskega regijskega parka, večinoma na odročnih legah (v smislu prometne povezanosti), zato je poselitev zelo redka in precej razpršena (samotne domačije, počitniški objekti).
Predost tega prostora v vizualnem smislu je zlasti razgibana in lepa krajina (gozdovi, travniki, vinogradi) – Kozjanski regijski park.
Vodilno naselje gravitacijskega območja Lopaca (Lo) je naselje Lopaca.

OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Naselje je na grebenu na dominantni točki s cerkvijo na izpostavljeni legi, ki predstavlja tudi dominanto širšega območja. Naselje je razpršeno; dve malo večji grupi objektov sta ob cerkvi in ob gl. cesti Šentjur – Kozje. Prvotno je bilo naselje kmečko, danes dopolnjeno z novo stanovanjsko gradnjo, gostiščem ob glavni cesti in družbenim dejavnostim. Nekaj je tudi počitniških objektov. Parcele so nepravilno razporejene. Nova gradnja večinoma ne sledi arhitekturni identiteti območja.
N.1.1.8, N.1.2.3, N.1.3.3, N.2.1.4.1, N.2.2.2.2, N.2.3.2, N.3.1.1, N.3.2.3, N.3.3.2.2, D.1.3
DOMAČIJE, STAVBE:
Domačije so v skupini, grajene na nerazvitem terenu z dokaj pravilno postavitvijo; tlorisi so vzdolžni; objekti so večinoma pritlični, nekateri glede na teren podkleteni; strehe so strme dvokapnice; kritina je opečni zareznik, bobrovec in sive kritine; arhitekturno oblikovanje objektov je nadgrajeno z oblikovanimi zatrepi, vratnimi okvirji, polkni, lesenimi opaži gospodarskega poslopja pa še s prezračevalnimi odprtinami, ograjo. Značilno je dokaj bogato oblikovanje gospodarskih poslopij. Na območju so posestniške domačije, lesene kajže z manjšim gospodarskim poslopjem, nekatere spremenjene v počitniške objekte, samostojni objekt, nekoč morda gostilna ob glavni cesti in nova gradnja.
S.1.1.2.2, S.1.2.4, S.1.3.1, S.2.1.2.1, S.2.2.4.3, S.2.2.4.4, S.2.3.2, S.3.1.2, S.3.1.5, S.3.1.6, S.3.2.2.2, S.3.2.2.3, S.4.1.5, S.4.1.6, S.4.1.8, S.4.2.2.4, S.4.3.1.3, S.5.2.1.2, S.5.2.1.3
POSEBNOSTI, DOMINANTE:
– poudarjena arhitekturna dominanta je na izpostavljeni lokaciji: cerkev Sv. Ane D.1.3, D.2.2.3, D.3.6
– arhitekturne posebnosti stojijo znotraj območja naselja: kozolci dvojniki, lesene kajže D.1.5, D.3.1.2
– male dominante so postavljene samostojno ob komunikaciji D.1.5, D.3.5
KONKRETNE DOLOČBE
– lokalno središče,
– območje varstva pom. vodnih virov: 4. varstveni pas,
– sakralna stavbna dediščina: K3.15,
– naravne vrednote: NS 49, Kozjanski regijski park RP 2313,
– 20 kv daljnovod.
DOVOLJENE DEJAVNOSTI: v skladu s podrobnejšo namensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev.
OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Nadaljni razvoj naselja naj poteka glede na značilnosti:
1. V okviru posameznih prostih parcel se določa dopolnitev pozidave, ob glavni cesti Šentjur – Kozje, v gruči pod cerkvijo.
2. Na celotnem ureditvenem območju naselja pa naj se ohranja značaj razpršene gradnje, z enakomerno razporejenimi grupami objektov.
DOMAČIJE, STAVBE:
Gradnje novih objektov, rekonstrukcije, nadomestne gradnje in vzdrževalna dela sledijo iz lokalne tradicije oblikovanja.
Arhitekturno oblikovanje novih in nadomestnih gradenj:
– podolgovat tloris v razmerju med 1:1,5 do 1:2 oziroma naj sledi razmerjem gabaritov prevladujočih objektov enake namembnosti v območju, ob obvezi da se ne presega posameznih maksmalnih gabaritov te namembnosti v območju,
– vertikalni gabarit (K) + P + M (glede na teren),
– strehe so strme (naklon v skladu z okolico), simetrične, dvokapnice; kritina je opečni zareznik, bobrovec in identitetne sive kritine;
– arhitekturno oblikovanje fasad naj se zgleduje po nekaterih dokaj bogato oblikovanih gospodarskih poslopij in lesenih kajž,
– uporaba materialov glede na okoliške objekte; možnost lesenih objektov (lesene kajže),
– ohranjajo naj se obstoječe poudarjene dominante, male dominante in arhitekturne posebnosti, poudarjene dominante je z novimi posegi v prostor prepovedano degradirati.
Nekoliko negativno vpliva stanovanjska gradnja ob cerkvi sv. Ane; okolico novogradnje bi bilo potrebno ozeleniti oziroma kako drugače urediti in s tem zmanjšati negativen vpliv v prostoru.
SPLOŠNE DOLOČBE:
– spremembe namenske rabe so dovoljene znotraj dovoljenih dejavnosti,
– odstranitev objektov se dovoljuje razen v primeru, kjer bi tak poseg osiromašil prostorsko in arhitekturno podobo območja. V takšnem primeru se odstranitev dovoljuje le, ko je objekt v tako slabem konstrukcijskem stanju, da ogroža okolico in da bi stroški njegove obnove presegli vse razumne okvirje,
– za ostalo je potrebno upoštevati merila in pogoje skupnih določb tega odloka; pojasnilo za določanje zelenih površin, gradbene parcele, osvetlitve mansarde itd.: na osnovi 19. člena,
– v projektu za gradbeno dovoljenje naj se opiše, kako se je upoštevalo splošne značilnosti in konkretne določbe.
Za pomembnejša naselja, ostala naselja, gradnje zunaj poselitvenih območij itd. veljajo določila splošnega dela tega odloka.

Mikroregija leži na razgibanem terenu Vzhodnega Posavskega hribovja na precej odmaknjenem področju (v prostorskem smislu), neugodnem za poselitev, kar lahko predstavlja oviro za razvoj.
Gravitacijsko območje leži na zelo razgibanem terenu na območju Kozjanskega regijskega parka. Naravne danosti so večinoma neugodne za obsežnejšo poselitev, zato predvsem na južnem delu področja (na in pod Bohorjem) prevladuje izrazito razpršena gradnja – samotne domačije.
Vodilno naselje gravitacijskega območja Planina pri Sevnici (Pl) je Planina pri Sevnici, na katerega gravitirata tudi pomembnejši naselji Šentvid pri Planini (Pl1) in Planinska vas (Pl2).

OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Naselje je grajeno na grebenu; dokaj dominantne oblike v pokrajini; razporejeno vzdolž komunikacije, staro jedro ob razvejanih komunikacijah; naselje je »trg«; prvotno gručasto naselje je podaljšano vzdolž komunikacij; prvotnemu trškemu naselju je bila v novem času dodana stanovanjska, družbena in poslovna gradnja; parcele so nepravilno razporejene; objekti v trškem jedru nimajo usklajenih gabaritov; novejša stanovanjska gradnja ima značilnosti spalnih naselij; nekatere poslovne stavbe so oblikovane zgolj funkcionalno ne glede na arhitekturno identiteto okolja. Naselje je združeno okrog osrednjih dominant, območje ima tudi dominanto v prostoru.
N.1.1.8, N.1.2.4, N.1.3.1, N.1.3.3, N.2.1.3, N.2.2.7.4, N.2.3.2, N.3.1.4, N.3.1.9, N.3.2.1, N.3.3.1.1, D.1.2, D.1.3
DOMAČIJE, STAVBE:
V starem jedru prevladujejo samostojne stavbe, nekaj pa je tudi kmetij; značilnosti gradnje na neravnem terenu; v okviru parcele so objekti že dosegli največjo stopnjo razvoja; značilni so vzdolžni tlorisi; prevladujejo pritlične (glede na teren tudi s kletjo) in enonadstropne stavbe; strehe so simetrične dvokapnice, redko s čopi; kritina je opečni zareznik in bobrovec; arhitekturno oblikovanje stavb je nadgrajeno z oblikovnimi zatrepi, ograjami, portali, okenskimi okvirji, arhitekturnimi členi iz ometa, redko z balkoni. V naselju prevladuje trška arhitektura, kmečko delavska hiša in posestniške domačije.
S.1.1.1, S.1.2.4, S.1.3.4, S.2.1.2.1, S.2.2.4.3, S.2.2.4.4, S.2.3.2, S.3.1.2, S.3.1.5, S.3.1.6, S.3.1.9, S.3.2.2.2, S.3.2.2.3, S.4.1.2, S.4.1.6, S.4.1.8, S.4.2.1.2, S.4.2.2.3, S.4.3.1.1, S.5.2.2, S.5.2.6
POSEBNOSTI, DOMINANTE:
– poudarjena arhitekturna dominanta na izpostavljenem delu naselja je ruševina gradu: D.1.3, D.2.4.1, D.3.7
– cerkev Sv. Marjete je vključena v naselje D.1.2, D.2.1.1, D.3.6
– dominanta v prostoru je še cerkev Sv. Križa vzhodno od naselja
KONKRETNE DOLOČBE
– pomembnejše lokalno središče
– naravne vrednote: NS 8, NS 31, NS 33, NS 34, NS 40, NS 42, NS 43, NS 49, NV 7, NV 9, NV 12, NV 15, NV 16, NV 17, NV 18, NV 21, NV 25, NV 29, NV 30, NV 41, Kozjanski regijski park RP 2313
– enota dediščine je v seznamu pomembnejše kulturne dediščine, oziroma ime lastnosti spomenika državnega pomena KO.03
– sakralno stavbna dediščina K3.19
– profana stavbna dediščina, razen etnološke dediščine K4.03
– memorialna dediščina K6.04
– 20kv daljnovod
DOVOLJENE DEJAVNOSTI:
– PNR: SE
– DNR: SV, SK, DI, MP, DZ, DK
OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Nadaljni razvoj naselja naj poteka glede na značilnosti:
1. Staro »trško« jedro se v celoti ohranja; v skladu s postavitvijo okoliških objektov je možna umestitev novogradenj na morebitne proste parcele znotraj območja, dopušča se gradnja ekoloških kmetij.
2. Pozidava ob glavni komunikaciji skozi naselje na grebenu, se dopolni s pozidavo, ki se urbanistično in arhitekturno zgleduje pri kvalitetnih objektih.
3. V sklopu obstoječega naselja je tudi večji volumen betonskega, poslovnega objekta z ravno streho; ki sicer ni zelo moteč v izgledu naselja, vendar se še več podobnih objektov v naselju ne dovoljuje,
4. Večje proste površine severno in južno od glavne komunikacije, na poševnem terenu pod grebenom je potrebno oblikovati po enotnem konceptu, s posluhom za kvalitetno naravno krajino in konfiguracijo terena ter izgledom naselja v prostoru s končnim ciljem ohraniti dokaj dominantno obliko naselja v pokrajini.
DOMAČIJE, STAVBE:
Gradnje novih objektov, rekonstrukcije, nadomestne gradnje in vzdrževalna dela sledijo iz lokalne tradicije oblikovanja.
Arhitekturno oblikovanje novih in nadomestnih gradenj:
– podolgovat tloris v razmerju med 1:1,5 do 1:2 oziroma naj sledi razmerjem gabaritov prevladujočih objektov enake namembnosti v območju, ob obvezi da se ne presega posameznih maksmalnih gabaritov te namembnosti v območju,
– vertikalni gabarit v trškem jedru in po grebenu ob glavni komunikaciji P + I + M, (K) + P + M, ostali predeli (K) + P + M,
– strehe so strme (v skladu z okolico), simetrične, dvokapnice; kritina je opečni zareznik in bobrovec,
– na morebitnih posameznih prostih parcelah znotraj območja novejše gradnje (»spalno« naselje se oblikuje skladno z okoliškimi objekti; arhitekturno oblikovanje fasad naj sledi kvalitetno oblikovanim obstoječim objektom,
– obvezno je ohranjati poudarjene arhitekturne dominante in dominante v prostoru; z novimi gradnjami je prepovedano kakorkoli posegati oziroma degradirati izgled obstoječih dominant znotraj naselja v širšem območju.
SPLOŠNE DOLOČBE:
– spremembe namenske rabe so dovoljene znotraj dovoljenih dejavnosti,
– odstranitev objektov se dovoljuje razen v primeru, kjer bi tak poseg osiromašil prostorsko in arhitekturno podobo območja. V takšnem primeru se odstranitev dovoljuje le, ko je objekt v tako slabem konstrukcijskem stanju, da ogroža okolico in da bi stroški njegove obnove presegli vse razumne okvirje,
– za ostalo je potrebno upoštevati merila in pogoje skupnih določb tega odloka; pojasnilo za določanje zelenih površin, gradbene parcele, osvetlitve mansarde itd.: na osnovi 19. člena,
– v projektu za gradbeno dovoljenje naj se opiše, kako se je upoštevalo splošne značilnosti in konkretne določbe.

OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Značilna je situacija naselja na griču, združeno okrog osrednje dominante, cerkev Sv. Vida in poseljeno ob razvejanih komunikacijah.
N.1.1.7.1, N.1.2.4, N.1.3.3, N.2.1.3, N.2.2.1, N.2.3.1, N.3.1.1, N.3.3.2.1, D.1.4
DOMAČIJE, STAVBE:
Domačije / kompleksi so v skupinah, poudarjene so stanovanjske stavbe; tlorisi so vzdolžni; stavbe so zidane, nadstropne; strehe so dvokapne, strme; kritje je z bobrovci in zarezniki; arhitekturno oblikovanje se kaže v zatrepih (pri gospodarskih objektih) in arhitekturnih členih iz ometa.
S.1.1.2.2, S.1.2.2, S.1.3.1, S.2.1.2.1, S.2.2.3.1, S.2.2.4.3, S.2.3.2, S.3.1.2, S.3.1.5, S.3.1.6, S.3.1.9, S.3.2.2.2, S.3.2.2.3, S.4.1.6, S.4.3.1.1, S.5.2.1.2
POSEBNOSTI, DOMINANTE:
– arhitekturne posebnosti stojijo ob komunikaciji ali v naselju: dvojni kozolci D.3.1.2
– poudarjena arhitekturna dominanta je na izpostavljenem položaju: cerkev Sv. Vida D.1.4, D.2.1.3, D.3.6
– male dominante so postavljene ob komunikaciji ali v naselju: kapelica, slopna znamenja (križi) D.1.5, D.3.5
KONKRETNE DOLOČBE
Dovoljene dejavnosti:
– PNR: SK
– DNR: SE, MP, DK, DC

OBLIKOVANJE NASELIJ, DOMINANTE:
Naselje sestavljata dve gruči, ena je na grebenu, druga pa v dolini; razviti sta ob komunikaciji; dominanta, cerkev Sv. Miklavža, stoji ob naselju na gričku. V naselju je veliko novogradnje.
N.1.1.1, N.1.1.8, N.1.2.4, N.1.3.1, N.2.1.3, N.2.2.2.5, N.2.3.2, N.3.1.1, D.1.4
DOMAČIJE, STAVBE:
Domačije / kompleksi so v skupinah; tlorisi so vzdolžni; stavbe so zidane, v pobočjih nad kletjo in nadstropne; strehe so dvokapne, strme, tudi s čopi; kritina so bobrovci in zarezniki.
S.1.1.2.2, S.1.2.3, S.1.2.4, S.2.1.2.1, S.2.2.2.1, S.2.2.1, S.2.2.3, S.3.1.1, S.3.1.5, S.3.1.9, S.3.2.2.2, S.3.2.2.3, S.4.2.2.4, S.5.2.1.5
POSEBNOSTI, DOMINANTE:
– arhitekturne posebnosti stojijo ob naselju: kozolci dvojniki D.3.1.2
– poudarjena arhitekturna dominanta je na izpostavljenem položaju: cerkev Sv. Miklavža D.1.4, D.2.3.2, D.3.6
– male dominante stojijo samostojno ob komunikacijah ali v naselju: kapelica, slopna znamenja (križ) D.1.5, D.3.5
KONKRETNE DOLOČBE
– PNR: SK
– DNR: SE, SV, DI, MP, PD (proizvodnja), asfaltna baza, ki jo je možno legalizirati v skladu z določili 10. člena tega odloka in vizualno ublažiti z drevesno vegetacijo kjer je to mogoče; ker tehnologija dejavnosti zahteva posebno oblikovanje objektov je potrebno pri nadaljnih širitvah upoštevati tako funkcionalni kot oblikovni vidik in doseči čim bolj uravnoteženo arhitekturno rešitev, ki jo je potrebno ustrezno utemeljiti in prikazati, kako se je upoštevalo značilnosti oblikovanja v prostoru. Z arhitekturno rešitvijo mora soglašati občinski urbanist.
Za pridobitev gradbenega dovoljenja za legalizacijo oziroma širitev proizvodne dejavnosti, oziroma v fazi poskusnega obratovanja, je potrebno predhodno izdelati strokovne podlage, ki bodo temeljile na analizah in strokovnih dognanjih o lastnostih in zmogljivosti prostora in okolja ter opredelile vplivno območje ter vpliv dejavnosti vezanih na delovanje asfaltne baze v naslednjih segmentih:
– vpliv vibracij na podzemni objekt
– pronicanje onesnažene vode in nevarnih snovi v podzemlje izvirne jame
– usedanje prašnih delcev in njihovo izpiranje v podzemno jamo
– sprememba pH tal in vode, ki bi lahko spremenile kemijske in fizikalne lastnosti tal in življenskih pogojev v podzemlju.
Strokovne podlage morajo temeljiti na določilih 12. člena navodila o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje (Uradni list RS, št. 70/96), ki obravnava določitev in ovrednotenje vplivov posega na okolje z vidika onesnaženja.
Za vsa ostala naselja, gradnje zunaj poselitvenih območij itd. veljajo določila splošnega dela tega odloka.

Vsi postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka se dokončajo po določbah do sedaj veljavnih odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih, razen v primeru, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu z novim odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati odloki o prostorskih ureditvenih pogojih za območja gozdov in prva območja kmetijskih zemjišč v občini Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št.12/91), prostorskih ureditvenih pogojih za dele naselij Šentjur, Planina, Gorica, Dramlje, Proseniško, Ponikva in Loka (Uradni list RS, št. 12/91), prostorski ureditveni pogoji za druga območja kmetijskih zemljišč v občini Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 12/91), prostorski ureditvenih pogojih za območje »Slivniško jezero« (Uradni list RS, št. 12/91) ter vse njihove spremembe in dopolnitve. Prav tako z istim dnem prenehajo veljati prostorski izvedbeni načrti za območja, ki se jim je z uveljavitvijo odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Šentjur (Uradni list RS, št. 116/02) spremenil način urejanja v prostorske ureditvene pogoje a so ohranili veljavnost do uveljavitve tega odloka.

Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Šentjur je skupaj z grafičnim delom in teksualnimi prilogami na vpogled vsem zainteresiranim na Oddelku za varstvo okolja, urejanja prostora in gospodarske javne službe Občine Šentjur, Mestni trg 10, Šentjur.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – Inšpekcija za prostor.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.