Na podlagi 175. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 63/95, 9/96, 44/96, 26/97, 79/97 in 10/98) in na podlagi 16. ter 24. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03 in 29/03) je Občinski svet občine Žalec na 7. seji dne 19. 6. 2003 sprejel

S tem odlokom se v skladu z usmeritvami in v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 21/90, 34/92, 69/93, 7/94, 11/94, 20/94, 76/94, 77/94, 13/96, 35/96, 43/96, 72/97, 7/98, 17/99, 28/99, 37/99 in 98/00) sprejmejo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Arnovski gozd (v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve ZN AG).
Zazidalni načrt Arnovski gozd se dopolni po projektu »Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Arnovski gozd «, ki ga je izdelala Constructa d.o.o., Idrija, enota Ljubljana, pod št. 346/02, v maju 2003 in je sestavni del tega odloka.

Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje tekstualne opise, grafične priloge in soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti, ki se nanašajo na mejo ureditvenega območja in določajo pogoje za ureditev poslovne cone, prostorske ureditve v zvezi z varovanjem in urejanjem dobrin splošnega pomena, rešitve v zvezi z varovanjem in izboljšanjem delovnega in bivalnega okolja in ureditev zelenih površin.

Opis meje po obodni parcelaciji:
Zazidalni načrt vključuje zemljišča, ki leže v treh katastrskih občinah: k.o. Gorica, k.o. Levec, k.o. Žalec in meri 33,53 ha. Meja ureditvenega območja teče po parcelnih mejah, oziroma le-te seka in se prične v jugozahodnem vogalu obravnavanega območja, v osi regulirane struge potoka Vršca v oddaljenosti približno 5 m proti severu od meje k.o. Žalec in k.o. Levec. Od začetne točke dalje poteka meja proti severu po osi struge Vršce po parc. št. 1506/4 k.o. Levec in po parc št.1455/190 k.o. Žalec. 360 m od izhodiščne točke poteka meja po osi predvidene regulacije potoka Vršca in prečka parcele v k.o. Levec: 1455/101, 1455/102, 1455/103, 1455/104, 1455/105, 1455/106, 1455/107, 1455/108, 1455/109, 1455/110, 1455/111, 1455/112 (meja poteka delno po zahodnem delu te parcele), 1466/1, 1466/2 in 1467. Po 58 m poteka po parceli št. 1467 se meja obrne proti vzhodu in poteka vzporedno z robom avtoceste ter prečka naslednje parcele k.o. Levec: 1465/2, 1463/2, 1458/1, 1455/23, 1455/22; v k.o. Gorica: 271/1. Ko doseže meja križišče izvoza z avtoceste Vransko – Maribor in ceste Žalec – Velenje, se obrne proti jugu in poteka po zahodni strani cestišča do 30 m od križišča, kjer se obrne proti vzhodu in po 15 m zopet naredi obrat proti jugu tako, da poteka naprej skozi po vzhodnem oziroma južnem robu cestišča ceste Žalec – Arja vas, ob parceli št.: 1518 k.o. Levec. V višini parcele 1455/42 k.o. Levec (njenem spodnjem robu) se zasuka pravokotno preko cestišča do potoka Vršca in poteka po strugi navzgor do izhodiščne točke.

Ureditveno območje zazidalnega načrta je glede na dejavnost namenjeno sledečim dejavnostim:
– A1 (trgovske dejavnosti, obrtno-servisna dejavnost, mirna proizvodnja, skladiščenje, gostinstvo, turizem, spremljajoče dejavnosti osnovnih programov),
– A2 (proizvodnja in skladiščenje z večjimi vplivi na okolje kot jih imajo sorodne dejavnosti v objektih z oznako A1, spremljajoče dejavnosti),
– B1 (blagovno distribucijski center),
– C1 (motel),
– C2 (skladišče, avtomehanični servis),
– C3 (kamionsko parkirišče),
– D1 (bencinski servis),
– E1 (proizvodnja in skladiščenje z večjim vplivom na okolje kot jih imajo sorodne dejavnosti v objektih z oznako A1, spremljajoče dejavnosti).
Objekti so predvideni v maksimalnih zunanjih tlorisnih gabaritih znotraj karejev (A1, A2, B1) in maksimalnih tlorisnih gabaritih objektov (C1-C3, D1, E1), ki jih prekinjajo vmesne manipulativne površine, zelene površine s parkirnimi mesti in povezovalne ceste. Na tlorisni ravni se gradbene linije določijo z minimalnim odmikom od cestnega telesa. Dobljena zemljišča znotraj cestne mreže se lahko delijo na manjše parcele, ki jih investitorji lahko po potrebi združujejo. V okviru lastništva si investitor ureja objekt, parkirišča in ostale manipulativne površine. V slučaju potrebe po večjih tlorisnih površinah so določeni kareji, katere je možno združevati preko osnovne cestne mreže.
Za vse kareje je potrebno izdelati izrise iz zazidalnega načrta skladno s tolerancami. V izrisih iz ZN je potrebno prikazati ureditev celotnega kareja in določiti tolerance. Slednje morajo biti v okviru osnovnih toleranc ZN.
Interne parkirne površine za potrebe zaposlenih in strank v posameznih karejih se bodo zagotovile znotraj meja teh karejev. Izjema so objekti v sklopu karejev A1-5, A1-6, A1-7 in A1-8, ki imajo svoje interne parkirne površine na južni strani objektov. Interne napajalne ceste se navezujejo na glavno prometno mrežo, le-ta pa preko dveh novih priključkov na žalsko obvoznico. Osrednji del območja v smeri V-Z je namenjen javnim parkirnim površinam.
Robne površine, na severu, jugovzhodu in jugu so obcestne zelene površine, ob potoku Vršca in ob Arnovskemu potoku so to vodne površine, ki bodo urejene kot krajinsko zasnovane gozdne, travnate ter obvodne površine.
V pasu ob avtocesti Vransko-Hoče do Arnovskega potoka se ohrani ca. 40 m gozdni pas. V pasu ob cesti Žalec-Arja vas se ohrani ca. 30 m obstoječi gozdni pas. Del obstoječega gozda se ohrani zahodno od objekta A2-1 in južno od začasne čistilne naprave. Predvidene pogozditve, ki se izvedejo, kjer je gozd poškodovan ali se zaradi gradbenih del odstrani, se izvede z avtohtonimi drevesnimi vrstami.
Skladno s pogoji Zavoda za gozdove Slovenije so za izvedbo nadomestnih ogozditev in vseh potrebnih postopkov v zvezi s tem zadolženi investitorji teh sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Arnovski gozd.
Za kvalitetno izrabo območja je predvidena prestavitev dela struge potoka Vršca na mejo ZN Arnovski gozd in izgradnja preostalih infrastrukturnih elementov.

Pred pričetkom vsake posamezne gradnje je obvezno izdelati detajlne geološke preiskave terena in določiti pogoje gradnje.
Maksimalni tlorisni gabariti objektov so določeni z gradbenimi linijami, kot jih narekujejo zahtevani odmiki (ceste, možnost organiziranja dovozov, varstveni pasovi).
Strehe so ravne ali imajo naklon ca. 12%. Izjema je objekt C1, ki ima lahko naklon strehe 38 stopinj ali pa ima streho ravno oziroma naklon 12%. V primeru naklona strehe 38 stopinj je maksimalna etažnost objekta K+P+1+IP sicer pa K+P+2.
Kritina je temna ali se ravna po fasadi.
Materiali naj ne bodo strogo definirani kot variacije na AB, ampak trajna gradiva namenjena zahtevam vsebine, funkcionalno in simbolno. Konstrukcija objektov je AB ali jeklena skeletna nosilna osnova, znotraj katere se fasadna lupina ustvari kot polnilo ali obešena konstrukcija. Dovozi k objektu oziroma na funkcionalno površino se uredijo z osnovne cestne mreže, uvozi v objekt z manipulacijskih površin oziroma funkcionalnega zemljišča. Vhodi za pešce se lahko uredijo s pločnikov ali ploščadi ob pločnikih ob osnovni cestni mreži.
Objekti A1:
Namembnost: trgovske dejavnosti, obrtno-servisna dejavnost, mirna proizvodnja, skladiščenje, gostinstvo, turizem, spremljajoče dejavnosti osnovnih programov; od A1-1 do A1-12:
Etažnost:
A1-1 do A1-10 je K+P+2, maks. višina v vencu je 9 m nad relativno koto pritličja +/-0,00;
A1-11 je K+P+2, maks. višina v vencu je 12 m nad relativno koto pritličja +/-0,00;
A1-12 je K+P+4, maks. višina v vencu je 16,50 m nad relativno koto pritličja +/-0,00.
Objekti A2:
Namembnost: proizvodnja in skladiščenje z večjimi vplivi na okolje kot jih imajo sorodne dejavnosti v objektih z oznako A1, spremljajoče dejavnosti; od A2-1 do A2-4:
Etažnost: K+P+2, maks. višina v vencu je 9 m nad relativno koto pritličja +/-0,00.
Objekt B1:
Namembnost: blagovno distribucijski center.
Etažnost K+P+2, maks. višina v vencu je 12 m nad relativno koto pritličja +/-0,00.
Objekt C1:
Namembnost: motel.
Etažnost: K+P+1+IP ali K+P+2, maks. višina v vencu je 6,70 m ali 8,80 m nad relativno koto pritličja +/-0,00.
Objekt C2:
Namembnost: skladišče, avtomehanični servis.
Etažnost: K+P+2, maks. višina v vencu je 12 m nad relativno koto pritličja +/-0,00.
Objekt C3:
Namembnost: kamionsko parkirišče.
Maksimalni tlorisni gabariti: so določeni z razmerjem med tehničnimi elementi za cestišče in parkirišče s tovornim prometom in maks. izrabo gradbene parcele.
Način gradnje: povozne površine so obrobljene z zatesnjenimi robniki in asfaltirane.
Dovoz in izvoz: se predvidita s priključkom na osnovni cestni sistem in sta med seboj ločena, da je omogočen krožni način manipulacije.
Objekt D1:
Namembnost: bencinski servis.
Etažnost: P ali maks. višina venca nadstreška 6,50 m, objekta 4,90 m od relativne kote pritličja +/-0,00.
Dovoz in izvoz: se predvidita s priključkom na osnovni cestni sistem, ločeno.
Objekt E1:
Namembnost: proizvodnja in skladiščenje z večjimi vplivi na okolje kot jih imajo sorodne dejavnosti v objektih z oznako A1, spremljajoče dejavnosti.
Etažnost: K+P+2, maks. višina v vencu je 9 m nad relativno koto pritličja +/-0,00.

Tolerance:
Tlorisni gabariti:
V zazidalnem načrtu so predvideni maksimalni tlorisni gabariti z gradbenimi linijami. Dovoljeno jih je tudi pomanjšati, vendar se mora objekt gradbene linije, ki meji na osnovno cestno mrežo, dotikati z najmanj dvema vogaloma ali v primeru krožne oblike dvema tangencijalnima točkama. Gradbena linija se lahko pomakne za 8 m v notranjost kareja od gradbene linije, ki določa maks. možno pozidavo kareja, z vsemi določili o dotikanju gradbene linije. Ta pomik je možno izvesti takrat, ko tehnologija ali logistika dejavnosti ne predvideva drugih rešitev kot takih, ki se vršijo po zunanjem obodu objekta.
Višinski gabariti:
Višinske gabarite narekujejo:
– potrebna svetla višina etaž v posameznem objektu,
– potrebna konstrukcijska višina medetažne konstrukcije in strešne konstrukcije,
– predpisana etažnost posameznih objektov.
Maksimalne višinske gabarite je možno preseči s posameznimi višinskimi poudarki na objektih, vendar skupna tlorisna površina vseh višinsko poudarjenih delov ne sme presegati 1/8 tlorisa posameznega objekta. Višina samega poudarjenega dela objekta je lahko največ 6 m nad maksimalno določeno koto venca za ostali del objekta.
Gradbene parcele: v fazi realizacije je možno v skladu s potrebami tehnološkega ali logističnega procesa parcele in objekte združevati ali deliti na manjše funkcionalne enote, vendar je v okviru posameznega kareja možno maksimalno celoto razdeliti na največ osem posameznih objektov ali gradbenih parcel.
Kareji: posamezne kareje je mogoče povečevati z združevanjem preko osnovne cestne mreže, vendar ne preko cest, ki so v ZN označene kot intervencijske in cest B, D, E, F, G, K.

Cestno omrežje:
– ureditev dveh dovozov do območja iz Žalske obvoznice in ureditev križišč z vsemi zavijalnimi pasovi v skladu z idejnim projektom št. 23/2003 z dne maj 2003, ki ga je izdelal Pronig d.o.o., Trbovlje;
– izgradnja osnovnega cestnega sistema: ceste od »A – J«;
– izgradnja zunanjih manipulativnih površin;
– predviden je urgentni dovoz s priključitvijo na cesto »F« s področja ZN industrijske cone Juteks;
– izgradnja javnih parkirišč;
– izgradnja avtobusnega obračališča s postajališčem;
– ureditev dovozne ceste za kamionsko parkirišče v območju ZN industrijske cone Juteks z vklučitvijo cest »E« in »D«;
– izgradnja premostitvenih objektov preko Vršce (dva objekta) in preko Arnovskega potoka (en objekt);
– izgradnja internih parkirnih površin znotraj karejev za potrebe zaposlenih in strank v posameznih karejih.

Vodnogospodarske ureditve:
– prestavitev vodotoka Vršca proti vzhodu in nadaljevanje regulacije proti severu v skladu s projektom NIVO Celje št.33/89;
– odvod melioracijskih drenaž v strugo Vršce;
– primerno dreniranje površin na območju stare struge Vršce;
– odvodnjavanje eventuelnih živih vod preko sistema drenaž v odprte vodotoke.

Kanalizacija:
Komunalne vode:
– izgradnja ločenega sistema kanalizacije;
– za odvajanje odpadnih vod se zgradi zbirni kolektor, ki se v severnem delu Arje vasi priključi na že izveden kolektor Arja vas – ČN Kasaze.
Fekalne odplake se odvajajo direktno v kolektor, pri odvajanju odpadnih vod iz proizvodnje in obrti pa je obvezno upoštevati naslednje pogoje:
– proizvodnja ali obrt z anorganskimi odplakami mora pred priključkom na javno kanalizacijsko omrežje odplake obvezno dokončno očistiti;
– organsko onesnažene odplake morajo biti pred priključitvijo na javno kanalizacijo ustrezno predčiščene;
– tehnološke odplake morajo biti ločeno vodene do objektov za čiščenje ali predčiščenje in ustrezno očiščene priključene na javno kanalizacijo;
– v odplakah mora biti dosežena predpisana dopustna koncentracija škodljivih snovi (Uradni list SRS, št. 18/85);
– zagotoviti je potrebno kontrolo meritve količin in kvaliteto odpadne vode za posamezne objekte na priključku na kanalizacijsko omrežje;
– podjetja morajo voditi kataster internega kanalizacijskega omrežja in naprav ter obratni dnevnik lastnih čistilnih naprav;
– podjetja s skladišči za nevarne in škodljive snovi (kemikalije, barve, laki, razredčila, topila in podobno), morajo biti zgrajena v skladu s pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79);
– za vse odpadne vode mora dati soglasje k lokaciji upravljavec ČN.
Do izgradnje zbirnega kolektorja se vse fekalne odplake iz karejev A1-5 do A1-11vodijo v začasno, lokalno čistilno napravo. Ostali kareji lahko pričnejo z odvajanjem fekalnih voda samo s priključitvijo na zbirni kolektor Arja vas – ČN Kasaze.
Po posameznih karejih je potrebno izvesti naprave za pred-čiščenje sanitarnih vod.
Meteorne vode:
– odvajanje meteornih vod preko zadrževalnikov meteornih vod v potoka Vršca in Arnovski potok;
– meteorne vode onesnažene z naftnimi derivati morajo biti pred izpustom v meteorno kanalizacijo očiščene v lovilcih olj in maščob ter usedalnikih.
Pri realizaciji naj se upošteva, da naj bodo kanalizacijski odvodi vsaj 2 m od predvidene drevesne zasaditve.

Preskrba z vodo:
Sanitarna voda:
– zagotovitev pitne in požarne vode s priključkom na obstoječi cevovod Plevna – Žalec DN 400 mm;
– za priključitev območja ZN Arnovski gozd se zgradi dodatna akumulacijska celica 500 m3 pri obstoječem rezervoarju Plevno;
– ureditev krožnega sistema vodovoda;
– zagotovitev protipožarne zaščite z nadzemnimi hidranti. Mesta hidrantov oziroma hidrantno omrežje se natančno določi pri izrisu iz ZN po posameznih karejih;
– poglobitev obstoječega vodovoda Sp. Ložnica – Mala Pirešica pod dno predvidene regulacije struge Vršce;
– pred priključitvijo posameznih uporabnikov na javno vodovodno omrežje je potrebno pridobiti soglasje upravljavca vodovodnega omrežja.
Tehnološka voda:
Potrebe po tehnološki vodi se zagotovijo iz vodovoda za kar pa mora predhodno dati svoje mnenje in pogoje upravljavec vodovoda. Kasneje se znotraj proizvodnega procesa uvede zaprt tehnološki sistem, ki porabljeno vodo primerno obdelano zopet vrača v tehnološki proces toliko časa dokler je to kvalitetno sprejemljivo.
Pri realizaciji naj se upošteva, da naj bodo vodovodi vsaj 2 m od predvidene drevesne zasaditve.

Električno omrežje:
– izgradnja visokonapetostnega in nizkonapetostnega električnega omrežja;
– postavitev tipiziranih montažnih transformatorskih postaj iz prefabriciranih betonskih elementov;
– izgradnja omrežja javne razsvetljave;
– ob izgradnji območja E1 se demontira nizkonapetostni priključek.
Pri realizaciji naj se upošteva projekta Elektroenergetika Franc Juvan, s.p. Ljubno. Št. pr. 381/00 in 387/00.
Pri realizaciji naj se upošteva, da naj bodo elektro vodi vsaj 2 m od predvidene drevesne zasaditve.

Plin:
– plin se bo uporabljal kot vir toplotne energije za potrebe ogrevanja, pripravo tople sanitarne vode in v manjši meri za tehnološke potrebe.
Koncept oskrbe s plinom predvideva:
– prestavitev visokotlačnega odcepa plinovoda za industrijsko cono Juteks;
– izgradnja plinskega omrežja v območju Arnovskega gozda;
– priključitev na žalsko plinovodno omrežje;
– izgradnja NT plinovoda za asfaltno bazo V. Pirešica.
Pri realizaciji naj se upošteva, da naj bodo plinovodi vsaj 2,50 m od predvidene drevesne zasaditve.

Telefonsko omrežje:
– navezava na telefonsko omrežje KATC Žalec, v skupnem komunalnem koridorju na zahodni strani ZN;
– izgradnja kabelske telefonske kanalizacije z distribucijskim telefonskim omrežjem do razvodnih telefonskih omaric.

Odpadki:
– zagotoviti zbiranje komunalnih odpadkov v kontejnerjih na vsakem proizvodnem ali servisnem območju in jih odvažati na centralno odlagališče;
– tehnologije morajo biti usmerjene v predelavo odpadkov v sekundarne surovine. Le-te je potrebno zbirati na za to določenih mestih v okviru funkcionalnih površin posameznega proizvajalca in jih odvažati na zbirališče sekundarnih surovin;
– morebitne posebne odpadke je potrebno odvažati na deponijo posebnih odpadkov ali oddati pooblaščenim odjemalcem;
– na javnih površinah je potrebno postaviti zadostno število tipskih smetnjakov.

Kot vzdrževalci zelenih in ostalih javnih površin so zadolženi zemljiškoknjižni lastniki teh zemljišč. Hkrati so zadolženi tudi za pripravo režima vzdrževanja teh zemljišč.

Osončenje:
– Pri lociranju objektov je v izrisih iz ZN potrebno upoštevati zadostno osončenost objektov in temu primerno zagotoviti odmike med objekti.
Za zmanjšanje količin škodljivih snovi, ki prekomerno onesnažujejo zrak je predvideno:
– izbor takih tehnologij, ki ne bodo kvarno vplivale na delovno in bivalno okolje ter bodo zagotovljeni vsi zaščitni ukrepi za preprečevanje neprijetnih in škodljivih emisij tako na delovnem, kot v zunanjem okolju;
– emisijske koncentracije škodljivih snovi v zraku ne smejo presegati dopustnih mej po odloku o normativih za skupno dovoljeno in za kritično koncentracijo škodljivih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 30/90), priporoča se upoštevanje polovičnih vrednosti za najvišje koncentracije škodljivih snovi v ozračju;
– krajinska ureditev z ohranitvijo min. 40 m gozdnega pasu kot zaščita proti avtocesti na severu in protihrupna zaščita na jugovzhodni strani z ohranitvijo min. 25 m gozdnega pasu proti žalski obvoznici. Ohrani se del gozdnih površin na zahodni strani objekta A2-1. Znotraj zasnove se, kjer je to le mogoče, ohranijo obstoječa drevesa ali izvede nova intenzivna zasaditev. Ob potokih je predvidena ozelenitev brežin z obvodnimi vrstami drevja grmaste rasti in oblikovanje sklenjene živice, ki se na posameznih mestih prekine zaradi vzdrževanja vodotokov. Znotraj ureditvenega območja se predvidi »intenzivna zasaditev«. Ob komunikacijah je predvidena zasaditev drevja v obliki drevoredne zasaditve, kjer pa prostor to dopušča (zelenica severno od objektov A1-5, A1-6, A1-7, A1-8 in ostale proste površine) pa tudi zasaditev večjih skupin drevja in grmovnic;
– za vzdrževanje zelenic odgovarjajo – skrbijo lastniki zemljišča na katerem se zelenica nahaja, za kar lahko pooblastijo oziroma angažirajo za to pristojno in usposobljeno službo;
– za vzdrževanje peščevih površin in parkirnih površin skrbi lastnik na katerega zemljišču se le-te površine nahajajo, ali za to pooblaščena in usposobljena služba;
– za javne cestne površine odgovarja in skrbi za to usposobljeno javno podjetje;
– pred vsako gradnjo je v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja potrebno obvezno predložiti ustrezne strokovne podlage o tem, da dejavnost ne vpliva kvarno na okolje in predpisana soglasja;
– za varovanje delovnega in bivalnega okolja pred prekomernim hrupom je potrebno obvezno izvesti vse aktivne in pasivne ukrepe ob upoštevanju določil zakona o hrupu in odloka o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja (Uradni list SRS, št. 45/95). Maksimalno dovoljena ekvivalentna raven hrupa, ki velja za območje pretežno industrijskih in trgovskih središč (IV. stopnja) je 70, 80, 90 dBA na dan, oziroma 70, 70, 90 dBA na noč;
– s ciljem varovanja kakovosti vodotokov in vpliva na podtalnico je tehnološke odplake obvezno očistiti pred priključitvijo na kanalizacijo do stopnje, ko ne bodo škodovale kanalizacijskemu omrežju in ne postopkom čiščenja na biološki čistilni napravi. Manipulacijska dvorišča morajo biti izvedena z nepropustnim zgornjim ustrojem. Onesnažene meteorne vode (olja, maščobe), pa se morajo odvajati v kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob, mehansko onesnažene meteorne vode pa preko usedalnikov v površinski odvodnik;
– nove tehnologije naj bodo usmerjene v predelavo odpadkov v sekundarne surovine oziroma usmerjene v produciranje čim manj odpadkov. Zagotoviti pa je potrebno redno odvažanje vseh odpadkov iz območja ZN Arnovski gozd;
– za realizacijo predvidenih posegov v območju ZN Arnovski gozd si mora investitor sprememb in dopolnitev ZN Arnovski gozd pridobiti poročilo o presoji vplivov na okolje in upoštevati vse zaključke te presoje, za domačijo Gominšek na Govčah. Poročilo mora biti izdelano skladno s predpisi na tem področju. Ravno tako mora investitor (dela območja Z od Arnovskega potoka) sprememb in dopolnitev ZN Arnovski gozd skladno z uredbo o presoji vplivov na okolje pridobiti poročilo o vplivu odstranitve gozdne površine s področja Arnovskega gozda in v teku realizacij posegov predvidenih s tem ZN, le-to tudi upoštevati. Presojo vplivov na okolje in rešitve v zvezi z njimi na območju ZN Arnovski gozd je potrebno predvideti za vse objekte A2-1 do A2-4 in E1 ter C3 in D1;
– v območju sprememb in dopolnitev ZN Arnovski gozd je v delu proti domačiji Gominšek predvidena postavitev začasne protihrupne bariere in gosta zasaditev z drevjem. Način in tip bariere se izvede skladno s sklepno oceno iz poročila o presoji vplivov na okolje.

Pri gradnji objektov na območju ZN je obvezno upoštevati naslednje pogoje:
– površine se smejo uporabljati le za namene, ki jih določa ZN;
– vsi objekti morajo biti priključeni na vse komunalne naprave, ki bodo zgrajene na območju. Točna mesta priključitev se določi v izrisu iz zazidalnega načrta po posameznih karejih;
– za potrebe ogrevanja je obvezna priključitev objektov na plinovodno omrežje;
– obvezni so odmiki objektov od cest, kot to določa ZN;
– zunanje ureditve po posameznih segmentih morajo biti izvedene v skladu z ZN, ki je podlaga za projekte zunanje ureditve.

Znotraj obravnavanega območja velja v skladu z zakonom o naravni in kulturni dediščini splošna arheološka zaščita. Pri opravljanju zemeljskih del, pa je potreben občasen arheološki nadzor na stroške investitorja.

Krčitev gozda je dovoljena samo etapno. Pred sečnjo mora drevesa odkazati ustrezna strokovna služba.
Investitor ZN nosi stroške spremembe gozdnogospodarskega načrta.
Vsi investitorji teh sprememb in dopolnitev ZN nosijo stroške izvedbe nadomestnih pogozditev in vseh potrebnih postopkov v zvezi s tem. Višino stroškov si sorazmerno in sporazumno določijo investitorji sami.
Nadomestne pogozditve se morajo pričeti izvajati najkasneje eno leto po sprejetju odloka o spremembah in dopolnitvah ZN Arnovski gozd, pogozdovanje pa končati najkasneje pred izgradnjo objektov v karejih z osnovno oznako A2 in E1. Obvodna zasaditev ob Vršci se izvede sočasno z regulacijo, ob Arnovskem potoku pa ob urejanju območij B1 in C2 (parkirišča).
Po končani gradnji se del gozda s katerim ne bo več možno gospodariti izloči iz gospodarjenja GG Celje in razglasi za gozd s posebnim namenom, hkrati pa se določi tudi upravljavec tega gozda.
Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in infrastrukture je potrebno uporabiti za ureditev zelenic in nasipov.
Skladno z uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 12/00), je potrebno zaradi krčitve gozda v površini večji od 5 ha izvesti presojo vplivov na okolje, ravno tako pa tudi za površine na katerih se bo izvedlo nadomestno pogozdovanje. Presoja vplivov na okolje se mora izvesti pred sprejetjem tega odloka in se smatra, da je z dnem sprejetja tega odloka narejena.

Na enem objektu v kareju B1 je za obravnavano območje predvidena namestitev sirene za javno obveščanje in alarmiranje obiskovalcev in zaposlenih. Povezava z občinskim centrom bo po obstoječih in predvidenih PTT zvezah.

Za objekte in infrastrukturo katerim je bilo že izdano gradbeno dovoljenje na podlagi ZN Arnovski gozd objavljenega leta 1992 in še niso v fazi realizacije ali so v izvajanju ni potrebno ponovno pridobivati gradbenega dovoljenja, če s tem ne ovirajo izvedbo sprememb in dopolnitev ZN Arnovski gozd.

Za vse kareje je potrebno izdelati izrise iz zazidalnega načrta in določiti tolerance. Slednje morajo biti v okviru osnovnih toleranc ZN. V izrisu iz ZN je potrebno prikazati ureditev celotnega kareja.

Faznost realizacije objektov ni strogo omejena. Realizacija komunalne, energetske in cestne infrastrukture se prilagaja potrebam realizacije in funkcioniranja objektov, v funkcijsko smiselnem zaporedju.

Kot faznost se upošteva posamezne gradbene celote, ki morajo biti izvedene v eni fazi.

Območja opredeljena kot funkcionalna celota morajo biti kot taka tudi izvedena, v eni fazi ko gre za komunalno, energetsko in cestno infrastrukturo, objekti pa se lahko izvedejo fazno, če to dopušča tehnološki in logistični proces dela.

Pri etapnosti izvajanja ZN je treba upoštevati še naslednje pogoje:
– vsaka faza mora biti zaključena tako, da lahko funkcionira kot samostojna enota;
– v okviru posameznih faz je dovoljeno prepletanje posameznih etap, če območje ni opredeljeno kot gradbena ali funkcionalna celota;
– začasna namembnost zemljišč, ki niso predvidena za izgradnjo oziroma spremembo namembnosti v prvih fazah, ostane do začetka ustrezne faze nespremenjena s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi, ki so nujni za nemoteno realizacijo predhodne etape;
– regulacija potoka Vršca na SZ delu območja se izvede skupaj z osnovnimi komunalno infrastrukturnimi ureditvami potrebnimi za pričetek realizacije ZN Arnovski gozd. Mora pa biti izvedena najkasneje do izgradnje objektov A2-1, A2-4 in E1;
– VT plinovod, ki bo potekal na levem bregu potoka Vršca v njegovem varovalnem pasu mora biti položen istočasno, ko se bo izvedla še preostala regulacija potoka Vršca;
– pred izvedbo objektov ležečih severno od cest »J« in »B« ter objektov ležečih vzhodno od Arnovskega potoka mora biti izvedena cesta »D« in »E« ter štirikrako križišče na regionalni cesti;
– notranje intervencijske ceste se morajo izvesti pred ali istočasno z izgradnjo prvih objektov ležečih v območju, ki je definirano kot območje severno od ceste »C« in zahodno od ceste »A«;
– zbirni kanalizacijski kolektor iz območja Arnovski gozd s priključitvijo na obstoječi kolektor v Arji vasi mora biti v celoti izveden še pred izgradnjo objektov ležečih v celotnem območju severno od ceste »C« in vzhodno od ceste »A«.

Nadzor nad izvajanjem tega zazidalnega načrta opravlja pristojna inšpekcija.

Zazidalni načrt ter njegove spremembe in dopolnitve so vsem zainteresiranim stalno na vpogled na Občini Žalec, Upravni enoti Žalec, na sedežu MS Žalec ter na sedežu KS Petrovče.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Istočasno pa preneha veljati odlok o zazidalnem načrtu Arnovski gozd (Uradni list RS, št. 33/92).