Na podlagi 4., 52. in 56. člena zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99) ter 16. člena statuta Občine Črna na Koroškem (Uradni list RS, št. 62/99 in 12. člena odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave občine Črna na Koroškem (Uradni list RS, št. 65/99) je Občinski svet občine Črna na Koroškem na 7. redni seji dne 3. 7. 2003 sprejel
P R A V I L N I K
o računovodstvu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik ureja naloge in organizacijo računovodstva ter pravice in odgovornosti pooblaščenih oseb za razpolaganje z materialnimi in finančnimi sredstvi Občine Črna na Koroškem.
2. člen
Občina vodi poslovne knjige na podlagi zakona o računovodstva, zakona o javnih financah ter podzakonskih aktov, ki jih izda minister pristojen za finance za pravne osebe javnega prava. Vprašanja, ki niso urejena z zakonom o računovodstvu, podzakonskimi akti na njegovi podlagi, ali s tem pravilnikom, se rešujejo v skladu s kodeksom računovodskih načel in splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi (v nadaljevanju: SRS).
II. ORGANIZACIJA RAČUNOVODSTVA IN NAČ
IN VODENJA RAČUNOVODSTVA
3. člen
Računovodstvo se organizira in vodi na način, ki omogoča:
– zagotavljanje podatkov o premoženju in razpolaganju s premoženjem,
– zagotavljanje podatkov nadzornim organom (Računskemu sodišču RS, nadzornemu odboru občine) za ocenjevanje namembnosti, gospodarnosti in učinkovitosti porabe sredstev iz javnih financ,
– vpogled davčnih organov v obračun davkov in prispevkov ter drugih obveznosti,
– zagotavljanje informacij županu, vodstvu občinske uprave ter občinskemu svetu o načrtovanih in uresničenih odhodkih občine, ki naj bi imelo pozitiven vpliv za odgovorno ravnanje z javnimi sredstvi.
4. člen
Računovodska dela opravlja delavec, ki ga je župan določil za pooblaščenega računovodjo. Odgovornost računovodje je urejena s tem pravilnikom. Pri svojem delu mora računovodja upoštevati strokovno etiko ter kodeks računovodskih načel in finančnega poslovanja.
5. člen
Finančno poslovanje vodi računovodja v skladu z zakonom o javnih financah in zakonom o plačilnem prometu in s predpisi in navodili Ministrstva za finance ter po nalogu župana. Pri svojem delu mora upoštevati predpise in odločitve pristojnega organa občine.
6. člen
V računovodstvu se zagotavljajo podatki, ki omogočajo:
– vpogled v stanje in gibanje sredstev do njihovih virov,
– vpogled v porabo proračunskih sredstev po proračunskih uporabnikih in postavkah,
– vpogled v porabo sredstev za materialne stroške po stroškovnih mestih,
– vpogled v gibanje prihodkov, odhodov,
– pripravo finančnih načrtov,
– sestavljanje poročil in analiz,
– izdelavo drugih poročil na zahtevo pristojnih organov.
7. člen
Podatki iz 6. člena se zagotavljajo:
– v glavni knjigi,
– pomožnih knjigah,
– analitičnih evidencah.
III. POSLOVNE KNJIGE
8. člen
Poslovne knjige zagotavljajo po časovnem zaporedju in sistematsko zajemanje poslovnih dogodkov, o katerih pričajo knjigovodske listine. Po časovnem zaporedju se knjiži v dnevnikih, sistemska evidenca pa se opravi na knjigovodskih kontih v glavni knjigi in pomožnih knjigah.
9. člen
Občina vodi poslovne knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva z uporabo kontnega načrta, ki temelji na enotnem kontnem načrtu, ki ga je predpisal minister pristojen za finance (pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, Uradni list RS, št. 54/02) ter v skladu z odredbo o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov enotnega kontnega načrta.
Občina vrednost poslovnih dogodkov knjiži v polni višini v bruto znesku in jih medsebojno ne poračunava.
10. člen
Poslovne knjige so:
– dnevnik,
– glavna knjiga,
– pomožne knjige.
Obvezne pomožne knjige so:
– blagajniški dnevniki po vrstah,
– knjiga opredmetenih osnovnih sredstev,
– knjiga terjatev do kupcev oziroma knjiga izdanih računov,
– knjiga obveznosti do dobaviteljev oziroma knjiga prejetih računov.
Občina vodi še analitične evidence:
– plač,
– drugih izplačil (sejnine, pogodbe o delu, avtorske pogodbe in druge pogodbe).
11. člen
Knjigovodstvo se vodi po načelih pravilnosti in ažurnosti in to:
– vsi vpisi v poslovne knjige morajo biti opravljeni na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin,
– poslovne knjige se vodijo v slovenščini in v domači valuti,
– vpisi v poslovne knjige morajo biti popolni, pravilni in ažurni,
– napačni vpisi v poslovne knjige se smejo stornirati po metodi verodostojnih knjigovodskih listin.
Poslovne spremembe morajo biti vknjižene v dnevniku, glavni knjigi in ustreznih pomožnih knjigah.
12. člen
Knjiženje se opravlja s pomočjo osebnih računalnikov z uporabo programske opreme, ki zagotavlja vodenje knjigovodstva proračuna občine.
Način vodenja glavne knjige mora zagotavljati, da se lahko med poslovnim letom po potrebi izpišejo, odtisnejo posamezni konti, na koncu obračunskega obdobja pa se izpiše, odtisne celotna glavna knjiga.
13. člen
Poslovne knjige se odpirajo in zaključujejo vsako poslovno leto. Izjema je analitična evidenca osnovnih sredstev, katere odpiranje in zapiranje ni vezano na poslovno leto.
Ta knjiga je odprta in se vodi, dokler se osnovna sredstva uporabljajo. Po vseh knjiženjih za poslovno leto in kontroliranju izkazanih stanj se poslovne knjige zaključijo.
Glavno knjigo in dnevnik, se ob koncu poslovnega leta odtisne, zveže, zaključi in odloži.
Prav tako se ob koncu poslovnega leta odtisnejo, zvežejo, zaključijo in odložijo pomožne knjige saldakontov.
IV. OBVEZNOST IN ODGOVORNOST OSEB,
KI SPROŽAJO POSLOVNE SPREMEMBE
14. člen
Osebe, ki sprožajo poslovne spremembe, so nosilci sredstev – odredbodajalci. To so župan in po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik občinske uprave. Odgovorni delavci so tudi vodje posameznih oddelkov občine, ki so odgovorni za vsak poslovni dogodek, ki se nanaša na spremembo sredstev in obveznosti do virov sredstev, prejemkov in izdatkov.
15. člen
Pooblaščeni nosilci sredstev – odredbodajalci prevzemajo naslednje odgovornosti:
– v celoti odgovarjajo za verodostojnost dokumentov, ki so podlaga za nakazilo in izplačila proračunskih sredstev in verodostojnost ostalih dokumentov, ki so podlaga za evidentiranje sprememb na sredstvih in virih sredstev proračuna,
– pri dogovarjanju predplačil v pravnih poslih, ki jih sklepajo, so dolžni upoštevati navodila o izvrševanju proračuna v zvezi z zavarovanjem predplačil,
– pri dogovarjanju o pogojih za izpolnjevanje obveznosti, ki se poravnavajo iz proračuna, morajo upoštevati plačilne roke, ki veljajo za izplačila sredstev iz proračuna, v skladu z navodili o izvrševanju proračuna,
– pri oddaji razpisa, ki ga predpisuje zakon o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil,
– odgovarjajo za porabo sredstev, ki ni v skladu z dodeljenimi pooblastili in za nenamensko porabo proračunskih sredstev.
16. člen
Za zakonsko smotrno in primerno uporabo sredstev je odgovoren župan, kot odredbodajalec za izvrševanje proračuna.
V. KNJIGOVODSKE LISTINE IN NAČIN NJIHOVE
KONTROLE
17. člen
V knjigovodstvu je možno obravnavati in knjižiti poslovne dogodke samo na podlagi knjigovodskih listin, ki poslovne dogodke dokazujejo.
Knjigovodska listina se sestavi za vsak poslovni dogodek, ki se v zvezi s poslovanjem pokaže v spremembi sredstev ali obveznosti do virov sredstev, ali pa v nastanku prejemkov in izdatkov. Knjigovodske listine se sestavljajo tudi v zvezi s poslovnimi dogodki, ki so predmet izvenbilančne evidence.
Knjigovodske listine so:
– blagajniške listine za gotovinska vplačila in izplačila,
– listine negotovinskega plačilnega prometa,
– listine na podlagi deviznega poslovanja,
– listine o izračunu in izplačilu plač ter osebnih izdatkov,
– pogodbe,
– računi za materialna sredstva in storitve,
– listine za materialno poslovanje,
– izpiski stanja na računih,
– odredbe, odločbe, sklepi za izplačila in nakazila,
– knjigovodske listine, ki jih izstavlja knjigovodstvo:
a) kadar se oblikuje podlaga za obravnavanje podatkov v zvezi z obračunom poslovnega izida,
b) kadar se oblikuje podlaga za obravnavanje podatkov, povezanih s popravki knjigovodskih napak, odpiranjem poslovnih knjig, zapiranjem kontov uspeha, zapiranjem poslovnih knjig in drugimi knjigovodsko-tehničnimi postopki;
– druge listine, s katerimi se odreja evidentiranje poslovnih sprememb na sredstvih in virih sredstev proračuna občine, kot so:
a) otvoritvena bilanca,
b) elaborati o popisu premoženja in
c) elaborati o usklajevanju terjatev in obveznosti.
18. člen
Knjigovodske listine, kot podlaga za obravnavanje podatkov, so izvirne ali izvedene (pogodbe, obračunske situacije, računi, naročilnice, dobavnice, prevzemnice, reverzi, sklepi, odločbe, dokazila in drugi dokumenti). Izvirno knjigovodsko listino sestavijo na kraju in ob času njegovega nastanka osebe, ki sodelujejo pri njem in ima naslednjo vsebino:
– ime in po potrebi naslov uporabnika, ki izda listino,
– ime in številko ter po potrebi tudi šifro listine,
– datum in kraj izdaje,
– imena oseb, ki sodelujejo v poslovnem dogodku oziroma so pooblaščene predstavljati sodelujoče v poslu,
– oznake stroškovnih mest (šifra uporabnika ali njegove organizacijske enote) in stroškovnih nosilcev (proračunska postavka, ekonomski namen) ali poslovnih učinkov za listine, iz katerih izhajajo prihodki in odhodki, če se spremljajo po mestih in nosilcih,
– podlago za poslovni dogodek, razen če je nepomembna,
– opis poslovnega dogodka z natančno opredelitvijo njegove vsebine,
– podpise oseb, pooblaščenih za podpis take listine,
– druge podatke odvisno od okoliščin.
Knjigovodske listine, ki so podlaga za nakazilo proračunskih sredstev ali za izplačilo iz blagajne ter listine, ki imajo za posledico ostale poslovne spremembe, morajo biti pred izročitvijo v računovodstvo opremljene z odredbo nosilca sredstev – odredbodajalca.
Dospele knjigovodske listine se morajo kontrolirati takoj ali naslednji dan po prejemu in v tem roku oddati pristojnemu delavcu v računovodstvo.
19. člen
Dokumente plačilnega prometa iz tega pravilnika podpisujeta vedno dva pooblaščena podpisnika. Župan kot odredbodajalec ter sopodpisnik.
20. člen
Listine za materialno poslovanje, to je dobavnice, prevzemnice in ostalo dokumentacijo za nabavo drobnega inventarja in osnovnih sredstev, podpisujeta in jamčita za njihovo pravilnost in resničnost prevzemnik blaga in tajnik občinske uprave.
V. USKLAJEVANJE POSLOVNIH KNJIG TER POPIS
SREDSTEV IN OBVEZNOSTI
21. člen
Stanje v pomožnih knjigah oziroma analitičnih evidencah se usklajuje s stanjem v glavni knjigi vsak mesec po stanju zadnjega dne v mesecu.
22. člen
Usklajevanje prometa in stanja glavne knjige z dnevnikom ter pomožnih knjig z glavno knjigo se prav tako opravi, preden se sestavi obračun za obračunsko obdobje.
23. člen
Knjigovodsko stanje sredstev, terjatev in obveznosti se najmanj enkrat na leto uskladi z dejanskim stanjem, ki se ugotavlja s popisom.
Za popis terjatev in obveznosti občine se imenuje posebna popisna komisija. Terjatve in obveznosti popiše popisna komisija po stanju v računovodskih evidencah na dan 31. decembra, preveri realnost izkazanih zneskov in pojasni razloge za nepravočasno izterjavo, oziroma izplačilo. Terjatve in obveznosti, za katere ni pravilne, oziroma popolne dokumentacije, izkaže popisna komisija v posebnih popisnih listih. Dvomljive, sporne, neizterljive in zastarane terjatve izkaže v popisnem poročilu posebej.
Posebej se pripravi tudi poročilo o usklajevanju terjatev za sredstva, ki jih imajo v upravljanju javni zavodi, javna podjetja, gospodarski javni zavodi ter o vložkih občine v gospodarske družbe.
Popis sredstev, terjatev ter obveznosti do virov sredstev se opravi vsako leto po stanju na dan 31. decembra.
Župan lahko po potrebi določi tudi druge roke med letom za popis sredstev, terjatev in obveznosti do virov sredstev.
Župan določi člane popisnih komisij najmanj petnajst dni pred začetkom popisa.
Računovodja izda petnajst dni pred rokom za popis navodila za popis.
24. člen
Člani popisnih komisij so odgovorni za:
– pravilno ugotovitev dejanskega stanja sredstev, terjatev in obveznosti,
– natančno in pravilno sestavljanje in izpolnjevanje popisnih listov,
– pravočasno izvršitev nalog popisa,
– pravočasno in pravilno sestavo poročila o popisu.
25. člen
Osebe, ki so materialno odgovorne za sredstva, ki se popisujejo, morajo najkasneje do dneva, določenega za začetek popisa, razvrstiti, zaznamovati in urediti sredstva, da bi se laže, hitreje in pravilno popisala.
26. člen
Podatkov iz knjigovodstva oziroma iz ustreznih evidenc o količinah člani popisnih komisij ne smejo prejeti pred vpisom dejanskega stanja v popisne liste.
27. člen
Predsednik popisne komisije je odgovoren za pravočasno in pravilno sestavo poročila o popisu, ki ga predloži pristojnemu organu.
28. člen
Župan obravnava poročilo ob navzočnosti predsednika komisije in računovodje ter odloči:
– o načinu knjiženja in likvidacije ugotovljenih razlik,
– o neposrednem odpisu s popravkom vrednosti materialnih vrednosti, terjatev in obveznosti,
– o odpisu dotrajanih in neuporabnih sredstev,
– o materialni odgovornosti posameznih delavcev za ugotovljeni primanjkljaj ob popisu,
– o drugem v zvezi s popisom.
(Priporoča se, da se pristojnim organom predloži posebej poročilo o usklajevanju terjatev in obveznosti ter poročilo o popisu s predlogi o načinu knjiženja in likvidacije ugotovljenih inventurnih razlik.)
Odločitev pristojnega organa (župana) v zvezi s popisom je podlaga za knjiženje razlik in uskladitev knjigovodskega stanja z dejanskim.
VI. HRANJENJE KNJIGOVODSKIH LISTIN, POSLOVNIH KNJIG, RAČUNOVODSKIH IZKAZOV IN POSLOVNIH
POROČIL
29. člen
Poslovne knjige in knjigovodske listine se hranijo v prostorih računovodstva in v arhivu.
Knjigovodske listine in poslovne knjige je treba hraniti tako, da ne pride do fizičnega poškodovanja ali uničenja in da niso dostopne nepoklicanim.
30. člen
Za sprotno hrambo poslovnih knjig in knjigovodskih listin, ki se hranijo v prostorih računovodstva, je odgovoren računovodja.
31. člen
Poslovne knjige in knjigovodske listine se hranijo v skladu s predpisi, vendar najmanj v teh rokih:
1. Trajno:
– letni računovodski izkazi,
– končni obračun plač,
– izplačilne liste za obdobja, za katera ni končnih obračunov;
2. 10 let:
– glavna knjiga in dnevnik;
3. 5 let:
– knjigovodske listine, na podlagi katerih se knjiži,
– z zakonom ali drugimi predpisi predpisane listine,
– pomožne knjige;
4. 3 leta:
– knjigovodske listine plačilnega prometa;
5. 2 leti:
– prodajni in kontrolni bloki,
– pomožni obračuni in podobne knjigovodske listine.
Odvisno od časa hranjenja knjigovodskih listin je treba pri računalniškem obravnavanju podatkov hraniti programsko dokumentacijo (uporabniške programe). Odvisno od vrste računalniškega obravnavanja podatkov je občina dolžna hraniti tako programsko dokumentacijo, da bo strokovnjaku omogočala poznejše preverjanje.
32. člen
Listine in knjige se izločajo iz arhiva vsako leto sproti. Predlog za izločitev pripravi računovodja.
VII. VREDNOTENJE POSTAVK V RAČUNOVODSKIH
IZKAZIH
33. člen
Pri izkazovanju in vrednotenju postavk se neposredno uporablja zakon o računovodstvu, ter splošni slovenski računovodski standardi (SRS) kot tudi podzakonski predpisi, izdani na podlagi zakona o računovodstvu ter ta pravilnik.
Osnovna sredstva
34. člen
Osnovna sredstva so zgradbe, poslovni prostori, oprema in pripadajoči nadomestni deli in drobni inventar, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta.
35. člen
Za drobni inventar, ki se všteva med osnovna sredstva, se štejejo predmeti za urejanje prostorov, priročno orodje in naprave ter vsa druga oprema in trajna oziroma vračljiva embalaža z dobo uporabe daljše od enega leta, katerih posamične nabavne vrednosti po obračunih dobaviteljev ne presegajo tolarskih protivrednosti 500 EUR v času nabave.
36. člen
Drobni inventar, ki ne spada med osnovna sredstva, se odpisuje z enkratnim odpisom ob izdaji v uporabo.
Odpis osnovnih sredstev
37. člen
Odpis osnovnih sredstev je reden in izreden.
Reden odpis se opravlja v skladu z zakonom o računovodstvu, navodilom o načinu in stopnjah rednega odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 86/99), SRS 36 in SRS.
Izreden odpis se opravi v primeru odtujitve ali uničenja opredmetenega osnovnega sredstva, trajne izločitve iz uporabe.
38. člen
Osnovna sredstva se ob koncu poslovnega leta prevrednotujejo v skladu s SRS.
Učinki prevrednotenja sredstev zaradi njihove okrepitve povečujejo obveznost do virov sredstev.
Prevrednotovanje zaradi oslabitve se opravlja v skladu s SRS.
Neopredmetena dolgoročna sredstva
39. člen
Za neopredmetena dolgoročna sredstva veljajo enake določbe kot za opredmetena osnovna sredstva.
Dolgoročne finančne naložbe
40. člen
Dolgoročne finančne naložbe so dolgoročne kapitalske naložbe, dolgoročna dana posojila in depoziti.
Obračunane realne obresti in drugi donosi dolgoročnih finančnih naložb in terjatev povečujejo vrednost teh dolgoročnih naložb in terjatev.
Donosi dolgoročnih finančnih naložb in terjatev se priznajo kot prihodki ob vnovčenju.
41. člen
Kapitalske naložbe v gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki vodijo poslovne knjige po določbah zakona o gospodarskih družbah in zakona o gospodarskih javnih službah, se prevrednotujejo ob koncu poslovnega leta tako kot določajo SRS.
Učinek prevrednotovanja povečuje lastne vire sredstev.
42. člen
Računovodja mora najmanj enkrat letno, in sicer pred sestavitvijo letnega obračuna poslovanja, preveriti ustreznost izkazane velikosti posamezne dolgoročne finančne naložbe.
Terjatve
43. člen
Terjatve se izkazujejo ločeno po vrstah. Ločeno se izkazujejo predujmi za osnovna sredstva ter sredstva, ki so sestavni del gibljivih sredstev bilance stanja.
Pri terjatvah iz gibljivih sredstev je treba ločeno izkazovati dolgoročne (nad eno leto) in kratkoročne (do enega leta).
Terjatve se nadalje ločujejo in izkazujejo kot terjatve:
– terjatve do kupcev,
– dani predujmi in varščine,
– terjatve v zvezi s prihodki od financiranja,
– druge terjatve.
Ločeno se izkazujejo terjatve do pravnih oseb ali fizičnih oseb v državi in tujini.
44. člen
Za pravočasno izterjavo terjatev, predlaganje njihovega prenosa na sporne terjatve, če se predvideva, da ne bodo poravnane v roku ali niso poravnane v roku, skrbi računovodja.
Za kasnejše odpise terjatev so potrebne ustrezne dokazne listine, zavrnitev stanj terjatev, sodne odločbe, sklep o prisilni poravnani, sklep stečajnega postopka in druge ustrezne listine.
Najmanj enkrat letno, in sicer pred sestavitvijo letnega obračuna, računovodja preveri ustreznost velikosti posamezne vrste terjatve (uskladitev).
45. člen
Odpis terjatev odobri župan.
Kratkoročne finančne naložbe
47. člen
Občasno prosta denarna sredstva občina nalaga v kratkoročne depozite v skladu s predpisi ministra, pristojnega za finance.
Med kratkoročnimi finančnimi naložbami se vodijo tudi tisti deli dolgoročnih finančnih naložb, ki zapadejo v plačilo najkasneje v letu dni od datuma bilance stanja.
Zneski obračunanih obresti za kratkoročne depozite povečujejo prihodke od tolarskih vezanih depozitov.
Denarna sredstva
48. člen
Kot denarna sredstva se izkazujejo denarna sredstva v blagajni ter dobroimetja na računih v bankah in drugih finančnih organizacijah v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje z denarnimi sredstvi iz sredstev javnih financ.
Druge vrednotnice – znamke, koleki in drugo, se vodijo na časovnih razmejitvah kot kratkoročno odloženi stroški.
49. člen
Kot denarna sredstva – gotovina, se obravnavajo tudi akceptni nalogi, čeki.
Knjigovodska evidenca čekov, akceptnih nalogov je predpisana v kontnem načrtu občine.
50. člen
Blagajniški maksimum se določi v višini, ki je glede na izkušnje iz preteklih let in predvidevanja, primeren.
Blagajniški maksimum v skladu s predpisi določi župan.
Dolgoročne obveznosti
51. člen
Dolgoročne obveznosti so izkazane v skladu SRS, in sicer so to obveznosti, ki zapadejo v plačilo v roku, daljšem od leta dni.
V računovodstvu mora biti zagotovljena dosledna evidenca vseh dolgoročnih obveznosti in izkazovanje ločeno za dolgoročno dobljena finančna posojila, dolgoročne dobljene kredite, dolgoročne obveznosti iz poslovanja.
52. člen
Prevrednotenje dolgoročnih obveznosti, razen obveznosti, ki se nanašajo na sredstva v upravljanju, se obravnava kot obrestovanje in bremeni odhodke financiranja.
Kratkoročne obveznosti
53. člen
V skladu s SRS se med kratkoročne obveznosti vključujejo obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu dni ali prej, in tisti del dolgoročnih obveznosti, ki zapade v plačilo najkasneje v letu dni po datumu bilance stanja.
54. člen
Kratkoročne obveznosti se v začetku izkazujejo z dejanskimi zneski, ki izhajajo iz ustreznih knjigovodskih listin.
Kratkoročne finančne naložbe v depozite se obrestujejo v skladu s pogoji, dogovorjenimi v posameznih pogodbah z bankami.
Obračun obresti se opravi tudi ob letnem obračunu za tiste kratkoročne finančne naložbe v depozite, ki zapadejo šele v naslednjem letu, in sicer za obdobje od dneva nakazila do konca obračunskega leta.
Zneski obračunanih obresti za kratkoročne depozite povečujejo prihodke od financiranja, ko so obresti plačane oziroma ob prilivu.
Kratkoročne časovne razmejitve
55. člen
Občina v skladu s predpisi in SRS po potrebi vzpostavlja kratkoročno časovno razmejevanje, in sicer:
– aktivne časovne razmejitve za potrebe razmejevanja kratkoročno odloženih stroškov oziroma odhodkov in prehodno nezaračunanih prihodkov,
– pasivne kratkoročne časovne razmejitve za razmejevanje vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov in kratkoročno odloženih prihodkov.
Promet in stanje posameznih kontov kratkoročnih časovnih razmejitev se mesečno analizira.
Zaloge
56. člen
Material se takoj ob nabavi prenese v uporabo in istočasno bremeni stroške po nabavni vrednosti zato občina praviloma ne izkazuje stanja zalog materiala.
Odhodki
57. člen
Odhodki občine se merijo in razčlenjujejo v skladu z zakonom o računovodstvu, predpisi izdanimi na podlagi zakona in SRS.
58. člen
Odhodki se priznavajo po računovodskem načelu denarnega toka. To pomeni, da se odhodek prizna:
– če je poslovni dogodek, ki ima za posledice izkazovanja odhodka, dejansko nastal in
– če je dejansko prišlo do izplačila denarja oziroma njegovega ekvivalenta.
Odhodki se razčlenjujejo na tekoče odhodke, tekoče transfere, investicijske odhodke in investicijske transfere.
59. člen
Tekoči odhodki zajemajo vsa tekoča plačila, nastala zaradi stroškov dela, vsa plačila materialnih in drugih stroškov ter ostalih izdatkov za blago in za opravljene storitve. Med tekoče odhodke se razvrščajo tudi plačila obresti za posojila ter sredstva, izločena v rezerve.
60. člen
Tekoči transferi zajemajo nepovratna, nepoplačljiva plačila, za katera plačnik od prejemnika sredstev v povračilo ne pridobi nikakršnega materiala ali drugega blaga oziroma prejemnik teh sredstev za plačnika ne opravi nikakršne storitve.
61. člen
Investicijski odhodki zajemajo plačila, namenjene pridobitvi ali nakupu opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev, to je zgradb in prostorov, prevoznih sredstev, opreme in napeljav ter drugih osnovnih sredstev. Zajemajo tudi izdatke za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije ter investicijsko vzdrževanje ter plačila za izdelavo investicijskih načrtov, študij o izvedljivosti projektov in projektne dokumentacije.
62. člen
Investicijski transferi vključujejo izdatke, ki predstavljajo nepovratna sredstva, in so namenjeni plačilu investicijskih odhodkov prejemnikov sredstev, to je za njihov nakup ali gradnjo osnovnih sredstev, nabavo opreme ali drugih opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev, za investicijsko vzdrževanje, obnove. Investicijski transferi so izdatki, ki za prejemnike sredstev ne pomenijo vzpostavitve finančne obveznosti, pač pa za prejemnika sredstev predstavljajo nepovratna sredstva.
63. člen
Odhodki so razčlenjeni tako, da omogočajo vpogled v strukturo stroškov po njihovih naravnih vrstah, ki so: stroški dela, stroški materiala, stroški storitev in drugi stroški.
V okviru skupin naravnih vrst stroškov se posamezne vrste stroškov knjigovodsko evidentirajo na analitičnih kontih, določenih v skladu s potrebami občine na podlagi enotnega kontnega načrta.
64. člen
Vsak analitični konto strošek ima v evidenci tudi pripadajočo šifro stroškovnega mesta in stroškovnega nosilca, pri čemer se kot stroškovni nosilec šteje proračunska postavka iz finančnega načrta.
Stroškovna mesta predstavljajo organizacijske enote, po katerih se spremljajo stroški.
Stroški se razporejajo na stroškovna mesta in stroškovne nosilce neposredno, ob knjiženju iz knjigovodskih listin, na katerih morajo biti poleg ostalih podatkov ti podatki navedeni.
Prihodki
65. člen
Prihodki občine se priznavajo po računovodskem načelu denarnega toka (plačana realizacija).
Prihodki se razčlenjujejo v skladu z določbami zakona o računovodstvu, podzakonskimi akti na podlagi zakona ter SRS.
Prihodki se razčlenjujejo na davčne prihodke, nedavčne prihodke, kapitalske prihodke, prejete donacije in transferne prihodke.
VIII. RAČUNOVODSKO PREDRAČUNAVANJE
IN PRIPRAVA FINANČNIH NAČRTOV
66. člen
Občina v skladu z zakonom o javnih financah ter predpisi izdanimi na podlagi zakona ter navodili Ministrstva za finance v računovodstvu zagotavlja podatke, ki so potrebni za pripravo večletnih in letnih finančnih načrtov občine.
IX. RAČUNOVODSKI IZKAZI IN LETNO POROČILO
67. člen
Letno poročilo obsega:
– bilanco stanja,
– izkaz prihodkov in odhodkov,
– pojasnila k izkazom,
– poslovno poročilo.
Računovodski izkazi morajo prikazovati resnično in pošteno stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev, prihodkov, odhodkov ter presežek in primanjkljaj.
Računovodski izkazi in letno poročilo se sestavljajo za potrebe občinske uprave, občinskega sveta, pristojnega ministrstva, po potrebi pa tudi za druge zunanje uporabnike.
68. člen
Neposredni uporabnik pripravi zaključni račun svojega finančnega načrta in letno poročilo za preteklo leto in ga predloži županu do 28. februarja tekočega leta.
Župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. marca tekočega leta.
Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna in letnega poročila občinskemu svetu v sprejem.
69. člen
Letno poročilo pripravita župan in računovodja občine.
70. člen
Letno poročilo se sestavi za poslovno leto, ki je enako koledarskemu.
Računovodski izkazi se pripravijo na zadnji dan obračunskega obdobja v skladu s pravilnikom o vsebini, členitvi in obliki računovodskih izkazov ter pojasnilih k izkazom za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, ki ga izda minister, pristojen za finance.
71. člen
Z odredbo o poročanju občin o prihodkih in odhodkih, računu finančnih terjatev in naložb ter računu financiranja (Uradni list RS, št. 23/01) je določeno, da morajo občine posredovati podatke, ki jih določata poročilo o prihodkih in odhodkih, računu finančnih terjatev in naložb ter računu financiranja (obrazec P) in poročilo o odhodkih po funkcionalnih dejavnostih (obrazec P1), ki sta sestavni del odredbe. Občine morajo navedene podatke posredovati ministrstvu, pristojnemu za finance, do 15. dne v mesecu za obdobje od 1. 1. tekočega leta do konca preteklega meseca. Za pripravo poročil je odgovoren računovodja.
X. RAČUNOVODSKA KONTROLA IN NOTRANJE
REVIDIRANJE
72. člen
Računovodska kontrola zajema sprotne aktivnosti ugotavljanja pravilnosti in odpravljanje teh v vseh delih računovodskih postopkov.
Kontrola knjigovodskih listin se opravlja tako, kot je določeno v tem pravilniku.
Odgovornost posameznih delavcev v računovodstvu in drugih za opravljanje kontrole je opredeljena v tem pravilniku in v pravilniku o sistemizaciji delovnih mest Občine Črna na Koroškem.
V poslovne knjige se ne smejo vnašati nobeni podatki iz knjigovodskih listin, dokler ni opravljena kontrola. Računovodski obračuni in posamezni računovodski predračuni se ne smejo sestavljati na podlagi podatkov iz poslovnih knjig, dokler podatki niso kontrolirani.
Računovodsko kontroliranje knjigovodskih listin in poslovnih knjig zagotavlja, da se ugotavlja tudi morebitno neupoštevanje predpisov in internih aktov in računovodskih standardov, zlorabe, poneverbe ter jih tako preprečuje.
Računovodsko kontroliranje podatkov je preverjanje, ali so poslovni dogodki nesporni, ali so jih odobrile pooblaščene osebe, ali so vsi poslovni dogodki tudi knjiženi, ali so knjiženi pravočasno, v pravilnih zneskih, na ustreznih kontih in ustreznih stroškovnih mestih.
73. člen
Računovodsko revidiranje kot preverjanje in ocenjevanje organiziranosti in delovanja računovodskega kontroliranja ter način sestavljanja računovodskih obračunov in predračunov, ki predstavlja notranji nadzor javnih financ, se bo opravljal v skladu z navodilom o oblikah in izvajanju notranjega finančnega nadzora v občinah.
Revidiranje bo občina zagotovila tako da bo:
– poverila notranje revidiranje zunanjemu izvajalcu.
XI. POOBLASTILA IN ODGOVORNOST
V RAČUNOVODSTVU
74. člen
Za organizacijo in vodenje računovodstva je odgovoren računovodja. Računovodja je odgovoren, da se pravilno uporabljajo materialno finančni predpisi in SRS.
Odgovoren je za:
– organizacijo, koordinacijo in nadzor dela na področju računovodstva,
– pravilno in ažurno vodenje poslovnih knjig,
– usklajevanje analitičnih evidenc s knjigovodstvom glavne knjige,
– pravočasno sestavo letnega poročila,
– pravočasno posredovanje podatkov za sestavo poročil, pravočasno pripravo podatkov in poročil za župana in občinski svet ter nadzorni odbor,
– pravočasno zaključevanje poslovnih knjig,
– pravočasno dopolnjevanje pravilnika o računovodstvu in drugih aktov s področja računovodstva,
– pravočasno dopolnitev kontnega načrta v skladu s predpisi,
– strokovno izpopolnjevanje računovodskih delavcev,
– organizacijo pravilne hrambe poslovnih knjig in knjigovodskih listin,
– in drugo v skladu s pogodbo o delu sklepom pristojnega organa.
75. člen
Za pravilno in ažurno vodenje poslovnih knjig v skladu s predpisi in tem pravilnikom so odgovorni tudi delavci v skladu s svojo pogodbo o delu, ki opravljajo knjigovodska dela, če je knjigovodstvo nepravilno in neažurno vodeno, ker so bile knjigovodske listine nepravilne in neažurno sestavljene, kontrolirane in prepozno poslane vodji knjigovodstva, so odgovorni delavci, ki so določeni za to delo.
XII. KONČNA DOLOČBA
76. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 412-01-01/03
Črna na Koroškem, dne 3. julija 2003.
Župan
Občine Črna na Koroškem
Janez Švab l. r.
