Na podlagi 175. ter 72. do 77. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/82 in 8/03) in 16. člena statuta Občine Polzela (Uradni list RS, št. 34/99) je Občinski svet občine Polzela na seji dne 24. 6. 2003 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu kamnolom
Andraž pri Polzeli
(Regijski center za zbiranje, sortiranje in predelavo gradbenih odpadkov, kamnolom, lokalni zbirni center kosovnih odpadkov)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt z naslovom Ureditveni načrt kamnoloma Andraž pri Polzeli (v nadaljnjem besedilu: UN), ki ga je izdelal PIANO, Atelje krajinske arhitekture, Velenje v marcu 2003, št. projekta Piano/6/2000-UN-O. Projekt je v celoti sestavni del tega odloka (varianta, odločitev občine: z naslednjo vsebino – sledi celotna vsebina).
II. MEJA OBMOČJA OBRAVNAVE
2. člen
Območje obravnave, Kamnolom Andraž, leži v ozki dolini na desnem bregu potoka Ložnica, na zahodni strani ob regionalni cesti Polzela – Velenje, na robu Občine Polzela ob meji z Mestno občino Velenje.
Območje obravnave je prikazano v grafičnih prilogah UN (list 1) iz 1. člena tega odloka.
3. člen
Meja obravnave je razvidna iz grafičnih prilog UN iz 1. člena tega odloka (na grafični prilogi, list št. 4) in poteka iz začetne točke opisa (začetek opisa je označen na grafični prilogi, list št. 3) v smeri urinega kazalca po južni, zahodni in severni meji parcele št. 512/1 vse do stika s parcelo št. 516, kjer se obrne proti severu in poteka po vzhodni meji parcel št. 516, 517 in 518 ter po zahodni meji parcele št. 515; preide na vzhodno mejo parcele št. 512/1 ter v osrednjem zahodnem delu, kjer se parcelna meja zalomi še bolj proti vzhodu v ravni črti prečka parcelo št. 501 do njenega severnega vogala; od tu dalje poteka v lomljeni črti v smeri proti zahodu oziroma severu, po južni in zahodni meji parcele št. 483, 484/3 ter ponovno parcele št. 483; v smeri proti severozahodu v ravni črti prečka parcelo št. 484/1 tako, da poveže njena dva vogala, kjer ponovno poteka po južni meji parcele št. 483; iz stika parcelnih mej parcel št. 483 in 489 v ravni črti proti severozahodu prečka parcelo št. 482 in v podaljšku preide do roba lokalne dovozne ceste na severu; zasuče se proti severovzhodu in poteka po robu lokalne dovozne ceste, se zalomi proti jugovzhodu vse do stika z robom regionalne ceste; ponovno se zasuče proti jugu in poteka po robu cestnega telesa vse do izhodiščne točke.
4. člen
Območje obravnave leži na območju Katastrske občine Andraž in vključuje naslednje parcele št.:
– v celoti 479/1, 483, 484/3, 512/1,512/3, 514 in 515, ter
– delno št. 478/10, 482, 484/1, 501, 523/2 in 1989.
III. NAMEMBNOST OBMOČJA
5. člen
Namenska raba prostora je opredeljena v prostorskem planu. Razporeditev objektov in naprav se tem zahtevam v celoti podreja in hkrati prilagaja obstoječi situaciji na terenu. Zasnova celotnega območja upošteva dosedanje ureditve in zahteve soglasjedajalcev.
6. člen
Območje je namenjeno trem dejavnostim z vsemi potrebnimi spremljajočimi ureditvami (infrastrukturne ureditve):
– pridobivanju mineralne surovine iz kamnoloma,
– zbiranju, sortiranju in predelavi odpadnega gradbenega materiala ter
– centralnemu zbirnemu centru Občine Polzela za kosovne odpadke.
7. člen
Ureditveni načrt ureja tudi pogoje in načine saniranja prostora po prenehanju vseh predvidenih dejavnosti iz 6. člena tega odloka.
IV. PROGRAMSKA ZASNOVA OBMOČJA
8. člen
Območje je razdeljeno v dve programski območji:
– območje varovanja (ožji vplivni pas) in
– območje pridobivanja / eksploatacije (eksploatacijsko območje).
Eksploatacijsko in varovalno območje se na vzhodni strani kamnoloma prekrivata, kar pomeni, da je znotraj tega dela možna eksploatacija pod posebnimi pogoji.
9. člen
Območje varovanja
Območje varovanja je območje znotraj katerega so zahtevani posebni pogoji soglasedajalcev in zajema:
– celoten ca. 50 metrov širok zahodni pas v katerem se ohranja obstoječi gozd in se dodatno (začasno) pogozdijo kmetijske površine;
– območje varovanja vplivnega območja Kovačeve jame v radiju ca. 160 m na jugozahodnem delu;
– ožji pas varovanja območja hudournika na severu;
– varovalni pas ob cesti znotraj katerega je možna eksploatacija pod posebnimi pogoji.
10. člen
Eksploatacijsko območje
Eksploatacijsko območje je razdeljeno na več podobmočij:
– osrednji tehnološki del,
– območje pridobivanje mineralnih surovin,
– območje varovalnega pasu ob cesti.
Osrednji tehnološki del
11. člen
Osrednji tehnološki del je vsebinsko razdeljen na tri med seboj povezane vendar funkcionalno bolj ali manj zaključene sklope:
Vstopni (dostopni) del vključuje dovoz z regionalne ceste oziroma izvoz na regionalno cesto.
Lokalni zbirni center kosovnih odpadkov je namenjen ločenemu zbiranju kosovnih odpadkov za celotno Občino Polzela. Zasnovan je kot utrjena ploščad (asfalt, beton) na robu katere so razporejeni kontejnerji različnih velikosti za zbiranje različnih kosovnih odpadkov. Območje kontejnerjev je po potrebi lahko tudi nadstrešeno. Na robu območja je lahko tudi poseben montažni objekt v katerega se namesti pisarna za upravljavca zbirnega centra ali pa se le-ta ureja skupaj z upravnim delom kamnoloma. Območje je posebej ograjeno. Dostopno je z dveh strani: stalno iz južne strani ter občasno, zaradi lažje manipulacije ob pretakanju goriva tudi z zahodne strani. Na območju manipulativne površine zbirnega centra se uredi tudi ploščad za pretakanje goriv in maziv. Znotraj območja je urejeno tudi zbiranje kosovnih odpadkov, ki nastajajo v okviru izvajanja dejavnosti kamnoloma in zbiranja, sortiranja in predelave odpadnega gradbenega materiala (odpadne krpe, ki se uporabljajo pri vzdrževanju strojev, odpadna plastične posode olj in maziv ter odpadki, ki jih je potrebno izločiti iz odpadnega gradbenega materiala – leseni, kovinski in plastični delci) ter komunalnih odpadkov, ki nastajajo znotraj območja kamnoloma.
Tehnološki del kamnoloma, ki ga sestavljajo naslednji objekti:
– mobilna strojna oprema za reciklažo odpadnega gradbenega materiala,
– mobilna strojna oprema za predelavo materialov iz kamnoloma,
– upravni del območja s tehtnico in napravo za pranje koles,
– energetsko komunalni sklop (agregat, sanitarije, garderobe, cisterna sanitarne vode in čistilna naprava),
– parkirišča za osebne avtomobile zaposlenih,
– pokriti in odprti sortirni boksi za material pridobljen v kamnolomu in odpaden gradbeni material ter
– usedalnik in cisterna za meteorno vodo.
12. člen
Glede na način urejanja površin je osrednji tehnološki del razdeljen na dva sklopa:
– utrjena ploščad je z asfaltom in / ali betonom utrjena površina z montažnimi objekti ter
– makadamska površina kot manipulativna in tehnološka površina z zaprtimi in odkritimi sortirnimi boksi.
13. člen
Območje je ograjeno tako, da poteka ograja od varovalnega obcestnega pasu (nasipa) na severu do varovalnega obcestnega pasu (nasipa) na jugu. V ograji so vrata, ki so odprta samo v času obratovanja. Območje kosovnih odpadkov je še dodatno ograjeno.
14. člen
Območje pridobivanje mineralnih surovin
Območje pridobivanja mineralnih surovin se razdeli:
– na osrednjo ravnino (označeno kot E0 – etaža nič),
– tri etaže (označene kot E1 – prva etaža, E2 – druga etaža in E3 – tretja etaža ter
– območje iztekanja etaž v obstoječi teren na severni in južni strani kamnoloma.
15. člen
Območje varovalnega pasu ob cesti
Območje varovalnega pasu ob cesti je območje zaščitne zasaditve na nasipu ob cesti ter ozelenjeni pas ob vstopnem delu kamnoloma.
V. POGOJI ZA CELOVITO UREJANJE PROSTORA
Tehnično – tehnološki pogoji
16. člen
Način eksploatacije narekujejo morfologija prostora, geološka sestava terena, tehnologija dela, pogoji soglasedajalcev in programska zasnova / koncept ureditve ter tehnologija sanacije.
Tehnologija eksploatacije bo posebej opredeljena v rudarskem projektu.
17. člen
Eksploatacija poteka tako, da je zagotovljeno sprotno saniranje prostora:
– eksploatacija poteka v dveh fazah, vsaka faza se deli na štiri etape. Konec ene etape pomeni začetek naslednje etape, konec ene faze je začetek druge faze. Ob zaključku etape se izvede delna sanacija in začne nova etapa;
– obvezna je eksploatacija po etažah; predvidena je izgradnja osrednje ravninske ploščadi in treh etaž. Možno je večje ali manjše število etaž vendar samo, če so pri tem izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji iz tega člena;
– naklon posamezne etaže bo posebej določen z rudarskim projektom in mora zagotoviti geomehansko stabilnost terena ter je lahko največ 70 °; ob posebnih pogojih, kadar zaradi tehnoloških vidikov drugače ni mogoče, je lahko tudi 72 °;
– skupen naklonski kot etaž mora zagotoviti geomehansko stabilnost terena, zato bo posebej določen z rudarskim projektom vendar je lahko največ 55 °;
– optimalna širina etaž je med 10–12 m; lahko je tudi manjša, vendar ne manj kot 6 m in to samo, če so pri tem izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji iz tega člena;
– vsaka etaža je v naklonu 1:10 nagnjena proti svojem notranjem robu.
18. člen
Tehnologija urejanja osrednje tehnološke ploščadi je pogojena s tehnologijo dela, zahtevanimi vsebinami, konceptom in razporeditvijo posameznih sklopov dejavnosti. Možna so manjša odstopanja znotraj opredeljenega območja (npr. združitev upravnega objekta, sanitarij in garderob; odločitev o postaviti – da ali ne – objekta nadzora ob zbirnem centru kosovnih odpadkov, prestavitev čistilne naprave v sortirni boks južno od usedalnikov ipd.) vendar ne takšna, ki bi onemogočila zagotavljanje varovanja okolja ali bistveno spremenila koncept zasnove organizacije prostora in zahtevala drugačno tehnologijo eksploatacije.
19. člen
Tehnologija zbiranja, sortiranja in predelave odpadnih gradbenih materialov bo natančneje opredeljena v posebnem projektu.
Zbiranje, sortiranje in predelava odpadnih gradbenih materialov se izvaja v okviru zasnove tehnologije eksploatacije in zasnove osrednjega tehnološkega dela. Mobilna strojna oprema se znotraj tega območja načeloma lahko premika, pri tem je potrebno upoštevati potrebne manipulativne površine vseh prevoznih sredstev, strojev in drugih naprav.
20. člen
Tehnologija urejanja zbirnega centra kosovnih odpadkov bo natančno opredeljena v izvedbenem projektu. Projekt mora obdelati tudi pretakalno ploščad za goriva in maziva za potrebe kamnoloma.
Tehnologija zbirnega centra kosovnih odpadkov je zasnova tako, da omogoča njegovo nemoteno delovanje ne glede na dogajanje v kamnolomu. Vendar pa mora lokalni zbirni center upoštevati vse varnostne ukrepe, predpisane za kamnolom.
Vrste kosovnih odpadkov, ki se bodo na območju zbirale, bodo določene s posebnimi dovoljenji ter skladno z veljavno zakonodajo.
Znotraj zbirnega centra je urejeno tudi zbiranje odpadkov s celotnega območja UN. Na območju je možno zbiranje komunalnih odpadkov samo za potrebe kamnoloma.
VI. OKOLJEVARSTVENI POGOJI IN ZMANJŠEVANJE
OGROŽENOSTI
21. člen
Vsa tehnologija znotraj območja mora biti zasnovana tako, da zagotavlja največjo možno celovito varovanje okolja. Pri vseh posegih so dopustne tolerance v smislu izboljšanja odnosa do okolja.
22. člen
Varstvo pri delu
Za varovanje človeka se upoštevajo vse zahteve, ki izhajajo iz pravic varstva pri delu.
23. člen
Požarna varnost
Znotraj območja UN ne bo skladišča eksplozivnih snovi in ne bo skladišča goriv in maziv. Oskrba vozil in strojne opreme z gorivi in mazivi bo urejena s posebno pogodbo z ustrezno, pooblaščeno organizacijo, ki bo poskrbela za varno dostavo goriv in maziv, varno pretakanje goriv in maziv na pretakalni ploščadi ter odvoz vseh odpadkov, ki pri tem nastanejo.
Pri pretakanju goriv in maziv v naprave izven območja pretakalne ploščadi je potrebno pod opremo namestiti lovilne ponjave. Mesto hranjenja ponjav se določi v izvedbenem projektu. Čiščenje ponjav je mogoče izključno na pretakalni ploščadi.
Za območje se v fazi pridobivanja dovoljenj izdela ocena požarne ogroženosti.
Kot požarna voda se lahko uporablja meteorna voda, ki se za potrebe protiprašnega škropljenja zbira s strešin boksov v cisterni ob boksih. V primeru večjega požara je možno zajemati vodo iz Ložnice. Sicer pa je najbližji gasilski dom v Andražu v oddaljenosti ca. 2 km, Šentilju v oddaljenosti ca. 4 km, v Velenju v oddaljenosti ca. 5km in na Polzeli v oddaljenosti ca. 7,5 km.
24. člen
Zavarovanje prostora
Območje mora biti v spodnjem, tehnološkem delu varovano s posebno, visoko ograjo in sicer samo z vzhodne strani tako, da se ograja na severnem in južnem delu izteče v obcestne nasipe.
Na ostalih straneh (sever, jug in zahod) je v liniji meje UN zaradi varnosti smiselno postaviti nizko ograjo – plot. Ograja se lahko tudi prilagaja etapnosti posegov tako, da se zavaruje samo aktivni del kamnoloma.
Poleg tega pa morajo biti na območju opozorilni napisi:
– na širšem vstopnem območju zunaj območja UN na vseh obstoječih cestah in gozdnih poteh, ki vodijo v območje kamnoloma ter
– v liniji območja oziroma meje UN na takšni razdalji, da je razdalja med dvema opozorilnima napisoma vidna.
Opozorilni napisi morajo biti zasnovani tako, da je napis viden z obeh strani in da je jasno, katera stran je znotraj in katera zunaj območja kamnoloma tako, da naključni sprehajalec razume, kje se nahaja.
25. člen
Varstvo okolja
Za zagotavljanje varstva okolja se upoštevajo vse zahteve soglasedajalcev ter veljavna okoljska in prostorska zakonodaja.
Za vse posege in ukrepe velja, da morajo zagotavljati ustrezne pogoje bivanja v širši okolici, ustrezne delovne pogoje in varnost v prometu. To pomeni, da morajo odpravljati negativne vplive obstoječih ureditev in delovati preventivno za bodoče posege.
Miniranje je potrebno izvajati skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za ravnanje z eksplozivnimi sredstvi in miniranje v rudarstvu (Uradni list SFRJ, št. 26/88 in 63/88). Čas miniranja se določi v dogovoru med investitorjem in okoliškimi stanovalci.
Okolje se varujejo tako, da se:
– zagotavlja čiščenje odpadnih meteornih voda preko lovilcev olj in usedalnikov;
– čiščenje fekalnih vod preko čistilne naprave;
– odvajanje meteornih vod mimo kamnoloma;
– odvajanje meteornih vod, ki tečejo po kamnolomu preko usedalnika;
– zbiranje meteornih vod s streh sortirnih boksov in uporaba teh vod v tehnološke namene (pri protiprašnem škropljenju ter v zaprtem krogotoku za pranje koles);
– pretakanje goriv in maziv načeloma poteka samo na pretakalni ploščadi; za opremo, ki je ni mogoče prestaviti pa mora potekati natakanje goriv in maziv nad lovilno ponjavo;
– ohranjanje obstoječega hudournika na severni strani;
– ohranjaje obcestnega jarka;
– ohranjaje obstoječih prepustov pod cesto in izlivov v Ložnico;
– odvodnjavanje prostora po sanaciji in zagotavljanje vzdrževanja teh jarkov;
– postopna eksploatacija in sprotna sanacija (zasajevanje);
– ohranjanje obstoječega gozda in pogozditev.
VII. PROSTORSKI POGOJI (POGOJI ZA URBANISTIČNO, KRAJINSKO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE
IN UREJANJE)
26. člen
Urbanistični koncept urejanja prostora
Urbanistična zasnova območja je pogojena z zasnovo celotnega območja in prostorskim planom. Ohranjajo se osnovne prostorske poteze, ki jih določajo regionalna cesta, Ložnica in morfologija prostora.
27. člen
Krajinski koncept oblikovanja in urejanja prostora
Krajinski koncept urejanja naj bi sledil:
– značilnostim morfologije prostora;
– značilnostim obstoječe vegetacije;
– značilnostim členitvenih elementov (morfologija, vegetacija ipd.);
– vzdolžnosti prostora, ki ga določa Ložnica s svojim tokom;
– načelu sonaravnosti;
– značilnostim rabe prostora (raba prostora med eksploatacijo in po sanaciji);
– zahtevi po vizualnem zakrivanju degradiranega prostora in sprotni sanaciji;
– vsebinsko povezovanje obravnavanega prostora in okolice.
28. člen
Koncept oblikovanja arhitekturnih elementov
Na območju se nameščajo tipski montažni objekti, zato njihova oblika ni posebej predpisana.
Na terenu se izvedejo sortirni boksi iz betona na dva načina:
– odprti boksi na zahodni strani ob brežini prve etaže,
– pokriti boksi na vzhodni strani – z zahodne strani zasuti z nasipom, nadstrešnica v naklonu ca. 20.
Kolikor se zaradi tehnologije dela izkaže potreba po pokritju odprtih boksov na zahodni strani, mora biti izvedba nastrešnice in spremljajočih ureditev (odvodnjavanje) enaka kot na vzhodni strani.
Na območju lokalnega zbirnega centra je možno izvesti nadstrešek za zaščito kontejnerjev. Le-ta mora biti v materialih, naklonu in obliki skladen z nadstreškom nad sortirnimi boksi.
VIII. SANACIJSKI POGOJI
29. člen
Tehnologija sanacije bo natančneje opredeljena v izvedbenem projektu. Izvaja se na več načinov in fazno.
Kontinuirano sanacijo omogoča tehnologija eksploatacije, ki poteka po etažah in po etapah tako, da nikoli ni eksploatiran več kot ca. 1 ha površine oziroma da vključno z osrednjim tehnološkim delom ni razgaljena več kot 1/3 območja.
30. člen
Pred začetkom širitve kamnoloma se pogozdi kmetijske površine na zahodni strani kamnoloma tako, da se zagotovi kontinuirana gozdna površina kot varovalni pas – varuje se ca. 50 m širok pas gozda oziroma pogozdenih površin. Ves čas se ohranjeni del gozda varuje.
31. člen
Sprotna – delna sanacija
Sprotna – delna sanacija po zaključku vsake etape se izvaja na dva načina:
(1) v vzhodnem delu kamnoloma se v obcestnem pasu najprej poseka in odstrani vegetacija, odstrani se odrivka (humus). Humus se načeloma takoj uporabi za sanacijo predhodne faze oziroma etape; po potrebi, če takojšnja uporaba ni mogoča oziroma je humusa več, se določi mesto začasne deponije znotraj obravnavanega območja in se ustrezno zavaruje pred izsušitvijo. Sledi odstranitev hribine (pridobivanje mineralne surovine), potem pa se iz jalovine in zemlje zgradi varovalni nasip, ki se zasadi z avtohtono vegetacijo. Višina nasipa je na južni strani (tj. v prvi fazi) določena, ca. 5 m; na severni strani (tj. druga faza) pa je nasip lahko minimalen, toliko kot je potrebno za zasaditev grmovnic in drevja oziroma višji, če bo na razpolago dovolj nasipnega materiala (jalovina). Šele potem se nadaljuje z nadaljnjo eksploatacijo,
(2) ob zaključku vsake posamezne etape se etaže sproti delno sanirajo, omogoča pa se uporaba transportnih poti za dostop na območje naslednje etape. Na etažo se nasuje zemlja tako, da se posamezna etaža izravna; v zemljo se zasadijo avtohtone, pionirske rastlinske vrste v neformalni zasnovi. Takšna zasaditev pomeni samo pospešitev procesa naravne sukcesije.
32. člen
Dodatna delna sanacija
Po zaključku 1. faze se postopno začenja končna sanacija tega dela. Območje med etažami in med obcestnim varovalnim nasipom se postopno zasipava z »avtohtono« jalovino (v grafičnih prilogah, list 5A, območje zasipavanja). Višina zasipavanja je odvisna od količine jalovine, načeloma pa je minimalna višina določena z višino varovalnega nasipa, maksimalna višina pa s kotami obstoječega terena. Po zaključku nasipavanja se območje prekrije z odrivko oziroma humusom in zasadi po istem principu kot se izvaja sanacija etaž.
33. člen
Končna sanacija
Po zaključku vseh dejavnosti se celotno območje kamnoloma sanira tudi, če je obseg izvedene eksploatacije manjši od načrtovanega (npr. tudi, če se ne izvaja druga faza).
Končna sanacija obsega:
– odstranitev vseh objektov in naprav razen tistih komunalnih objektov in naprav, ki ostanejo za dobo ca. 30 let (čistilna naprava, odvodnjavanje meteornih voda, usedalniki) ali za vedno (odvodnjavanje);
– zasaditev vseh etaž, tudi tistih, ki so se ohranjale kot transportne poti;
– ureditev nadomestnih gozdnih poti oziroma nadomestne planinske poti;
– po potrebi sonaravna preureditev/sanacija odvodnjavanja;
– zasutje ravnine z zemljo v ustrezni debelini in zatravitev;
– odstranitev ograje in napisov;
– vzdrževanje, ki obsega košenje trave ca. 5 let (razen, če ni že prej predana v kmetijsko rabo) in po potrebi čiščenje jarkov za odvodnjavanje meteorne vode;
– na kmetijskih površinah, ki skladno z zahtevami prostorskega plana ostajajo v kategoriji najboljših kmetijskih zemljišč, se v dogovoru z lastnikom vzpostavi prvotno stanje.
34. člen
Namenska raba po zaključeni sanaciji
Predvidena namenska raba območja po zaključeni sanaciji je kmetijska raba (travni ali pašnik) ali pa postopno zaraščanje v gozd. Drugačna raba na podlagi tega UN ni mogoča oziroma je potrebno zanjo izdelati nov prostorski dokument.
IX. ZASADITEV
35. člen
Zasaditev se podrobneje obdela v izvedbenih načrtih.
Celotno območje bo zasajeno z avtohtonimi rastlinskimi vrstami iz fitocenoloških združb obravnavanega območja, po načelih sonaravnosti, v neformalni obliki in na način, ki samo pospešuje postopek naravne sukcesije. Razlike v strukturi ali načinu saditve so pogojene z vsebinsko zasnovo posameznih območij saditve.
36. člen
Ohranjanje obstoječe vegetacije pomeni ohranjanje obstoječe gozdne vegetacije z naravno strukturo drevesnih vrst in podrasti.
37. člen
Pogozditev kmetijskih površin pomeni pogozditev kmetijskih površin na zahodni strani zaradi vzpostavitve sklenjenega, ca. 50 m širokega varovalnega gozdnega pasu. Pogozditev se izvede tako, da se upošteva fitocenološka sestava in struktura obstoječe gozdne združbe ter da se hkrati zagotovi čim hitrejši učinek (pionirske grmovne in drevesne vrste iz iste združbe). Pogozditev se izvede pred začetkom izvajanja prve faze eksploatacije in se ves čas vzdržuje enako kot preostali gozd.
38. člen
Varovalni obcestni pas se oblikuje tako, da se najprej izvede nasip potem pa zasaditev. Zasaditev se izvede v neformalni zasnovi z grmovnimi in drevesnimi vrstami iz obstoječe gozdne združbe s poudarkom na izboru tistih vrst, ki bodo oblikovale ustrezno vizualno zaščito v vseh letnih časih (listavci, iglavci, kompaktne krošnje, ustrezna vertikalna struktura). Prečni prerez: v bližini ceste (z začetkom 8 m od roba asfalta) se najprej sadijo grmovnice, potem pa se postopno mešajo drevesne in grmovne vrste. Načeloma se na najvišjo točko nasipa sadijo grmovne vrste, na nižje pa drevesne vrste. Na nasipu ob sortirnih boksih naj imajo prednost predvsem tiste grmovne vrste, ki dobro zaraščajo strmejša pobočja oziroma s korenskim sistemom dobro vežejo tla.
39. člen
Zeleni pas ob vstopnem delu se zasadi z nizkimi in srednje visokimi grmovnimi vrstami tako, da ne motijo preglednost v križišču. Kriterij za izbor rastlinskih vrst je fitocenološka sestava obstoječega gozda znotraj nje pa še hitra rast, nezahtevnost (malo vzdrževanja) in učinek v vseh letnih časih.
40. člen
Zasajevanje etaž: po zaključku eksploatacije se etaža najprej nasuje z odrivko (humus) tako, da se nagnjena površina etaže skoraj zravna (ohrani se minimalen padec proti notranjemu robu etaže). Potem se izvede zasaditev tako, da se zasadi predvsem notranji rob etaže, kjer je globina dovolj velika, da to omogoča. Izbor vrst mora biti znotraj izbora obstoječe gozdne združbe. Saditi je potrebno v neformalni obliki različne gostote zasaditve, mešano grmovne in drevesne vrste, mešano iglavce in listavce.
41. člen
Ozelenitev območja zasipavanja (prva faza) se izvede podobno kot sanacija etaž le da se neenakomerno zasadi celotna površina.
42. člen
Zatravitev osrednje ravnine se izvede v fazi končne sanacije na ustrezno pripravljen teren (nasutje) in z ustrezno mešanico trav, kjer naj prevladujejo vrste, ki oblikujejo dobro rušo, prenašajo plitvejša tla in pospešujejo tvorbo tal. Možno je tudi sejanje drugih trajnic ali enoletnic, ki bodo omogočile postopno oblikovanje ustrezne talne podlage.
X. REŠITVE PROMETNE
INFRASTRUKTURE
43. člen
Območje je prometno napajano z zahodne strani z regionalne ceste z oznako 694 (Velenje – Polzela). Ohranja se mesto in širina obstoječega priključka. Prometna signalizacija se glede na širitev kamnoloma ustrezno prestavi.
44. člen
Predvidene utrjene površine
Zahodno od cestnega priključka na regionalno cesto je predviden ca. 30 m širok asfaltiran ali betonski oljetesen plato, ki proti severu vodi na področje lokalnega zbirnega centra kosovnih odpadkov in pretakalno ploščad, južno pa na področje 4 s poslovnimi prostori kamnoloma, garderobami in sanitarijami ter na predel s parkiriščem za osebne avtomobile zaposlenih in gostov kamnoloma (območji 4 in 6).
Še bolj zahodno se razprostira velik makadamski plato maksimalne širine ca. 80 m, ki sega vse do območja etaž kamnoloma.
Prečni skloni asfaltiranih platojev bodo obojestranski – lijakasti – s padci 2% proti predvidenim cestnim požiralnikom, prečni sklon makadamskega platoja pod etažami kamnoloma je enostranski s padcem 2% proti odprtemu jarku, ki poteka na stiku brežin (etaž) in platoja. Vzdolžni sklon makadamskega platoja je ca. 1% in severno od usedalnika pada proti jugu (sledi padcu potoka Ložnice), južno od usedalnika pa pada proti severu.
Utrjene površine je potrebno kvalitetno vzdrževati in čistiti. Poskrbeti je potrebno za učinkovito odvodnjavanje meteornih vod z vplivnega področja platojev.
45. člen
Tolerance urejanja prometnih poti
Višinske tolerance: natančna ničelna točka se določi z izvedbenim projektom in je pogojena z dejansko točko obstoječega uvoza oziroma ceste.
XI. KOMUNALNE, ENERGETSKE IN KOMUNIKACIJSKE UREDITVE
46. člen
Celotno območje UN Kamnoloma Andraž ni komunalno urejeno. Sanitarno vodo bo treba dovažati z avto-cisternami, električno energijo pa bo potrebno pridobiti s postavitvijo lastnega lokalnega agregata.
XII. PREDVIDENI KOMUNALNI VODI IN
NAPRAVE
47. člen
Vodovod – oskrba z vodo
Za potrebe sanitarne vode je predvidena izvedba montažne cisterne prostornine ca. 4,0 m3. Sanitarna voda se bo dovažala z avto-cisternami in prečrpavala v to cisterno. Iz cisterne sanitarnih vod se bo s posebno črpalko voda prečrpavala v ločen manjši vodohram na primerni višini, odkoder bo razvod vode urejen gravitacijsko.
48. člen
Kanalizacija
Celotna kanalizacija iz področja UN Kamnoloma Andraž je predvidena v ločenem sistemu. Fekalne odpadne vode bodo vodene na lokalno malo čistilno napravo in priključene na očiščene meteorne vode. Skupna kanalizacija meteornih vod bo priključena na obstoječe prepuste pod regionalno cesto in izpuščena v potok Ložnico.
49. člen
Odvodnjavanje fekalnih vod
Iz sanitarnega dela posebnega kontejnerja (zabojnika s sanitarijami in garderobami) bodo odpadne vode vodene v malo čistilno napravo velikosti ca. 10 PE. Električno energijo za potrebe delovanja ČN bo zagotavljal poseben agregat. Iztok očiščenih fekalnih vod bo voden v meteorno vejo kanalizacije z iztokom v potok Ložnico.
50. člen
Odvodnjavanje meteornih vod
Čiste meteorne vode s strešin objektov bodo lahko preko peskolovov vodene direktno v meteorno kanalizacijo. Meteorne vode z območja cest – prometnic in parkirišč bodo prav tako priključene na meteorno kanalizacijo, vendar šele po očiščenju v zadostno dimenzioniranih usedalnikih in lovilcih olja.
Odvodnjavanje utrjenih makadamskih površin – osrednjega platoja – je vodeno v odprti jarek, ki poteka na stiku platoja in brežine kamnoloma. Meteorne vode iz odprtega jarka so vodene v vtočni objekt s primarnim usedalnikom in nadaljevanjem kanalizacije v sekundarni usedalnik lociran v nizu pokritih boksov. Sekundarni usedalnik je dimenzioniran kot triprekatni objekt s komorami za umirjanje hitrosti vode. Tako bo dosežen učinek kvalitetnega čiščenja zamuljenih meteornih vod pred izpuščanjem v potok Ložnico (razbistritev vod).
Vzhodni del boksov za posamezne agregate ima strešino izvedeno kot enokapnico. Odtočni žleb strešine vodi v posebno cisterno za zbiranje atmosferskih vod (deževnice). Cisterna prostornine ca. 8 m3 služi za škropljenje makadamskih površin osrednjega platoja in kot požarna voda. Dodatne količine vode za škropljenje se lahko pridobijo s prečrpanjem vode iz treh prekatov sekundarnega usedalnika. Možna je tudi namestitev dodatnih cistern.
Pred samo gradnjo kanalizacije bo potrebno pridobiti ustrezna geološka poročila in predvsem izbrati ustrezen cevni material.
51. člen
Oskrba z električno energijo
Predvideno je napajanje z električno energijo iz lokalnega vira – agregata, ki bo zagotavljal moč za razsvetljavo in opremo poslovnih in sanitarnih prostorov, za napajanje merilnih naprav in računalnika za minimalno zunanjo razsvetljavo, za ogrevanje prostorov in za pogon male čistilne naprave.
52. člen
Telefonsko omrežje in CATV
V območju ni predvideno urejanje telefonskega in CATV omrežje. Kolikor se kasneje izkaže za potrebno je potrebno izdelati poseben projekt in pridobiti mnenje o usklajenosti s tem UN.
53. člen
Odpadki
Vsi odpadki, ki bodo nastajali na območju se bodo zbirali znotraj območja zbirnega centra kosovnih odpadkov in se dovažali po postopkih in način, ki bo predpisan za lokalni zbirni center.
Znotraj tega območja se bodo ločeno zbirali tudi komunalni odpadki, vendar samo za območje UN. Komunalni odpadki se bodo odvažali na deponijo komunalnih odpadkov. Posode za zbiranje odpadkov bodo tipske.
54. člen
Vodnogospodarske ureditve
Celotno območje UN Kamnoloma Andraž je glede na vodnogospodarsko področje urejanja že sedaj dokaj kvalitetno urejeno.
Ureditveni načrt na tem področju ne predvideva novih rešitev. Potrebno bo kontrolirano zajetje vseh pobočnih in zalednih vod pobočja kamnoloma in priklop le-teh na meteorno kanalizacijo območja kamnoloma z izlivom v potok Ložnico.
55. člen
Tolerance pri urejanju komunalne in energetske
infrastrukture
Pri projektiranju in izvedbi infrastrukturnega omrežja so za zagotovitev optimalnih rešitev dopustne smiselne in utemeljene tolerance v poteku trase in njih dimenzioniranju, ki pa morajo biti skladne z ureditvijo območja in usklajene z upravitelji posameznih vodov in upravitelji prostora.
XIII. ETAPNOST
56. člen
UN se bo izvajal v dveh fazah; vsaka faza bo potekala v več etapah.
Konec ene etape je začetek nove etape, konec ene faze je začetek druge faze.
Sanacija območja se izvaja sproti kot delna sanacija. Končna sanacija se izvede po prenehanju eksploatacije, ne glede na njen obseg.
Faznost oziroma etapnost je obvezna, možne so tolerance etapnosti v smislu zmanjševanja vplivov na okolje.
Velikost posameznih etap je okvirna, velja načelo: eksploatacija poteka po etažah in po etapah tako, da nikoli ni eksploatiran več kot ca. 1 ha površine oziroma da vključno z osrednjim tehnološkim delom ni razgaljena več kot 1/3 območja.
57. člen
Prva faza je zaključitev obstoječih del v kamnolomu, ureditev osrednjega tehnološke dela, pripravljalna dela (zavarovanje območja, pogozditev idr.) ter nadaljevanje eksploatacije proti jugu. Pridobivanje se začne na vzhodni strani in se širi proti zahodu. Ko se odstrani hribina ob cesti se postavijo sortirni boksi in oblikuje varovalni nasip, ki se zasadi. V vsaki naslednji etapi se postopek ponovi.
Prehod iz ene faze v drugo fazo je načeloma enak prehodu iz ene etape v drugo etapo le da se postopno začne končna sanacija: ravnina med varovalnim nasipom in etažami se postopno zasipava z jalovino, zasuje z odrivko (humus) in zasadi.
Druga faza je nadaljevanje eksploatacije proti severu. Najprej se izvedejo pripravljalna dela (zavarovanje območja, pogozditev idr.). Pridobivanje se začne na vzhodni strani in se širi proti zahodu. Ko se odstrani hribina ob cesti se oblikuje varovalni nasip, ki se zasadi. V vsaki naslednji etapi se postopek ponovi. Zaključek druge faze je začetek končne sanacije celotnega območja kamnoloma.
XIV. ZASNOVA GRADBENIH PARCEL
58. člen
Gradbene parcele
Načrt gradbenih parcel je v grafičnih prilogah, list 6, iz 1. člena tega odloka.
Območje se razdeli v 6 gradbenih parcel. Na delu območja, kjer niso predvideni nobeni posegi, se ohranja obstoječa parcelacija.
-------------------------------------------------------------------------
Oznaka Okvirna Predvidena raba
gradbene velikost*
parcele (m2)
-------------------------------------------------------------------------
GP 1 1370 Območje lokalnega zbirnega centra kosovnih odpadkov
-------------------------------------------------------------------------
GP 2 17208 Osrednji tehnološki del
-------------------------------------------------------------------------
GP 3 50326 Varovalni in pridobivalni prostor 1. faze
-------------------------------------------------------------------------
GP 4 2912 Območje predvidene začasne pogozditve
-------------------------------------------------------------------------
GP 5 51737 Varovalni in pridobivalni prostor 2. faze
-------------------------------------------------------------------------
GP 6 8437 Območje predvidene začasne pogozditve
-------------------------------------------------------------------------
ostalo 6776 Območje brez posebnih posegov (razen varovanja)
-------------------------------------------------------------------------
* Tolerance velikosti gradbenih parcel so možne v smislu prilagajanja
terenu vendar ne smejo bistveno preseči zarisane velikosti.
XV. POSEBNI POGOJI ZA URESNIČITEV
UREDITVENEGA NAČRTA IN TOLERANCE
59. člen
Vsi posegi morajo biti izvedeni tako, da zagotavljajo celovitost posega.
60. člen
Za izvajanje tega UN je obvezno sodelovanje treh subjektov: investitorja, lastnikov zemljišč, soglasjedajalcev in Občine Polzela.
61. člen
V primeru odkritja nove naravne vrednote je potrebno zaustaviti vse dejavnosti, ki bi jo morebiti ogrozile in o tem takoj obvestiti pristojno naravovarstveno službo.
Pristojna naravovarstvena služba mora v najkrajšem možnem času izdati smernice za nadaljnje delo.
62. člen
Tolerance
Pri izdelavi potrebnih izvedbenih projektov je potrebno zahteve tega UN v celoti upoštevati. Sprejemljive so tolerance v smislu izboljšanja kakovosti okolja razen, če ni s tem odlokom drugače predpisano.
XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
63. člen
Do začetka gradnje ostane namembnost zemljišč nespremenjena.
64. člen
Za nadaljnje urejanje skladno s tem UN je potrebno izdelati vse v UN predvidene izvedbene in tehnološke projekte.
Vsi projekti morajo upoštevati vse pogoje pristojnih organov in organizacij, ki so izdala soglasja k UN ter vse zahteve in pogoje tega UN. Ti pogoji morajo biti realizirani v vseh izvedbenih projektih.
65. člen
S sprejetjem tega odloka prenehajo veljati določila prostorskih ureditvenih pogojev za del območja Občine Žalec z oznako PUP 2, ki jih je izdelal Razvojni center, Planiranje d.o.o. pod številko 702 v maju 1996, (Uradni list RS, št. 35/96).
66. člen
Skladno z novo zakonodajo se na podlagi pravilnika o podrobni vsebini lokacijski načrtov, ko bo le-ta pričel veljati, ta ureditveni načrt v celoti preimenuje v lokacijski načrt kamnoloma Andraž pri Polzeli.
67. člen
UN je na vpogled na Občini Polzela.
68. člen
Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
69. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-05-016/03
Polzela, dne 24. junija 2003.
Župan
Občine Polzela
Ljubo Žnidar, dipl. inž. gradb. l. r.
