Občinski svet občine Vitanje je na podlagi 12., 23., 171., 173. in 175. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) in na podlagi 16., 17., 25., 125. in 128. člena statuta Občine Vitanje (Uradni list RS, št. 49/99, 46/01 in 106/02) na 8. seji dne 11. 7. 2003 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za nekatera ureditvena območja in območje odprtega prostora Občine Vitanje
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Zaradi uskladitve pogojev za posege v prostor Občine Vitanje z določili iz odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 – dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990 za območje Občine Vitanje – dopolnjen 1998 (Uradni list RS, št. 21/03), se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za nekatera ureditvena območja in območje odprtega prostora Občine Vitanje.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji za nekatera ureditvena območja ter območje odprtega prostora Občine Vitanje (v nadaljevanju: PUP Občine Vitanje) določajo:
– meje in funkcije območja urejanja,
– merila in pogoje za posege v prostor,
– merila in pogoje glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor,
– merila za določanje parcel in funkcionalnih zemljišč,
– merila in pogoje za komunalno urejanje stavbnih zemljišč,
– merila in pogoje za posege v zavarovana in varstvena območja,
– merila in pogoje za varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine,
– merila in pogoje za varovanje in izboljšanje okolja,
– pogoje pri urejanju prostora za obrambo in zaščito.
3. člen
PUP Občine Vitanje so podlaga za izdajo lokacijskih informacij in pripravo projektne dokumentacije za poseg v prostor.
II. USKLAJENOST PUP OBČINE VITANJE S PROSTORSKIMI SESTAVINAMI PLANSKIH AKTOV OBČINE VITANJE
4. člen
PUP Občine Vitanje so skladni z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 – dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990 za območje Občine Vitanje – dopolnjen 1998 (Uradni list RS, št. 21/03) – v nadaljevanju: odlok o SDPSPA Občine Vitanje v letu 1998.
III. MEJE IN FUNKCIJE OBMOČIJ UREJANJA
Opredelitev območij urejanja s PUP Občine Vitanje
5. člen
Prostor Občine Vitanje, ki ga urejajo ti PUP Občine Vitanje, sestavljajo naslednja območja:
– 7 ureditvenih območij naselij:
a) območja za poselitev – ureditvena območja naselij;
– odprt prostor Občine Vitanje, ki ga sestavljajo:
b) območja za poselitev – opredeljena stavbna zemljišča z oznako u izven ureditvenih območij naselij;
c) kmetijska območja:
– najboljša kmetijska zemljišča,
– druga kmetijska zemljišča;
č) gozdna območja;
d) območje vodotokov;
e) območja prometnih površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture.
6. člen
Meje Občine Vitanje, njenega odprtega prostora s posameznimi območji urejanja in ureditvenimi območji naselij, ki se urejajo s temi PUP Občine Vitanje, ter zasnove urejanja po posameznih sektorjih, ki jih je potrebno upoštevati pri posegih v prostor, so prikazane na kartografskih prilogah v projektu: prostorski ureditveni pogoji za nekatera ureditvena območja in območje odprtega prostora Občine Vitanje, ki ga je izdelalo podjetje URBANA Kočar in Kočar d.o.o. Velenje, pod št. projekta 518/03 z datumom februar 2003 (v nadaljevanju: kartografske priloge PUP 518/03) in je sestavni del tega odloka.
7. člen
PUP Občine Vitanje ne veljajo za naslednja ureditvena območja naselij, kot so bila določena z odlokom o SDPSPA Občine Vitanje v letu 1998:
-------------------------------------------------------------
evid. št. ime ureditvenega območja naselja
-------------------------------------------------------------
4. Vitanje (ureditveno območje urbanističnih zasnov)
7. Rakovec
-------------------------------------------------------------
PUP Občine Vitanje tudi ne veljajo za območja izjemnih posegov, ki se urejajo z odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za izjemne posege na podlagi sprememb in dopolnitev planskih aktov Občine Vitanje v letu 1998 (Uradni list RS, št. 21/02) in so opredeljena v njegovem 3. in 4. členu.
Opredelitev funkcij – namembnosti v območjih urejanja s PUP Občine Vitanje
8. člen
Za vsa območja so s tem odlokom določene prevladujoče (pretežne) namembnosti – funkcije objektov in površin, ki jih je dovoljeno razvijati znotraj območij. Določene so prevladujoče namembnosti ter tiste dodatne namembnosti, ki jih je dovoljeno dodatno razvijati v posameznem območju s tem, da ima določena prevladujoča namembnost v območju prednost oziroma se morajo dodatno dovoljene namembnosti prevladujoči podrejati.
9. člen
Oznaka namembnosti po območjih urejanja je naslednja:
----------------------------------------------------------
namembnost oznaka
----------------------------------------------------------
individualna stanovanjska gradnja S
----------------------------------------------------------
mešane dejavnosti (stanovanja in centralne
dejavnosti) M
----------------------------------------------------------
obrtne in obrtno storitvene dejavnosti O
----------------------------------------------------------
športne in rekreacijske dejavnosti na manjših
površinah ŠR
----------------------------------------------------------
turizem in dopolnilne dejavnosti v zvezi s turizmom TD
----------------------------------------------------------
kmetijska dejavnost z dopolnilnimi dejavnostmi na
kmetiji K
----------------------------------------------------------
počitniški objekti P
----------------------------------------------------------
komunalne dejavnosti KO
----------------------------------------------------------
posebne dejavnosti (ČN, prid. prostor za kamen,
ipd.) PD
----------------------------------------------------------
10. člen
Na podlagi členitve prostora iz 5. člena tega odloka so opredeljene za a) ureditvena območja naselij naslednje prevladujoče in dodatne dovoljene namembnosti:
------------------------------------------------------------------
Ureditveno območje naselja Namembnost/funkcija
evid. št. ime prevladujoča dodatna dovoljena
------------------------------------------------------------------
1 Paka – Cenc P S, TD, ŠR
------------------------------------------------------------------
2 Skomarje – Kotnik P S, TD, ŠR
------------------------------------------------------------------
3 Zgornji Brezen S, K M, O, ŠR, TD
------------------------------------------------------------------
6.1 Vitanje – Socka – Unior 1 O M, PD
------------------------------------------------------------------
6.2 Vitanje – Socka – Unior 2 O M, PD
------------------------------------------------------------------
7 Kraguljišče P S, ŠR, TD
------------------------------------------------------------------
8 Hudinja – Ovčar P S, K, SR, TD
------------------------------------------------------------------
11. člen
Na podlagi členitve prostora iz 5. člena tega odloka so za odprt prostor Občine Vitanje opredeljene naslednje prevladujoče in dodatne dovoljene namembnosti:
(b) za b) območja za poselitev – opredeljena stavbna zemljišča z oznako u izven ureditvenih območij: prevladujoča je kmetijska dejavnost z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji (K); dodatno dovoljene namembnosti pa so: individualna stanovanjska gradnja (S), mešane dejavnosti – stanovanja in centralne dejavnosti (M), obrtne in obrtno storitvene dejavnosti (O), športne in rekreacijske površine manjših obsegov (ŠR) in turizem in dopolnilne dejavnosti v zvezi s turizmom (TD); posebne dejavnosti (ČN, prid. prostor za kamen, ipd. – PD).
(c) za c) kmetijska območja je prevladujoča namembnost kmetijska dajavnost z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji (K);
(č) za č) gozdna območja je prevladujoča namembnost gozdarstvo;
(d) za d) območja vodotokov je prevladujoča namembnost vodnogospodarska dejavnost;
(e) za e) območja prometnih površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture, je prevladujoča dejavnost v povezavi s prometom ter komunalno in energetsko infrastrukturo.
IV. MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
Pogoji za posege v vseh območjih, ki se urejajo s temi PUP
12. člen
Znotraj vseh območij urejanja, ki so opredeljena v 5. členu tega odloka, je dovoljena gradnja objektov, naprav in izvedba drugih posegov v prostor, ki so pomembni za razvoj Občine Vitanje:
– cestno omrežje in naprave, hodniki za pešce, avtobusna postajališča,
– komunalno omrežje in naprave, ureditev in širitev pokopališč,
– javna razsvetljava,
– omrežje zvez ter omrežje in postaje za prenos električne energije,
– plinovodno omrežje ter objekti za oskrbo s plinom,
– melioracije in regulacije vodotokov,
– izvedba posegov za preprečevanje in sanacije plazov,
– gradnja in vzdrževanje gozdnih vlak,
– postavitev spominskih in sakralnih obeležij.
Posegi na obstoječih objektih
13. člen
Obstoječe objekte in naprave, ki so zgrajeni z ustreznimi dovoljenji, je dovoljeno dozidati, nadzidati ter jim spremeniti namembnost pod enakimi pogoji, ki veljajo za novogradnje, kolikor to ni v nasprotju z ostalimi določili tega odloka. Dovoljena so tekoča vzdrževalna dela in notranje adaptacije, kolikor s tem odlokom ni določeno drugače.
Dozidava obstoječega objekta je dovoljena pod naslednjimi pogoji:
a) takrat, ko je ugotovljeno, da sta obstoječi objekt ali prejšnja dozidava zgrajena z ustreznim dovoljenjem;
b) takrat, ko je ugotovljeno, da obstoječi objekt še ni bil dozidan ali pa da prejšnja dozidava ni presegla površine tlorisa, ki je dovoljen za dozidave;
c) velikost dozidanega dela objekta se določi ob upoštevanju razmerja med pozidano in nepozidano površino parcele tako, da skupni tloris obstoječega in dozidanega dela objekta ne presega 35% površine parcele, istočasno pa mora biti s tlorisnimi gabariti prilagojen sosednjim objektom, ki imajo enako namembnost;
d) velikost dozidanega dela za počitniške hiše se določi tako, da skupni tloris obstoječega in dozidanega dela objekta ne presega 65 m2;
e) objekt je mogoče dozidati večkrat, pri tem pa tlorisne dimenzije vseh dozidanih delov skupaj ne smejo presegati velikosti, ki je določena v točkah c in d tega člena.
Nadzidava obstoječega objekta je dovoljena takrat, ko je ugotovljeno, da obstoječi objekt še ni bil nadzidan, ali je bil nadzidan le na enem delu, in ko je obstoječi objekt ali njegov nadzidan del po višinskih gabaritih izrazito nižji od sosednjih objektov, ki imajo enako namembnost in so zgrajeni z ustreznimi dovoljenji.
Sprememba namembnosti obstoječih objektov
14. člen
Spremembe namembnosti obstoječih objektov in naprav so dovoljene takrat, ko je nova namembnost skladna s pretežno namembnostjo območja urejanja, v katerem se nahaja objekt. Sprememba namembnosti objekta za novo namembnost, ki bo skladna z dodatno dovoljeno namembnostjo območja urejanja, je dovoljena na podlagi predhodnega soglasja Občine Vitanje ter ob pogoju, da nova namembnost ne bo motilno vplivala na bivalne in delovne pogoje ter druge značilnosti prostora.
Nadomestna gradnja objektov
15. člen
Z nadomestno gradnjo se nadomešča obstoječ dotrajan objekt, za katerega je ugotovljeno, da je bil zgrajen z ustreznimi dovoljenji. Gradnja nadomestnih objektov je dovoljena le takrat, ko je po ogledu stanja na terenu ugotovljeno, da objekt še obstaja ali da je za objekt vpisano v katastru stavbišče. Namembnost nadomestnega objekta se sme spremeniti skladno s pogoji iz 14. člena tega odloka.
Gradnja nadomestnih objektov je dovoljena, če je objekt dotrajan in funkcionalno nespremenjen ali površinsko nezadosten in če zanj še ni bila izkoriščena možnost gradnje nadomestnega objekta.
Gradnja nadomestnih objektov je praviloma dovoljena po predhodni odstranitvi obstoječega objekta, ki se nadomešča, na isti lokaciji.
Začasna ohranitev obstoječega stanovanjskega objekta, ki se nadomešča, je izjemoma dovoljena le, če investitor za čas gradnje nadomestnega objekta nima drugega bivališča, kolikor gre za gradnjo nadomestne stanovanjske hiše. Začasna ohranitev obstoječega hleva za živino, ki se nadomešča, je izjemoma dovoljena le, če investitor za čas gradnje nadomestnega hleva nima drugega prostora za ustrezno namestitev živine.
Investitor mora obstoječi objekt, ki ga z gradnjo nadomešča, pa je zanj dovoljena začasna ohranitev, odstraniti najpozneje v roku enega leta po izdaji uporabnega dovoljenja oziroma po pričetku uporabe novega objekta.
V primerih, da je za obstoječi objekt dovoljena začasna ohranitev, je gradnja nadomestnega objekta dovoljena le v okviru opredeljenega stavbnega zemljišča (u) ali funkcionalnega zemljišča obstoječega objekta, če se ta nahaja v ureditvenem območju naselja. Nadomestni objekt sme biti oddaljen največ 3 m od obstoječega objekta, ki se nadomešča, oziroma morajo biti zagotovljeni odmiki od parcelnih mej ter sosednjih objektov.
Pogoji za posege v ureditvena območja naselij
a) Posegi v območjih za poselitev – v ureditvenih območjih naselij
16. člen
Znotraj vseh ureditvenih območij, ki so opredeljena v 10. členu tega odloka, je dovoljena gradnja objektov, naprav in izvedba drugih posegov v prostor, ki so pomembni za razvoj Občine Vitanje: športni objekti in ureditve manjših obsegov, otroška igrišča manjših obsegov, ureditve avtobusnih postajališč.
17. člen
Novogradnja objektov in naprav in izvedba drugih posegov v prostor se v Občini Vitanje usmerja prednostno v ureditvena območja naselij, ki so opredeljena v a/ točki 5. člena oziroma v 10. členu tega odloka.
Pri določanju namembnosti gradenj in drugih posegov v prostor ureditvenih območij naselij je potrebno upoštevati prevladujoče in dovoljene dodatne namembnosti, ki so določene za posamezna ureditvena območja naselij v 10. členu tega odloka.
18. člen
Znotraj vseh ureditvenih območij, ki so opredeljena v 10. členu tega odloka, je dovoljena gradnja objektov, naprav in izvedba drugih posegov, in sicer:
1) Novogradnja individualnih stanovanjskih objektov.
2) Prizidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih objektov ali objektov z drugimi namembnostmi, ki so dovoljene znotraj ureditvenega območja.
3) Nadomestna gradnja stanovanjskih objektov ali objektov z drugimi namembnostmi, ki so dovoljene znotraj ureditvenega območja.
4) Novogradnja in nadomestna gradnja, prizidave, nadzidave in rekonstrukcija objektov za centralne (oskrbne in storitvene) dejavnosti, v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena dodatna namembnost M.
5) Novogradnja in nadomestna gradnja, prizidave, nadzidave in rekonstrukcije obstoječih objektov obrtno storitvenih dejavnosti, obrtno – stanovanjskih objektov in spremljajočih objektov za obrtno storitveno dejavnost, v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena dodatna namembnost O, ob upoštevanju pogojev za to dejavnost. Prej navedeni posegi so dovoljeni po predhodnem soglasju Občine Vitanje; soglasje se nanaša na dejavnosti v objektu ter na opredelitev pogojev, ki jih je potrebno izpolniti, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno infrastrukturo.
6) Ureditve športno rekreacijskih površin manjših obsegov, po predhodnem soglasju Občine Vitanje, so dovoljene v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena dodatna namembnost ŠR.
7) Novogradnja, dozidava, nadzidava in rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov za potrebe turistične dejavnosti (kmečki turizem, turistične sobe, gostinski in spremljajoči prostori) in ureditve stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost, v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena dodatna namembnost TD.
8) Novogradnja, dozidava, nadzidava ali rekonstrukcija objektov za potrebe kmetijstva (hlevi, silosi, gnojišča, gnojne jame, kozolci, skednji, strojne lope, kleti in podobno) v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena namembnost K. Gradnja gospodarskih poslopij za potrebe kmetovalcev je dovoljena na tistih zemljiščih, kjer to omogočajo velikost parcele, zadostni odmiki od sosednjih objektov in ustrezen prostor za dovoz in manipulacijo.
9) Gradnja počitniških objektov, v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena prevladujoča ali dodatno dovoljena namembnost P.
10) Gradnja pomožnih objektov, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstoječih stanovanjskih oziroma gospodarskih poslopij ter ostalih pomožnih objektov, ki so namenjeni splošni javni rabi, in ki so opredeljeni v veljavnem odloku o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v prostor na območju Občine Vitanje, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. Pri novogradnjah se garaže in drugi pomožni objekti praviloma uredijo v sklopu objekta.
11) Postavitev kioskov je dovoljena za storitvene in služnostne dejavnosti, po predhodnem soglasju Občine Vitanje, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno infrastrukturo.
Pogoji za posege v odprt prostor
b) Posegi v območjih za poselitev – b) Opredeljena stavbna zemljišča z oznako u izven ureditvenih območij območjih naselij
19. člen
V primeru, da se na terenu ugotovi obstoj objekta ali naprave, za katerega pa v kartografskih prilogah PUP 518/03 oziroma v kartografski dokumentaciji, ki je sestavni del odloka o SDPSPA Občine Vitanje v letu 1998 iz 4. člena tega odloka, ni opredeljeno stavbno zemljišče u, so za objekt dovoljeni posegi, ki so opredeljeni v 13., 14. in 15. členu tega odloka.
Določila zgornjega odstavka se lahko uporabijo le v primeru, da sta objekt ali naprava zgrajena z ustreznim dovoljenjem ali da sta zgrajena pred letom 1967 ter po predhodnem soglasju Občine Vitanje, ki bo na podlagi dokumentacije za objekt ali napravo pri izvedbi naslednjega postopka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov zagotovila vris stavbnega zemljišča za objekt ali napravo v smislu ažuriranja kartografske dokumentacije z dejanskim stanjem.
Posegi v okviru domačij na kmetijah
20. člen
Znotraj vseh opredeljenih stavbnih zemljišč z oznako u, izven ureditvenih območij naselij, ki so opredeljena v b/ točki 5. člena tega odloka, in ki predstavljajo zaokroženo domačijo (objekti in funkcionalno zemljišče) na kmetiji, je dovoljena gradnja objektov, naprav in izvedba posegov in sicer:
1) Novogradnja stanovanjskih objektov, prizidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih objektov znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča u.
2) Nadomestna gradnja stanovanjskih objektov znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča u.
3) Novogradnja, nadomestna gradnja pod pogoji za nadomestno gradnjo, dozidava, nadzidava ali rekonstrukcija objektov za potrebe kmetijstva (hlevi, silosi, gnojišča, gnojne jame, kozolci, skednji, strojne lope, kleti in podobno).
Prej našteti posegi na objektih za potrebe kmetijstva so dovoljeni znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča u.
V primeru, da prej naštetih posegov na objektih za potrebe kmetijstva, zaradi prostorskih omejitev (majhnost parcele, nezadostni odmiki od sosednjih objektov in neustrezen prostor za dovoz in manipulacijo), ni možno v celoti umestiti znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča u, lahko objekti izjemoma segajo tudi izven meje u, vendar ne več kot 60% zazidanega tlorisa objekta in s pogojem, da se namembnost objekta ne sme spremeniti najmanj 10 let od izdaje gradbenega dovoljenja. Za poseg izven opredeljenega stavbnega zemljišča u je potrebno pridobiti predhodno soglasje Občine Vitanje, ki bo na podlagi dokumentacije za objekt, pri izvedbi naslednjega postopka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov zagotovila vris stavbnega zemljišča za objekt v smislu ažuriranja kartografske dokumentacije z dejanskim stanjem.
4) Novogradnja in nadomestna gradnja, prizidave, nadzidave in rekonstrukcija objektov za namene dodatnih dejavnosti na kmetiji (kmečki turizem, gostilna, dejavnosti v povezavi s turistično ponudbo, ipd.).
5) V primeru opuščanja kmetijske dejavnosti, je dovoljena sprememba namembnosti obstoječih objektov, ki so služili potrebam kmetijstva (hlevi, silosi, gnojišča, gnojne jame, kozolci, skednji, strojne lope, vinske kleti in podobno) za nove dejavnosti v okviru domačije in sicer: obrtne in obrtno storitvene dejavnosti (O), športne in rekreacijske površine manjših obsegov (ŠR) in turizem in dopolnilne dejavnosti v zvezi s turizmom (TD). Prej navedeni posegi so dovoljeni po predhodnem soglasju Občine Vitanje; soglasje se nanaša na dejavnosti v objektu ter na opredelitev pogojev, ki jih je potrebno izpolniti, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno infrastrukturo.
6) Gradnja pomožnih objektov, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstoječih stanovanjskih oziroma gospodarskih poslopij in ki so opredeljeni v veljavnem odloku o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v prostor na območju Občine Vitanje, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. Pri novogradnjah se garaže in drugi pomožni objekti praviloma uredijo v sklopu objekta.
Posegi v okviru drugih opredeljenih stavbnih zemljišč z oznako u
21. člen
Znotraj vseh opredeljenih stavbnih zemljišč z oznako u, izven ureditvenih območij naselij, ki so opredeljena v b) točki 5. člena tega odloka, je dovoljena gradnja objektov, naprav in izvedba drugih posegov, in sicer:
1. novogradnja, prizidava, nadzidava in rekonstrukcija individualnih stanovanjskih objektov,
2. nadomestna gradnja stanovanjskih objektov ali drugih objektov,
3. novogradnja, nadomestna gradnja pod pogoji za nadomestno gradnjo, dozidava, nadzidava ali rekonstrukcija objektov za potrebe kmetijstva (hlevi, silosi, gnojišča, gnojne jame, kozolci, skednji, strojne lope in podobno). Prej našteti posegi na objektih za potrebe kmetijstva so dovoljeni le znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča u,
4. novogradnja in nadomestna gradnja, prizidave, nadzidave in rekonstrukcije obstoječih objektov obrtno storitvenih dejavnosti, obrtno – stanovanjskih objektov in spremljajočih objektov za obrtno storitveno dejavnost, ob upoštevanju pogojev za to dejavnost, vendar le znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča u. Prej navedeni posegi so dovoljeni po predhodnem soglasju Občine Vitanje; soglasje se nanaša na dejavnosti v objektu ter na opredelitev pogojev, ki jih je potrebno izpolniti, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno infrastrukturo,
5. ureditve športno rekreacijskih površin manjših obsegov, vendar le znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča u,
6. novogradnja, dozidava, nadzidava in rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov za potrebe turistične dejavnosti (kmečki turizem, turistične sobe, gostinski in spremljajoči prostori), in ureditve stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost, vendar le znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča u,
7. gradnja pomožnih objektov, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstoječih stanovanjskih oziroma gospodarskih poslopij in ki so opredeljeni v veljavnem odloku o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v prostor na območju Občine Vitanje, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, vendar le znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča u,
8. gradnja parkirišč za manjše tovornjake dolžine 8 m do 12 m. Nosilnost tovornjakov ne sme presegati nosilnosti, ki je določena za cesto, na katero se bo priključevalo parkirišče. Število parkirnih mest na parkirišču ne sme presegati 2 parkirni mesti. V okviru parkirišča morajo biti zagotovljene potrebne manipulativne površine za parkiranje in priključevanje na cesto,
9. gradnja farm za vzrejo živine na podlagi posebnih strokovnih podlag za poseg v prostor ter po predhodnem soglasju Občine Vitanje; soglasje se nanaša na dejavnost ter na opredelitev pogojev, ki jih je potrebno izpolniti, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno infrastrukturo.
c) Posegi v prostor na kmetijskih območjih
22. člen
Prostor na kmetijskih območjih, ki so opredeljena v c) točki 5. člena tega odloka, se ureja z določili zakona o kmetijskih zemljiščih, praviloma na podlagi agrokarte, pri tem pa je na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine potrebno čimbolj ohraniti obstoječo rabo kmetijskih površin. Območja obstoječih in predvidenih trajnih nasadov je potrebno varovati za nadaljnjo uporabo v te namene. Morebitne agrooperacije je dovoljeno izvajati le na podlagi predhodno izdelanih posebnih strokovnih podlag. Pri bodočem izkoriščanju kmetijskih površin je potrebno zagotoviti takšen način obdelave, da bo ohranjena in zagotovljena pestrost krajine. Prepovedana je sečnja posameznih dreves in omejkov.
Na območju drugih kmetijskih zemljišč je s soglasjem kmetijske službe Občine Vitanje dovoljena postavitev čebelnjakov z najmanjšim številom 6 panjev, za kar je potrebno predhodno soglasje pristojne veterinarske inšpekcije.
Na območju kmetijskih zemljišč so dovoljeni posegi v prostor, ki so opredeljeni v 12. členu tega odloka, po predhodnem soglasju občinske kmetijske službe. Druge novogradnje v območju kmetijskih zemljišč niso dovoljene.
č) Posegi v prostor na gozdnih območjih
23. člen
Prostor na gozdnih območjih, ki so opredeljena v č) točki 5. člena tega odloka, se ureja z določili zakona o gozdovih, z gozdnogospodarskimi načrti in skladno z določili tega odloka. Za vse posege v območju gozdov in gozdnega prostora je potrebno predhodno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Celje.
Krčitve se smejo izvajati le v primeru spreminjanja terena v kmetijska zemljišča in v primeru trasnih koridorjev infrastrukture, kjer niso možne druge izpeljave tras. Pri takšnih posegih je obvezna ureditev gozdnih robov. Na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine krčitve niso dovoljene. Za vse predvidene krčitve gozdov, ki so namenjene povečavi kmetijskih zemljišč, je potrebno predhodno uskladiti kategorizacijo kmetijskih zemljišč.
Melioracije gozdnih zemljišč se naj na opredeljenih območjih izvajajo skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Pogozdovanje naj praviloma upošteva vegetacijo, ki je primerna rastišču glede na naravno sestavo drevesnih vrst oziroma ugotovljeno gozdno združbo na tem rastišču. Še posebej to velja na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine.
V okviru gozdnih zemljišč so posebej opredeljeni varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom, kjer je omejena možnost gospodarjenja z gozdovi. V teh gozdovih so prepovedane golosečnje in krčitve, dovoljena so le sanacijska dela, ki so opredeljena z gozdnogospodarskimi načrti.
Na območju gozdnih zemljišč so dovoljeni posegi v prostor, ki so opredeljeni v 12. členu tega odloka, po predhodnem soglasju skrbnika gozdov. Druge novogradnje v območju gozdov niso dovoljene.
d) Posegi v prostor na območjih vodotokov
24. člen
V prostoru na območjih vodotokov, ki so opredeljena v d) točki 5. člena tega odloka, so dovoljeni naslednji posegi:
a) Dovoljeni so manjši posegi za vzdrževanje strug vodotokov, za zaščito pred poplavami, za izsuševanje, za vzdrževanje obstoječih in izgradnjo novih infrastrukturnih objektov in naprav (mostovi, ceste in podobno). Za večje posege v struge vodotokov je zahtevana izdelava posebnih strokovnih podlag. Za vse posege, ki lahko vplivajo na pretočni režim vodotoka ali na njegovo ekološko stanje, ali se nahajajo v obvodnem prostoru (varstvenem pasu vodotoka) v širini 15 m, je potrebno predhodno pridobiti strokovno stališče pristojne javne vodnogospodarske službe, pred izdajo gradbenega dovoljenja pa vodnogospodarsko soglasje te službe. Objekti na vodotokih morajo biti prilagojeni naravnim pretočnim razmeram ob upoštevanju potrebne stopnje varnosti. Zaradi objektov na vodotokih ne sme biti poslabšano ekološko ravnovesje vodotoka.
b) Vodotoke, ki tečejo znotraj ureditvenih območjih naselij, kjer je predvidena gradnja skladno z določili tega odloka, je potrebno urejati tako, da bo ureditveno območje naselja varno pred visokimi vodami.
c) Vse novogradnje in druge ureditve (prometnice, parkirni prostori, ograje, zasaditve ipd.) morajo biti od vodotoka oddaljeni v odmiku, ki ga v pogojih predpiše pristojna služba za urejanje voda.
e) Posegi v območja prometnih površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture
25. člen
Skladno z opredelitvami iz odloka o SDPSPA Občine Vitanje v letu 1998 iz 4. člena tega odloka so v območjih prometnih površin ter v območjih komunalne in energetske infrastrukture dovoljeni naslednji posegi:
a) rekonstrukcije prometnega omrežja (regionalne ceste, lokalne ceste, javne poti) pri čemer se v rekonstrukcijo šteje tudi izvedba hodnikov za pešce ob obstoječih trasah, avtobusnih postajališč, parkirnih prostorov ter drugih objektov prometne infrastrukture;
b) posegi za normalno funkcioniranje komunalne infrastrukture (kanalizacija, vodovod), infrastrukture zvez in energetske infrastrukture (omrežje in objekti za prenos električne energije, plinovodno omrežje).
Posegi v območja prometnih površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture so praviloma dovoljeni le ob poprejšnjem soglasju upravljalcev infrastrukturnih objektov in naprav.
Območja prometnih površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture so prikazana v kartografskih prilogah PUP 518/03.
V. MERILA IN POGOJI GLEDE OBLIKOVANJA NOVOGRADENJ IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
Lega objektov
26. člen
Odmiki novih objektov, to so novogradnje objektov, prizidave in nadzidave obstoječih objektov, se določajo tako, da se odmik meri od zunanjega roba zida objekta s pogojem, da napušč pri morebitno predvideni izvedbi strehe ne presega 80 cm. Novi objekti in naprave morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objektov in naprav ter da so upoštevani varstveni pogoji.
Novogradnja mora biti oddaljena najmanj 4 m od najbližje točke parcelne meje sosednje parcele. Oddaljenost je lahko izjemoma manjša, če s tem soglaša lastnik sosednje meje, vendar ne manj kot 1,5 m.
Odmik novega objekta ali naprave od sosednjega objekta mora biti najmanj 8 m. Manjši odmiki so dovoljeni v primerih, ko so zagotovljeni požarnovarstveni ter sanitarni pogoji in če s takim odmikom soglaša lastnik sosednjega objekta.
Odmiki novih objektov ali naprav od javnih cest morajo biti pri novih objektih in napravah usklajeni s pogoji iz zakona o cestah. Odmiki od nekategoriziranih cest in gozdnih prometnic praviloma ne smejo biti manjši od 4 m. V naseljih, kjer se je potrebno prilagajati obcestni zazidavi, so ti odmiki lahko manjši, za kar pa je potrebno pridobiti soglasje upravljalca ceste.
V primeru, da bo odmiki novih objektov ali naprav od gozdnega roba manjši od ene polovice sestojne višine dreves na gozdnem robu, je potrebno pridobiti soglasje lastnika oziroma upravljalca gozda.
Odmiki novih objektov ali naprav od tras komunalnih vodov in naprav morajo biti v skladu s predpisi in tehničnimi normativi, ki veljajo za posamezne komunalne vode in naprave. Pogoje za odmike novogradenj in drugih posegov v prostor od komunalnih vodov in naprav določijo upravljalci komunalnih vodov in naprav.
Odmiki od vodotokov morajo biti v skladu s pogoji upravljalca vodotokov.
27. člen
Kioski, namenjeni storitvenim in nekaterim specifičnim dejavnostim, naj bodo locirani tako, da ne bo oviran promet in funkcija sosednjih objektov. Površina funkcionalnega zemljišča za kiosk naj bo prilagojena velikosti in predvideni namembnosti kioska.
28. člen
Lokacija pomožnih objektov, ki so namenjeni splošni javni rabi, ter lokacija za postavitev spominskih in sakralnih objektov ter obeležij naj bo izbrana na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje tako, da se s postavitvijo dopolnjuje prostor in ne ovira promet.
Spominski in sakralni objekti ter obeležja morajo biti postavljeni tako, da ne poslabšajo bivalnih pogojev in varnosti objekta.
Pogoji za oblikovanje objektov
Splošni pogoji za oblikovanje objektov
29. člen
Novogradnje, nadzidave in dozidave se morajo prilagajati okoliškim objektom, za katere je ugotovljeno, da predstavljajo značilnosti oblikovanja v kulturni krajini in so zanje ugotovljene avtohtone in arhitekturne kvalitete v oblikovanju. Prilagajanje naj upošteva:
– površine in gradbene črte;
– naklon streh in smeri slemen;
– videz gradbenih materialov, ki so uporabljeni za strehe in fasade;
– zasnovo izrabe zemljišča in
– merila arhitekturnih elementov.
30. člen
Za oblikovanje samostojnih stanovanjskih in drugih objektov, dozidav in nadzidav je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
a) Oblikovanje samostojnih stanovanjskih objektov:
– tloris: praviloma podolgovat (razmerje stranic 1:1,2 do 1:1,5), na strmejših legah mora biti daljša stranica vzporedna s terenskimi plastnicami; dovoljeni so izzidki, ki pa ne smejo presegati 1/3 dolžine daljše stranice objekta, ter ne smejo bistveno porušiti ostalih razmerij na fasadah;
– višinski gabarit: praviloma klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje oziroma prilagojeno višinskim gabaritom na sosednjih objektih z enako namembnostjo;
– fasade: oblikovanje in razporeditev okenskih in vratnih odprtin na fasadah, ki so praviloma vertikalno podolgovatih oblik, in členitev ter obdelava fasad morajo upoštevati značilnosti oblikovanja v arhitekturni krajini; pri uporabi materialov na fasadah, barv fasad ter pri stavbnem pohištvu ter balkonskih in drugih ograjah je potrebno upoštevati značilnosti v arhitekturni krajini;
– streha: praviloma simetrična dvokapnica z naklonom strešin 35° do 45° oziroma prilagojena streham na sosednjih objektih; smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta; dovoljena je izvedba zaključkov streh s čopi in izvedba frčad tam, kjer je to značilnost na strehah obstoječih sosednjih objektov; strehe nad izzidki morajo biti oblikovane enako kot nad osnovnim delom objekta, pri tem pa niso dovoljene stožčaste oblike streh; strešna kritina mora biti v temnordeči, opečni barvi (praviloma v nižinskih legah) ali v temnosivi barvi (praviloma v višinskih legah) oziroma prilagojena po barvi in materialu sosednjim obstoječim objektom, če je to ugotovljena značilnost obstoječe pozidave.
b) Dozidava k stanovanjskim objektom:
– prizidani del mora biti funkcionalno povezan z obstoječo hišo, lahko tudi kot zaključena stanovanjska enota s svojim vhodom,
– višinski gabarit je lahko le enak kot na osnovnemu objektu ali nižji,
– streha: naklon in kritina usklajeno s streho osnovnega objekta.
c) Nadzidava stanovanjskih objektov:
– nadzidava je mogoča, če novi gabarit ne bo presegal višin sosednjih najvišjih stanovanjskih objektov;
– v oblikovanju se mora podrejati obstoječi zazidavi.
č) Za oblikovanje pomožnih objektov je potrebno upoštevati pogoje iz veljavnega odloka o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v prostor na območju Občine Vitanje, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. Za pomožne objekte veljajo enaki pogoji glede motilnih vplivov na okolico, kot to velja za novogradnje.
d) Objekti za primarno kmetijsko proizvodnjo:
Gospodarski objekti (gospodarska poslopja, hlevi, skednji, kašče, strojne lope, kleti, ipd.) so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem.
Objekti so praviloma podolgovatega tlorisa s tem, da skupna dolžina ne sme presegati 30 m. Objekti so lahko enoetažni z možnostjo izvedbe izkoriščenega podstrešja, pri čemer višina slemena ne sme presegati 12 m od najnižje točke na terenu oziroma mersko ne sme presegati širine objekta. Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom strešin 35° do 45° ter kritino v temnordeči, opečni barvi (praviloma v nižinskih legah) ali temnosivi barvi (praviloma v višinskih legah). Za hrambo kmetijskih strojev je dovoljena izvedba nadstrešnic, ki morajo biti po obliki in izvedbi prilagojeni podobnim bližnjim obstoječim objektom.
Gnojne jame in gnojišča morajo biti vodotesna in ustrezno vzdrževana.
Pomožni in začasni objekti za potrebe kmetovanja (kozolci, shrambe orodja) so praviloma v leseni izvedbi, pritlični s kapno lego do višine največ 2,6 m, naklon strehe 35° do 45° oziroma kot pri sosednjih objektih, kritina praviloma temnordeče, opečne barve (praviloma v nižinskih legah) ali temnosive barve (praviloma v višinskih legah).
Čebelnjaki so praviloma leseni do največje površine 15m2, pritlični s kapno lego do višine največ 2,6 m, naklon strehe 35° do 45° oziroma kot pri sosednjih objektih, enako velja za kritino, ki mora biti praviloma temnordeče, opečne barve (praviloma v nižinskih legah) ali temnosive barve (praviloma v višinskih legah). V objektu so lahko površine panjev, čebelarska delavnica in priročna skladišča. Objekt ne sme biti podkleten, konstrukcija je lahko postavljena le na točkovnih temeljih.
e) Proizvodni objekti, obrtno – storitveni objekti, objekti centralnih dejavnosti:
Pri oblikovanju teh objektov je potrebno načeloma upoštevati pogoje, ki so opredeljeni za novogradnje; kadar to ni mogoče zaradi zahtev, ki izhajajo iz funkcij objekta, pa naj se upoštevajo načela za določanje stavbne gmote in fasadnih razmerij, na podlagi bodoče funkcije objekta, ter tlorisne in višinske gabarite in strukturo obstoječe pozidave.
f) Za oblikovanje nadomestnih stanovanjskih in gospodarskih objektov veljajo enaki pogoji kot za novogradnje pod točkami a), b) in c) tega člena.
g) Za oblikovanje počitniških objektov veljajo določila točke a) tega člena s tem, da je lahko zazidana površina objekta največ 65m2.
h) Za druge objekte (lovski, gozdno gospodarski) veljajo pogoji oblikovanja iz točk a), b) in c) tega člena.
i) Ostali objekti:
Njihovo oblikovanje se določa na podlagi funkcije, skupnih meril in posebnosti prostora, ob upoštevanju značilnosti oblikovanja drugih objektov v kulturni krajini in ugotovljeni avtohtonih in arhitekturnih kvalitet v oblikovanju.
Adaptacije, rekonstrukcije in vzdrževalna dela
31. člen
Za oblikovanje objektov, ki se adaptirajo ali rekonstruirajo, ter pri vzdrževalnih delih na objektih veljajo enaka merila in pogoji kot za novogradnje.
Urejanje okolice
32. člen
Ograje okoli funkcionalnega zemljišča je možno postavljati tja, kjer so okoliška zemljišča pretežno že urejena na podoben način. Ograja naj bo praviloma lesena ali živa meja do višine največ 1,60 m, na križiščih oziroma kjer je zahtevana preglednost pa ne sme presegati 0,8 m. Ograja ob prometnici mora biti oddaljena 0,8 m od zunanjega roba hodnika za pešce oziroma, če ni hodnika vsaj 2 m od roba bankine, zunanjega roba obcestnega jarka in vznožja cestnega nasipa.
Izjemoma se lahko pri objektih – delavnicah, zaradi zmanjšanja negativnih vplivov na okolje (hrup, neprimerni pogledi), načrtuje in izvede ograja do višine 2,20 m, kolikor s tem odlokom ni določeno drugače.
Postavitev ograj za obore za divjad je dovoljena na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag za poseg v prostor, ki morajo biti usklajene s pogoji nosilcev urejanja prostora.
Višinske razlike terena naj bodo praviloma premoščene s travnatimi brežinami. V primeru postavitve opornih zidov, naj bodo le-ti intenzivno ozelenjeni. Okolica se lahko zasadi praviloma le z avtohtono vegetacijo.
VI. MERILA ZA DOLOČANJE PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ
33. člen
Velikost parcel za novogradnje stanovanjskih hiš se določi ob upoštevanju kriterijev za gostoto poselitve; priporočena je gostota od 30 do 50 prebivalcev na hektar v ureditvenih območjih naselij ter do 40 prebivalcev na hektar izven ureditvenih območij naselij.
V ureditvenih območjih naselij iz a) odstavka 5. člena oziroma iz 10. člena tega odloka naj bo velikost parcele za stanovanjski objekt od 500 m2 do 1.200 m2. Na območjih opredeljenih stavbnih zemljišč u iz točke b) 5. člena tega odloka naj velikost parcele za stanovanjski objekt ne presega 1.200 m2.
Na strmejših in reliefno zahtevnejših legah ter na območjih gozdnih zemljišč, kjer je težje izpolniti pogoje za odmike objekta, je lahko velikost parcele za stanovanjski objekt tudi do enkrat večja.
Za druge objekte se velikost parcele določi ob upoštevanju zahtev, ki jih narekuje funkcija objekta.
34. člen
Funkcionalna zemljišča za posamezne vrste objektov in ureditve se določajo na podlagi naslednjih kriterijev:
a) V funkcionalno zemljišče objekta se šteje zazidana površina objekta z dodanim 2 m širokim pasom okrog objekta, ki je potreben za normalno vzdrževanje objekta, ter površine za dovoz do objekta ter druge zunanje ureditve, s katerimi se spreminja raba zemljišča v neplodno zemljišče (parkirni prostori, manipulativne površine, utrjene pohodne površine, škarpe, ipd.).
b) Kolikor velikost parcele ne zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta oziroma ni omogočeno oblikovanje funkcionalnega zemljišča, gradnja objekta ni dovoljena.
c) Za pomožne objekte se funkcionalno zemljišče določi na podlagi namembnosti in velikosti objekta ter naravnih lastnosti razpoložljive parcele, namembnostjo in funkcijo.
d) Za kmetijske (gospodarske) objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na namembnost objekta, medsebojne razporeditve objektov, vrste in možnosti širjenja proizvodnje ter manipulacijskega prostora. Širina funkcionalnega zemljišča okoli kmetijskih gospodarskih objektov naj bo praviloma najmanj 5 m, kolikor zaradi upoštevanja identitete okoliške zazidave ni potrebna prilagojena zasnova. Manipulativni prostor mora biti v radiju najmanj 15 m, širina dovozov pa 3,5 m.
e) Pri lokaciji objekta za obrtno dejavnost, proizvodno in storitveno, tako pri novogradnjah kot pri spremembi namembnosti, je potrebno določiti površine za izgradnjo manipulativnih površin in parkirnih mest ter za morebitno potrebne deponije materialov oziroma izdelkov.
VII. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ
Splošni pogoji
35. člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma kasneje na novo zgrajeno komunalno in energetsko omrežje in naprave v skladu s pogoji upravljalcev. Za komunalno urejanje stavbnega zemljišča skrbi investitor.
Območja urejanja namenjena poselitvi, morajo biti opremljena vsaj z minimalno komunalno opremo, ki obsega cestno prometno omrežje, za okolje varno odvodnjo fekalnih in meteornih vod, omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, omrežje in naprave za oskrbo z električno energijo in urejeno zbiranje in odstranjevanje komunalnih odpadkov.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti, ipd.).
Gradnja objektov, nadomestna gradnja, gradnja prizidkov ter drugi posegi v prostor niso možni, če ni zagotovljen dovoz in dostop do zemljišča, na katerem je predviden poseg.
Interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne organizacije za vzdrževanje cest.
Odvodnjavanje odpadnih vod
36. člen
Vse objekte, ki so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na obstoječe kanalizacijsko omrežje za odvod odpadnih vod.
Na območjih, kjer ni urejene kanalizacije, se odvod odpadnih vod rešuje z individualnimi ali skupinskimi greznicami brez odtoka (na praznjenje) oziroma s čistilno napravo, kar naj bo usklajeno s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85) in z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).
Gnojišča pri kmečkih gospodarskih poslopjih morajo biti grajena po določilih strokovnega navodila o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85).
Vse samostojne garaže in garaže v objektih morajo biti opremljene z lovilcem olj.
Vsi objekti morajo imeti zagotovljen odvod meteornih vod.
Oskrba z vodo
37. člen
Na območjih, kjer obstaja javno vodovodno omrežje, mora biti vsa nova in dopolnilna gradnja priključena na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljalca.
Na območjih, kjer ni možno zagotoviti oskrbe iz javnega vodovodnega omrežja, niti ni predvidena napeljava le-tega, si mora investitor zagraditi ustrezno vodooskrbno napravo (vodnjak, kapnica) v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji, praviloma za več objektov skupaj. Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestno-cementne kritine.
Na območjih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene oziroma zagotoviti dostope k površinskim vodotokom, če pretoki to dopuščajo, ob pogojih, ki jih določi pristojna občinska služba.
Graditev objektov, za katere je predvidena poraba večjih količin vode (hlevi, ipd.), je dovoljena le v primerih, da se predhodno zagotovi ustrezna vodooskrba.
Oskrba z električno energijo in javna razsvetljava
38. člen
Priključitev novogradenj, adaptiranih in rekonstruiranih objektov na električno omrežje je dovoljena le v skladu s pogoji upravljalca.
Graditev objektov, za katere je predvidena poraba večjih količin električne energije, je dovoljena le v primeru, da se predhodno zagotovijo ustrezni pogoji, ki jih podpiše pristojna strokovna služba.
Prehodi za pešce preko cest ob avtobusnih postajališčih morajo biti osvetljeni.
Odstranjevanje komunalnih odpadkov
39. člen
Pri ravnanju s komunalnimi in drugimi odpadki je potrebno upoštevati določila veljavnega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki Občine Vitanje.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V ZAVAROVANA IN VARSTVENA OBMOČJA
40. člen
Za vse posege v prostor, ki bi segli v varovalne pasove že zgrajenih ali z odlokom o SDPSPA Občine Vitanje v letu 1998 načrtovanih infrastrukturnih objektov in naprav, je potrebno pridobiti predhodne pogoje in soglasja upravljalcev.
Zavarovana in varstvena območja so prikazana v kartografskih prilogah PUP 518/03.
Cestno omrežje
41. člen
V koridorjih, ki so opredeljeni za gradnjo novih prometnic ali komunalne infrastrukture in v koridorjih prometnic, ki so predvidene za rekonstrukcijo, je na obstoječih objektih dovoljeno opravljati le nujna vzdrževalna dela. V varovalnih pasovih ostalih obstoječih prometnic so dovoljene novogradnje in spremembe namembnosti pod pogoji, ki jih predpiše upravljalec ceste. V varovalnih pasovih notranjega cestnega omrežja so dovoljeni posegi, ki ne slabšajo prometnih pogojev.
42. člen
Cestam so določeni varovalni pasovi, ki se merijo od zunanjega roba cestnega sveta, na vsako stran ceste in sicer:
– pri državnih regionalnih cestah 15 m;
– pri občinskih lokalnih cestah 8 m;
– pri občinskih javnih poteh 6 m.
Za vse posege v varovalnih pasovih cest je potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljalca ceste. Posegi v varovalnem pasu ceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi. Pri novogradnjah ali adaptacijah obstoječih objektov v varovalnem pasu državnih cest in avtocest Direkcija RS za ceste ne prevzema nobenih obveznosti zaradi hrupa, tresenja in drugih vplivov ceste.
Objekti se navezujejo na kategorizirane ceste praviloma preko obstoječih cestnih priključkov. Priključki iz posameznih območij urejanja na državno cesto morajo biti locirani na takšnih medsebojnih razdaljah, da je omogočena vpeljava tretjega pasu za leve zavijalce, kjer je to potrebno. Za morebitno gradnjo novih priključkov na kategorizirane ceste oziroma za rekonstrukcijo obstoječih cestnih priključkov, mora investitor na podlagi projektne dokumentacije pred izdajo dovoljenj za gradnjo pridobiti soglasje upravljalca ceste.
Ograje ob državnih regionalnih cestah morajo biti oddaljene najmanj 2 m od zunanjega roba pločnika oziroma, če ni pločnika pa 5 m od zunanjega roba asfalta ceste. V naseljih, kjer se je treba prilagajati obcestni pozidavi, so ti odmiki lahko manjši kolikor je pridobljeno ustrezno soglasje upravljalca ceste.
Odpadne vode z objektov, parcel in zunanjih ureditev ne smejo pritekati na cesto ter ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.
Na celotni trasi ceste kot tudi znotraj ureditvenih območij naselij je potrebno predvideti in izvesti ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo skladno z zakoni in predpisi, ki urejajo to področje.
Bodoče rekonstruirane obstoječe ali nove prometnice, ki jim še ni določen dokončni potek ali tehnične značilnosti na podlagi projektne dokumentacije, imajo določen rezervat. V njem so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter posegi v zvezi s komunalnim urejanjem.
Širine rezervatov za ceste so glede na kategorijo prometnice, število voznih pasov in stopnjo izdelave projektne dokumentacije, naslednje:
– 20 m – rezervati za ceste brez idejnih projektov z dvema voznima pasovoma za mešani motorni promet, javni potniški promet s postajališči izven vozišča in hodniki za pešce ter kolesarske steze, s stranskimi zelenimi pasovi,
– 18 m – rezervati za zbirne stanovanjske ceste in povezovalne lokalne ceste brez idejnih projektov z dvema voznima pasovoma za mešani motorni promet, hodnik za pešce ter kolesarske steze,
– 13 m – rezervati za zbirne stanovanjske ceste, povezovalne in lokalne dvopasovne ceste in hodniki za pešce ter kolesarske steze, pri katerih so idejne osnove trasno tehničnih elementov izdelane.
Za vse posege v območju rezervatov cest predpiše pogoje predlagatelj rezervata in upošteva morebitne izboljšave prometnih uslug (nova trasa, postajališča, parkirišča, zavijalni pasovi) ter ščiti interese varnega poteka prometa.
Primarne energetske napeljave
43. člen
Pri lociranju objektov in naprav ter drugih posegih v prostor je potrebno upoštevati varovalne koridorje elektro daljnovodov, ki so naslednji:
– za 10 – 20 kV: 20 m (2 x 10 m)
Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje upravljalca daljnovoda.
Za vse objekte (novogradnje, nadzidave in dozidave objektov, ki so namenjeni za stalno in občasno bivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja kot to določa uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
IX. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNIH VREDNOT IN KULTURNE DEDIŠČINE
Naravne vrednote
44. člen
Objekti in območja naravnih vradnot so vrisani v kartografskih prilogah PUP 518/03.
V tem odloku so upoštevani le tisti objekti in območja, ki ležijo znotraj območij urejanja s tem odlokom, kot so opredeljena v 5. členu tega odloka.
Sestavni del tega odloka so naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana Občine Vitanje (izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, št. NC 568/01 z datumom februar 2001).
V naravovarstvenih smernicah so podrobneje opredeljene usmeritve, izhodišča in pogoji za ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot. Naravovarstvene smernice je potrebno upoštevati pri urejanju prostora, pri rabah naravnih dobrin ter pri varstvu nepremične kulturne dediščine v Občini Vitanje.
Na podlagi naravovarstvenih smernic so kot naravne vrednote uvrščeni naslednji objekti in območja:
Kot obvezno izhodišče dolgoročnega plana RS 1986 – 2000 (dopolnjen 1989, spremenjen 1998) za varovanje naravnih vrednot je potrebno upoštevati naslednja območja:
– območje regijskega parka Pohorje (RP-222 oziroma RP 1), ki pokriva severni del občine,
– območje krajinskega parka Paški Kozjak (KP-83 oziroma KP 2), ki s svojim vzhodnim delom delno sega tudi v prostor Občine Vitanje,
– območje naravnega rezervata Rakovec (NR 4), ki je že zavarovan z odlokom (Uradni list SRS, št. 32/83),
– območje naravnega spomenika Socka (NS 3), ki s svojim severnim delom pokriva južni predel občine ob soteski Hudinja.
Kot naravni spomeniki in naravne vrednote so opredeljeni:
– naravni spomeniki: Socka (NS 3), Paka s pritoki (NS 5), Paška voda s pritoki (NS 6), Hudinja s pritoki (NS 7), potok Ljubnica s pritoki (NS 8), Dravinja s pritoki (NS 9),
– naravne vrednote: Hudinjski slap (NV 10), Dantejev pekel (NV 11), leče marmorja južno od Svetega Vida (NV 12), rudnik črnega premoga (NV 13),
– hrast nad cerkvijo Sv. Margarete (NV 14),
– Kolarjevi lipi (NV 16).
Za objekte in območja naravne dediščine veljajo varstveni režimi za posamezne zvrsti.
Za vse posege v območjih varovanih naravnih vrednot je potrebno pridobiti predhodne pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo naravne dediščine.
V primeru odkritja naravne vrednote je potrebno o tem obvestiti pristojno naravovarstveno službo, da izdela smernice in navodila za tako rabo prostora, ki ne bo ogrožala naravne vrednote; do takrat je potrebno zaustaviti vse dejavnosti, ki bi ogrozile naravno vrednoto.
Kulturna dediščina
45. člen
Objekti in območja kulturne dediščine so vrisani v kartografskih prilogah PUP 518/03.
V tem odloku so upoštevani le tisti objekti in območja, ki ležijo znotraj območij urejanja s tem odlokom, kot so opredeljena v 5. členu tega odloka.
Sestavni del tega odloka so strokovne podlage za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Vitanje (izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, z datumom maj 2001).
V strokovnih podlagah so podrobneje opredeljene smernice za varovanje posameznih zvrsti kulturne dediščine ter njihovi varstveni režimi, ki veljajo za objekte kulturne dediščine, njihovo neposredno okolico ter za njihovo vplivno območje.
Na podlagi strokovnih podlag so kot kulturna dediščina uvrščeni naslednji objekti in območja:
Obvezna izhodišča republiškega prostorskega plana za varovanje kulturne dediščine so naslednja: pomembnejši območji kulturne dediščine Vojnik – Dobrna – Vitanje (51) in Južno Pohorje (60).
Občina Vitanje je s področja varstva kulturne dediščine dosedaj sprejela odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Vitanje (Uradni list RS, št. 8/99).
Pregled nepremične kulturne dediščine
Enote kulturne dediščine:
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------
ozn. ime enote iz zbirnega registra evid. št. valorizacija status lega na TTN5
enote dediščine
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Arheološka dediščina
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------
K2.01 Hudinja – Arheološko najdišče Šentvid 318/01 KS 3 Sl. Bistrica 12
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Sakralna stavbna dediščina
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------
K3.01 Brezen – Cerkev Sv. Antona 3495 KS 5 Sl. Bistrica 21
K3.02 Brezen – Matevževa kapela 285/01 KS 5 Šoštanj 30
K3.03 Hudinja – Cerkev Sv. Vida 3497 KS 5 Sl. Bistrica 12
K3.04 Paka – Kapela Paka 20 9282 KS 5 Sl. Bistrica 11
K3.05 Paka – Večkova kapelica 286/01 KS 5 Šoštanj 20
K3.06 Skomarje – Kapela Skomarje 58 9281 KS 5 Sl. Bistrica 22
K3.07 Spodnji Dolič – Cerkev Sv. Marjete 3494 KS 5 Šoštanj 19
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Profana stavbna dediščina – etnološka dediščina
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------
K5.01 Brezen – Domačija Brezen 48 353/01 KD Šoštanj 30
K5.02 Brezen – Hiša Brezen 20 348/01 KD Šoštanj 30
K5.03 Brezen – Hiša Brezen 23 349/01 KD Šoštanj 30
K5.04 Brezen – Hiša Brezen 24 350/01 KS – Šoštanj 30
K5.05 Brezen – Kašča na domačiji Brezen 24 351/01 KS – Šoštanj 30
K5.06 Brezen – Hiša Brezen 28 352/01 KD Šoštanj 30
K5.07 Hudinja – Brezovška žaga 354/01 KD Sl. Bistrica 11
K5.08 Hudinja – Domačija Hudinja 17 404/00 KD Sl. Bistrica 12
K5.09 Hudinja – Domačija Hudinja 21 403/00 KD Sl. Bistrica 12
K5.10 Hudinja – Domačija Hudinja 39 360/01 KD Sl. Bistrica 11
K5.11 Hudinja –Domačija Hudinja 51 362/01 KD Sl. Bistrica 11
K5.12 Hudinja – Domačija Hudinja 55 363/01 KD Sl. Bistrica 12
K5.13 Hudinja – Gosp. posl. Pri Hausu v Rakovcu 371/01 KD Sl. Bistrica 1
K5.14 Hudinja – Gosp. posl. na domačiji Hudinja 33 358/01 KD Sl. Bistrica 11
K5.15 Hudinja – Gosp. posl. na domačiji Hudinja 57 365/01 KD Sl. Bistrica 12
K5.16 Hudinja – Gosp. posl. na domačiji Hudinja 67 366/01 KD Sl. Bistrica 12
K5.17 Hudinja – Haus v Rakovcu 370/01 KD – Sl. Bistrica 1
K5.18 Hudinja – Hiša Hudinja 17 355/01 KS – Sl. Bistrica 12
K5.19 Hudinja – Hiša Hudinja 18 402/00 KS Sl. Bistrica 12
K5.20 Hudinja – Hiša Hudinja 37 359/01 KD Sl. Bistrica 11
K5.21 Hudinja – Hiša Hudinja 39 360/01 KD – Sl. Bistrica 11
K5.22 Hudinja – Hiša Hudinja 55 364/01 KS Sl. Bistrica 12
K5.70 Hudinja – Hiša Hudinja 77 401/00 KS Sl. Bistrica 11
K5.23 Hudinja – Hiša Hudinja 81 400/00 KD 7 Sl. Bistrica 11
K5.24 Hudinja – Hiša Hudinja 84 367/01 KS Sl. Bistrica 1
K5.25 Hudinja – Hiša Hudinja 85 368/01 KD Sl. Bistrica 1
K5.26 Hudinja – Hiša Hudinja 89 369/01 KD – Sl. Bistrica 1
K5.27 Hudinja – Kašča na domačiji Hudinja 17 317/01 KS 7 Sl. Bistrica 12
K5.28 Hudinja – Kašča na domačiji Hudinja 21 357/01 KS – Sl. Bistrica 12
K5.29 Hudinja – Poharnikov mlin 373/01 KS – Sl. Bistrica 11
K5.30 Hudinja – Šola Hudinja 372/01 KS Sl. Bistrica 1
K5.31 Hudinja – Završka žaga 374/01 KD Sl. Bistrica 11
K5.32 Hudinja – Žaga v Rakovcu 376/01 KD Sl. Bistrica 1
K5.33 Ljubnica – Domačija Ljubnica 1 384/01 KD Sl. Bistrica 22
K5.34 Ljubnica – Gosp. posl. na domačiji Ljubnica 45 385/01 KD Sl. Bistrica 22
K5.35 Ljubnica – Gosp. posl. na domačiji Ljubnica 49 388/01 KD Sl. Bistrica 22
K5.36 Ljubnica – Hiša Ljubnica 1 377/01 KD Sl. Bistrica 21
K5.37 Ljubnica – Hiša Ljubnica 1 378/01 KD Sl. Bistrica 22
K5.38 Ljubnica – Hiša Ljubnica 1 379/01 KS – Sl. Bistrica 22
K5.39 Ljubnica – Hiša Ljubnica 1 380/01 KD Sl. Bistrica 12
K5.40 Ljubnica – Hiša Ljubnica 1 381/01 KD Sl. Bistrica 22
K5.41 Ljubnica – Hiša Ljubnica 1 382/01 KD Sl. Bistrica 22
K5.42 Ljubnica – Hiša Ljubnica 1 383/01 KS – Sl. Bistrica 22
K5.43 Ljubnica – Hiša Ljubnica 1 386/01 KD Sl. Bistrica 22
K5.44 Ljubnica – Svinjaki na domačiji Ljubnica 46 387/01 KD Sl. Bistrica 22
K5.45 Paka – Hiša 4 389/01 KD Sl. Bistrica 21
K5.46 Paka – Hiša 44 390/01 KD Šoštanj 10
K5.47 Paka – Hiša 59 391/01 KD Šoštanj 10
K5.48 Paka – Krenkerjeva žaga 394/01 KS – Sl. Bistrica 21
K5.49 Paka – Mlin na domačiji Paka 59 392/01 KD Šoštanj 10
K5.50 Paka – Žaga na domačiji Paka 59 393/01 KD Šoštanj 10
K5.51 Spodnji Dolič – Domačija Spodnji Dolič 37 399/01 KD Šoštanj 20
K5.52 Spodnji Dolič– Domačija Spodnji Dolič 60 400/01 KD Sl. Bistrica 11
K5.53 Spodnji Dolič – Gosp. p. na Domačiji Sp. Dolič 60 336/01 KS 7 Šoštanj 19
K5.54 Spodnji Dolič – Hiša Spodnji Dolič 29 395/01 KS 7 Šoštanj 19
K5.55 Spodnji Dolič – Hiša Spodnji Dolič 34 396/01 KD Šoštanj 19,20
K5.56 Spodnji Dolič – Hiša Spodnji Dolič 35 398/01 KS – Šoštanj 20
K5.57 Spodnji Dolič – Hiša Spodnji Dolič 60 401/01 KS – Sl. Bistrica 11
K5.58 Spodnji Dolič – Koča na domačiji Sp. Dolič 60 402/01 KS – Sl. Bistrica 11
K5.59 Spodnji Dolič – Svinjaki na domačiji Sp. Dolič 34 397/01 KD Šoštanj 19
K5.60 Stenica – Domačija Stenica 1 403/01 KD Šoštanj 30
K5.61 Stenica – Domačija Stenica 5 404/01 KD Sl. Bistrica 21
K5.62 Stenica – Domačija Stenica 34 406/01 KD Sl. Bistrica 22
K5.63 Stenica – Hiša Stenica 24 405/01 KD Sl. Bistrica 22
K5.64 Vitanjsko Skomarje – Domačija Vit. Skomarje 8 408/01 KD Sl. Bistrica 22
K5.65 Vitanjsko Skomarje – Gosp. p. na dom. Vit. sk. 6 407/01 KS Sl. Bistrica 12
K5.66 Vitanjsko Skomarje – Hiša Vit. Skomarje 9 409/01 KD Sl. Bistrica 12
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Za vse posege v prostor – pozidan in nepozidan, ki je opredeljen kot kulturna dediščina ali spomenik, velja, da se morajo izvajati v sodelovanju s pooblaščeno službo za varstvo kulturne dediščine, ki predpiše pogoje in izda soglasje.
X. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
46. člen
Pred posegom v prostor, ki bi lahko imel negativne vplive na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve zakona o varstvu okolje (Uradni list RS, št. 32/93).
Vodnogospodarsko soglasje in vodnogospodarsko dovoljenje je potrebno pridobiti za spremembo vodnega režima, ki lahko nastane:
– z rabo in izkoriščanjem vode,
– z izpuščanjem onesnažene vode oziroma snovi, ki onesnažuje vodo,
– z gradnjo in rekonstrukcijo vodnogospodarskih in drugih objektov in naprav,
– z drugimi posegi v naravni ali umetni vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja količina, kakovost, prostorska ali časovna razporeditev voda oziroma se spreminjajo razmere na vodnih in priobalnih zemljiščih.
Za gradnjo objektov in naprav za obrtno in obrtno storitveno dejavnost, na lokacijah znotraj območij urejanja, za katera je v 5. in 10. členu tega odloka določena kot prevladujoča (pretežna) namembnost stanovanjska, je potrebno v lokacijskem postopku pridobiti presojo vplivov na okolje.
47. člen
Pri gospodarjenju s prostorom (kmetijska proizvodnja in gospodarstvo, prenova, obnova, novogradnja, vzdrževalni ukrepi vodnega gospodarstva, agro in hidromelioracije, vzdrževanje obrežij in drugega vaškega zelenja), je potrebno upoštevati pogoje varovanja naravnih prvin:
– ohranjanje krajinskih vzorcev naravnih prvin in njihovih površinskih in volumenskih razmerij ter fiziografske in ekološke strukture krajine (predvsem mikro vegetacijski elementi in specifične biocenoze),
– ohranjanje krajinsko-oblikovne strukture rabe prostora (razmerja kmetijske rabe, naselij in gozda) ter zaščita gozdnega roba.
Dovoljene so vse vrste posegov za izboljšanje okolja (sanacije plazov, preprečevanje erozije in drugo). Vsi posegi v prostor morajo biti izvedeni v obliki in na način, ki sledi strukturam v prostoru in obstoječi rabi, ter upošteva naravne značilnosti prostora (materiali, vegetacija, neformalna zasnova zasaditve, značilne smeri in oblike pri regulacijah in melioracijah).
Za vse posege v prostor je potrebno pridobiti in upoštevati pogoje iz geotehničnega poročila, ki bo obsegalo pogoje za temeljenje objektov in pogoje za varno odvodnjavanje terena, brez negativnih posledic za okolje.
48. člen
Za varovanje vodnih virov je potrebno upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo vodnogospodarstvo, tudi naslednje pogoje:
– posegi v območje širšega varstvenega pasu vodnega vira pitne vode se mogoči ob upoštevanju pogojev iz predhodnega soglasja upravljalca oziroma skrbnika vodnih virov pitne vode v občini,
– v proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, katerih morebitne škodljive vplive v okolje (prekomerni hrup, onesnaževanje zraka, površinskih voda in podtalnice ter odvodnjavanje tekočih in trdnih odpadkov) je možno z ustreznimi ukrepi preprečiti, kar je potrebno prikazati v investicijskem elaboratu in zagotoviti s projektno dokumentacijo in samo izvedbo objekta,
– da bi se zavarovali vodni viri pred onesnaženjem, je pri posegih v varstvene pasove varovanja virov pitne vode, potrebno upoštevati izdelane strokovne osnove »Sanacijski program površinskih voda in varstvenih pasov vodnih virov v Občini Vitanje«, ki jih je izdelal NIVO d.o.o. Celje,
– za vse posege v varstvene pasove daje pogoje in soglasja upravljalec in skrbnik vodnih virov za oskrbo s pitno vodo,
– varujejo se tudi vsi vodni viri z manjšo izdatnostjo (zajeti in nezajeti), ki nimajo določenega varstvenega pasu,
– obstoječe hišne vodnjake je potrebno ohranjati in vzdrževati.
49. člen
Za varstvo zraka pred onesnaževanjem je potrebno za obstoječe objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program sanacije. Pri gradnji novih objektov in naprav pa je potrebno zagotoviti, da ne bodo prekoračene s predpisi dopustne emisije.
50. člen
Območja urejanja po teh PUP, kot so opredeljena v 5. do 6. členu ter v 8. do 11. členu tega odloka, se po 4. in 5. členu uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95), opredeljujejo v več stopenj varstva pred hrupom. Za posamezna območja urejanja se stopnja varstva pred hrupom določa na podlagi prevladujoče namembnosti, kot je za posamezna območja urejanja določena v 10. in 11. členu tega odloka:
Obravnavana ureditvena območja PUP Občine Vitanje se na podlagi zgoraj navedenih parametrov opredeljujejo v:
a) območja za poselitev – ureditvena območja naselij:
1. Ureditvena območja naselij, za katera so določene prevladujoče namembnosti proizvodna dejavnost (P), dejavnost za potrebe komunalne deponije (KO) in za posebne dejavnosti (PD) se opredeljujejo v IV. stopnjo varstva pred hrupom (IV. območje), ki navaja: območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodnji, transportni, skladiščni in servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim. Za to območje so določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa in sicer nočna raven: 70 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 70 dBA (od 6. do 22. ure).
2. Ureditvena območja naselij, za katera so določene prevladujoče namembnosti individualna stanovanjska gradnja (S), večstanovanjska (blokovna) gradnja (SB), centralne dejavnosti naselja – oskrbne in storitvene – (C), mešane dejavnosti – stanovanja in centralne dejavnosti (M), obrtne in obrtno storitvene dejavnosti (O) in kmetijske dejavnosti (K), se opredeljujejo v III. stopnjo varstva pred hrupom (III. območje), ki navaja: trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim (mešano območje), območje, namenjeno kmetijski dejavnosti ter javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske storitvene ali gostinske dejavnosti. Za to območje so določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa in sicer nočna raven: 50 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 60 dBA (od 6. do 22. ure).
3. Ureditvena območja naselij, za katera so določene prevladujoča namembnost športne in rekreacijske površine, parkovne površine (ŠR), počitniški objekti (P) in dejavnosti za potrebe turistične dejavnosti (TD), se opredeljujejo v II. stopnjo varstva pred hrupom (II. območje), ki navaja: območje, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa, to je območje, ki je primarno namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori, čisto stanovanjsko območje, okolica objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin. Za to območje so določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa in sicer nočna raven: 45 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 50 dBA (od 6. do 22. ure).
b) območja za poselitev – opredeljena stavbna zemljišča z oznako u izven ureditvenih območij naselij in
d) območje vodotokov:
Opredeljena stavbna zemljišča z oznako u ter območja vodotokov (skupaj s pasom 15 m na obe strani vodotoka) so opredeljena v tisto stopnjo varstva pred hrupom, kot je določena za sosednje območje urejanja, ki obkroža stavbno zemljišče oziroma leži ob vodotoku.
c) kmetijska območja, kjer je prevladujoča (pretežna) namembnost kmetijska dajavnost, to so najboljša kmetijska zemljišča ter druga kmetijska zemljišča in
č) gozdna območja z oznako G, kjer je prevladujoča namembnost gozdarstvo:
Kmetijska in gozdna območja se opredeljujejo v III. stopnjo varstva pred hrupom (III. območje), razen tistih gozdnih območij, ki so opredeljena kot območja gozdov s posebnim pomenom oziroma gozdovi s prvo (1.) stopnjo poudarjenosti biotopske funkcije, ki se opredeljujejo v II. stopnjo varstva pred hrupom (II. območje).
e) Območja prometnih površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture (skupaj v varstvenimi pasovi) se opredeljujejo v IV. stopnjo varstva pred hrupom (IV. območje).
Pri načrtovanju objektov in naprav je potrebno upoštevati raven hrupa, ki bo nastajala zaradi dejavnosti v objektih in predvideti ustrezne rešitve (izolacija fasadnih elementov, ipd.) za zmanjšanje teh vplivov.
Ob začetku obratovanja oziroma uporabe objektov in naprav, v katerih bi utegnil nastajati prekomerni hrup, je potrebno opraviti meritve hrupa pri najbližjem objektu. V primeru, da bi bilo stanje hrupnosti poslabšano oziroma bi bile presežene dovoljene ekvivalentne ravni hrupa, je potrebno stanje hrupnosti sanirati z ustreznimi tehničnimi ukrepi (aktivna, pasivna zaščita).
XI. POGOJI PRI UREJANJU PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO
51. člen
Interesi in potrebe po zaklanjanju in zavarovanju prebivalstva in dobrin v izrednih razmerah je potrebno urejati skladno z veljavnimi predpisi za to področje.
Za varstvo pred požarom je potrebno upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je potrebno:
– zagotoviti dostop interventnih vozil vsaj iz treh strani objekta ali naprave,
– zagotoviti takšno izvedbo cest, interventnih poti in dostopov, da bodo omogočale vožnjo za interventna vozila (širina vsaj 3,5 m ter da prenesejo osni pritisk vozil do 10 t),
– zagotoviti zadostne količine požarne vode iz obstoječe oziroma predvidene hidrantne mreže ali iz posebnih zbiralnikov požarne vode,
– ob objektih in napravah zagotoviti zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov in naprav,
– upoštevati je potrebno razdalje, čas prihoda in oddaljenost najbližje gasilske enote.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
52. člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati za območje urejanja s temi PUP Občine Vitanje, kot so določeni v 5. členu tega odloka, naslednji odloki:
a) odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja gozdov in 1. območja kmetijskih zemljišč v Občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 28/89) s spremembami in dopolnitvami (Uradni list RS, št. 82/94),
b) odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za 2. območja kmetijskih zemljišč izven ureditvenih območij, za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (Uradni list SRS, št. 34/87) s spremembami in dopolnitvami (Uradni list RS, št. 23/97, 83/97 in 49/99).
53. člen
Kartografske priloge prostorskih ureditvenih pogojev za nekatera ureditvena območja in območje odprtega prostora Občine Vitanje, ki jih je izdelalo podjetje URBANA Kočar in Kočar d.o.o. Velenje, pod št. projekta 518/03 z datumom februar 2003 in ki so sestavni del tega odloka so na vpogled na upravi Občine Vitanje in Upravni enoti Slovenske Konjice.
54. člen
Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo pristojne državne in občinske inšpekcijske službe.
55. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 062-02-18/2003
Vitanje, dne 11. julija 2003.
Župan
Občine Vitanje
Slavko Vetrih l. r.
