Na podlagi 16. člena statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 35/03 – prečiščeno besedilo) in 171. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popravek) je Občinski svet občine Črnomelj na 7. redni seji dne 17. 7. 2003 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje 1986–2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/90 ter Uradni list RS, št. 45/95, 57/95 in 43/00 – v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan) in družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje 1986 – 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/87, 7/91 in 11/91 ter Uradni list RS, št. 45/95, 57/95 in 43/00 – v nadaljnjem besedilu: srednjeročni družbeni plan), ki se nanašajo na spremembo namenske rabe zaradi predvidene gradnje zahodne obvozne ceste Črnomlja.

V poglavju 2. NAMENSKA RABA POVRŠIN, se:
– v točki 2.4. Vodno gospodarstvo za zadnjim odstavkom doda naslednje besedilo: »Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1. – 2. razred kategorizacije pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, morajo biti izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe. Pri poseganju na erozijsko ogrožena območja je potrebno predhodno zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe.«
– v točki 2.7. Gradnja objektov in posegi v prostor na področju prometa in zvez, podtočki 2.7.2. Cestni promet, se za zadnjim odstavkom doda naslednje besedilo: »»Za razbremenitev ožjega dela mesta in izboljšanje napajanja zahodnega dela, kjer je koncentrirana industrija, bomo zgradili zahodno obvozno cesto Črnomlja.«
V poglavju 3. NAČINI UREJANJA PROSTORA, točki 3.1. Območja, za katera se izdelajo prostorski izvedbeni akti, se četrti odstavek dopolni z naslednjim besedilom: », …med ostalimi tudi lokacijski načrt zahodne obvozne ceste Črnomlja.
K programskim zasnovam se doda nova programska zasnova in sicer: PROGRAMSKA ZASNOVA ZA LOKACIJSKI NAČRT ZAHODNE OBVOZNE CESTE ČRNOMLJA z naslednjo vsebino:

Zahodna obvozna cesta Črnomlja povezuje dve regionalni cesti na zahodnem delu mesta, ki je sedaj prometno slabo oskrbovan. Novogradnja se prične s križiščem na regionalni cesti R1 216/1178 Črmošnjice – Črnomelj in sicer v km 14,160 in konča na južnem delu, kjer se navezuje na regionalno cesto R1-218/1213 Črnomelj – Kanižarica v km 1,630. Trasa zahodne obvozne ceste je dolga 2451,40 m in zavzame površino ca. 11,5 ha. Poteka deloma po kmetijskih in deloma po gozdnih površinah.
Predviden potek obvozne ceste tangira kmetijska zemljišča, ki so s prostorskimi sestavinami planskih aktov občine opredeljena kot najboljša kmetijska zemljišča, v površini 4,12 ha.
V območje urejanja z lokacijskim načrtom bodo vključena zemljišča oziroma deli zemljišč z naslednjimi parc. št.:
559, 561, 723, 724, 728, 731, 732, 2406, 2405/1, 2407/1, 2566/5, 2566/6, 459/1, 459/3, 459/5, 547/2, 625/2, 626/2, 634/1, 635/1, 671/1, 671/3, 674/1, 680/2, 727/1, 734/1, 738/1, 738/3, 756/1, 758/2, 760/1, 99, 563, 564, 618, 620, 621, 624, 627, 692, 697, 2395, stp. 279, 100/2, 2403/1, 2407/2, 2566/1, 567/1, 625/1, 626/1, 628/1, 628/2, 629/1, 629/2, 630/1, 630/4, 633/2, 634/2, 635/2, 637/3, 637/4, 671/2, 673/1, 674/2, 680/1, 693/1, 693/2, 695/1, 695/2, 696/1, 696/2, 738/2 in 100/1, vse k.o. Loka;
1059, 1116, 1117, 1037/1, 1037/2, 1058/1, 1058/2, 1058/21, 1058/24, 1058/26, 1058/3, 1058/4, 1061/3, 1111/1, 1113/1, 1113/2, 1113/3, 1113/4, 1113/5, 1114/1, 1115/1, 1115/2, 1126/38, 1129/1, 1132/1, 1132/3, 1187/1, 813/1, 813/5, 929/1, 932/2, 950/30, 950/31, 951/1, 951/2, 954/1, 955/1, 843, 893, 903, 904, 908, 910, 911, 913, 937, 939, 940, 946, 998, 999, 1000, 1019, 1021, 1025, 1026, 1029, 1031, 1036, 1038, 1039, 1202, 1033/1, 1033/3, 1035/2, 1035/5, 1035/6, 1035/7, 1131/1, 1131/5, 1131/6, 1135/1, 1135/7, 1135/8, 1191/1, 1199/1, 1200/1, 813/6, 834/6, 837/1, 837/5, 837/6, 844/10, 844/11, 844/12, 844/7, 844/8, 844/9, 868/2, 890/1, 890/2, 898/1, 898/2, 905/1, 933/1, 933/2, 941/1, 941/2, 941/3, 944/1, 944/2, 944/3 in 1114/2, vse k.o. Črnomelj.

Obvozna cesta:
Glede na povezavo dveh regionalnih cest je pričakovati, da bo imela obvozna cesta po izgradnji celotnega poteza status regionalne ceste 1. reda, prekategorizirali pa se bodo tudi posamezni odseki znotraj mesta.
Vertikalni in horizontalni elementi obvozne ceste so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 70 km/h. Minimalni horizontalni radij znaša 180 m, minimalni vertikalni konkavni radij znaša 1200 m, minimalni vertikalni konveksni radij znaša 1800 m, stop pregledna dolžina znaša 85 m, maksimalni vzdolžni nagib je 6,0% in minimalni vzdolžni nagib je 0,3 %.
Projektirani normalni prečni profil znaša:
– od km 0.00 do km 0,7+ 75,00 (od R1- 216/1178 do priključitve stanovanjske cone Čardak) in od km 1,7+50,00 do km 2,4+51,00 (od priključka na Viniško cesto do navezave na R1- 218/1213): 11,45 m in sicer 2 vozna pasova po 3,25 m, 1 varovalni pas širine 0,75 m, dvosmerna kolesarska steza širine 2,50 m in bankina (na desni strani) širine 0,50 m;
– od km 0,7+75,00 do km 1,7+50,00 (od priključitve stanovanjske cone Čardak do priključka Viniške ceste): 12,30 m in sicer 2 vozna pasova po 3,25 m, 1 varovalni pas širine 0,75 m, dvosmerna kolesarska steza širine 2,50 m, enostranski hodnik za pešce širine 1,60 m in bankini (na obeh straneh) širine po 0,50 m.
Priključne ceste:
Maksimalni prečni nagib priključnih cest znaša 7,0%, minimalni prečni nagib 2,5%, prečni nagib kolesarske steze in hodnika za pešce pa 2%.
Projektirani normalni prečni profili znašajo:
– podaljška Belokranjske ceste: 12,60 m in sicer 2 vozna pasova po 3,25 m, 2 varovalna pasova po 0,75 m, obojestranski kolesarski stezi s širino po 1 m in enostranskim hodnikom za pešce širine 1,60 m ter bankini (na obeh straneh) širine po 0,50 m;
– Ulica heroja Starihe in lokalne ceste na Svibnik: 12,20 m in sicer 2 vozna pasova po 3,25 m, 2 robna pasova po 0,25 m, obojestranska hodnika za pešce širine po 1,60 m ter bankini (na obeh straneh) širine po 1 m;
– Viniške ceste: 12,60 m in sicer 2 vozna pasova po 3,25 m, 2 varovalna pasova po 0,75 m, obojestranski kolesarski stezi s širino po 1 m in enostranskim hodnikom za pešce širine 1,60 m ter bankini (na obeh straneh) širine po 0,50 m.
– dovozne ceste za kompleks nadzorništva Elektra Črnomelj: 8,00 m in sicer 2 vozna pasova po 3 m ter bankini (na obeh straneh) širine po 1 m.

Potek zahodne obvozne ceste:
Prične se s priključkom na regionalno cesto R1-218/1178 v km 14,160, ki se niveletno prilagodi poteku regionalne ceste. V km 47+350 trasa prečka železniško progo z nadvozom ter se nadaljuje proti jugozahodnemu delu, kjer v km 0,1+10,00 prečka grapo. Nadalje poteka po kraškem svetu, skozi gozdne površine ter nato po obrobju stanovanjske soseske Čardak. V km 0,9+00,00 se situativno in niveletno naveže na projektirano traso po idejnem projektu Zahodna obvozna cesta Črnomelj – 1. faza (Topos d.o.o., št. proj. 191/97, avgust 1995). Tu se upošteva dejansko izvedeno stanje zunanje ureditve kompleksa Danfoss ter rešitev uvoza po lokacijski dokumentaciji za gradnjo parkirne hiše na nasprotni strani. Pred prečkanjem reke Dobličice se niveleta obstoječe ceste dvigne za ca. 1 m, tako da je prečkanje ceste z reko ugodnejše. Trasa ceste prečka reko z mostno konstrukcijo v km 1,4+75,00, v km 1,7+00 se naveže na opuščeno železniško progo in poteka po njej vse do km 2,1+00, ko se odcepi. Cesta se nato v km 2,4+51,40 priključi na R1-218/1213, v njenem km 1,6+30.
Izvedba križišč in objektov:
Na poteku trase obvozne ceste se za priključevanje cestnega omrežja mesta izvede eno klasično križišče in tri krožna križišča:
– Križišče z R1 216/1178 (K1) se oblikuje kot klasično trikrako križišče z levimi zavijalnimi pasovi in sicer na obvoznici v dolžini 60 m in na regionalni cesti 30 m. Pri oblikovanju križišča se upošteva vodenje kolesarjev in priključevanje le teh na cestišče. Na levi strani regionalne ceste se predvidi tudi hodnik za pešce širine 1,60 m. Na koncu planske dobe se predvidi semaforizacija križišča.
– Križišče s priključevanjem podaljška Belokranjske ceste (K2) se oblikuje kot krožno križišče z vodenjem obojestranskih kolesarskih stez v podaljšku Belokranjske ceste. Ob realizaciji stanovanjske cone na območju zahodno od obvozne ceste se lahko dogradi tudi novi priključek, v 1. fazi pa se na tem delu priključuje deviirana gozdna pot.
– Križišče s priključevanjem Ulice heroja Starihe (K3) in lokalne ceste na Svibnik se uredi v krožno križišče. Na vplivnem območju krožišča se uredijo avtobusna postajališča za vse smeri razen v smeri naselja Svibnik. Kolesarske steze se ločijo na krožišču od cestišča. Na priključnih cestah se kolesarske steze ne izvedejo, z ustrezno oblikovanim križiščem in signalizacijo se kolesarje vodi na cestno telo lokalne ceste proti Svibniku in po Ulici heroja Starihe.
– Križišče s priključevanjem Viniške ceste (K4) je predvideno kot krožno križišče z upoštevanjem četrtega priključka, to je priključevanja poljske poti na zahodno obvozno cesto. Upošteva se vodenje kolesarjev po deviaciji Viniške ceste obojestransko, izven nivoja cestišča v krožišču.
Krožna križišča se naj oblikujejo tako, da bo premer otoka krožišča od 20 do 24 m, širina pasu v krogu 7 m, širina tlakovanega pasu ob otoku pa 2 m. Priključki v krožišče so enopasovni z ustreznimi uvoznimi in izvoznimi radii, in sicer: uvozni radij od 14 do 16 m, izvozni pa od 16 do 18 m. Priporočljiva širina na uvozu naj bo večja od 4 m.
Križišča se osvetlijo. Kolesarje se vodi na stezi ob krožnem križišču.
Na obravnavanem poteku obvozne ceste se zgradi naslednje objekte:
– nadvoz nad železniško progo v km 47+350, dolžine ca. 25 m in širine 13 m. Kota tirnic je 188,5, kota konstrukcije nadvoza pa 195,753 m n.m. Minimalna zahtevana svetla višina nad tirnicami je 6,50 m;
– nadhod za pešce in kolesarje na območju Mestne loze, v km 2+0,0, kjer bo z izgradnjo obvoznice v useku prišlo do prekinitve pešpoti iz Semiške ceste proti Mirni gori;
– most preko reke Dobličice, v km 1,4+75,00, dolžine ca. 60 m in širine 14 m. Niveleta poprečne gladine reke je 138,90, niveleta ceste je na 153,72 m n.m.;
– oporni zid v podaljšku Belokranjske ceste, od km 0,0+18 do km 0,0+48,0 (pred kotlovnico), dolžine 44 m in višine ca. 1,50 m;
– oporni zid v območju krožišča 3, ob funkcionalnem zemljišču nadzorništva Elektro Črnomelj, v dolžini ca. 12 m in višine od 1,00 do 1,80 m.
Priključne ceste in poti:
– Podaljšek Belokranjske ceste se na obvozno cesto priključi v km 0,7+77,054; celotna dolžina ceste znaša 283,50 m. Rekonstrukcija ceste se prične pri kotlovnici Čardak, v križišču s Kajuhovo cesto, kjer se oblikuje klasično štirikrako križišče z levimi zavijalnimi pasovi. Trasa se za vplivnim delom križišča strmo vzpne na koto 180 ter se nato s padcem 2,5% priključi na zahodno obvozno cesto.
Na območju kotlovnice, od km 0,0+10 do km 0,0+54, se izvede na levi strani ob kompleksu kotlovnice manjši oporni zid. Do priključitve na obvozno cesto pa trasa poteka delno v ukopih, delno po nasipih. Možnost priključevanja zalednih cest, predvsem Zelene poti in Prešernove poti, je na profilu S6, kar pa bo predmet drugega dokumenta, ki bo reševal istočasno pozidavo vmesnega prostora. Sedanje priključevanje poti se izvede s poglobljenim robnikom.
– Ulica heroja Starihe ter lokalna cesta Črnomelj – Svibnik se na obvozno cesto priključita v km 1,3+70,42. Niveleta obvozne ceste je bila definirana z idejnim projektom Zahodna obvozna cesta Črnomelj – 1. faza (Topos d.o.o., št. proj. 191/97, avgust 1995) ter PGD, PZI za zunanjo ureditev Danfoss (Topos d.o.o., št. proj. 122/96, februar 1996); v idejnem projektu so bile upoštevane dejanske razmere in izvedeno stanje kontaktnega območja zahodnega dela kompleksa Danfoss. Rekonstrukcija Ulice heroja Starihe se prične ob lokaciji Danfossa, se nadaljuje proti zahodu ter se v krožišču (K3) navezuje na obvozno cesto. Nasproti drugega priključka v kompleks Danfossa se izvede priključek do predvidene parkirne hiše. Drugi priključek v kompleks je po rekonstrukciji ceste lahko le v funkciji intervencijskega dovoza. Na vplivnem delu obvoznice se rekonstruira in niveletno prilagodi tudi lokalna cesta Črnomelj – Svibnik; na mestu križanja se niveleta lokalne ceste dvigne za ca. 1 m. Nanjo se navezuje območje nadzorništva Elektra Črnomelj in sicer v km 0,6+0,0; trasa dovozne ceste poteka zahodno od obstoječih parkirnih površin in dalje do platoja nadzorništva. Na poteku pod 20 kV daljnovodom mora biti cesta speljana tako, da bo zagotovljena vsaj minimalna varnostna razdalja med cestiščem in najnižjim kablom daljnovoda, ki znaša 7,30 m. Prvi uvoz v kompleks transformatorske postaje se ohrani zgolj za izjemne dovoze.
– Viniška cesta se na obvozno cesto priključi v km 1,7+35,00. Prične se s priključevanjem na obstoječo regionalno cesto R1-218/1213, trasa nato v blagem levem ovinku poteka po travniških površinah, prečka lokalno depresijo v blagem vzponu ter se v km 0,1+55 prevesi v kontra padec in v usek vse do križišča z obvozno cesto.
Avtobusna postajališča:
Predvidena so ob krožnem križišču (K3) in sicer iz smeri Črmošnjic, v smeri za Vinico na desni strani takoj za križiščem, iz smeri Vinica za smer Črmošnjice ravno tako za križiščem in za smer centra nasproti kompleksa Danfoss. Postajališča se predvidijo klasično, skladno s pravilnikom o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč (Uradni list SRS, št.17/82). Upošteva se odstavni pas širine 3,5 m ter čakalni otok oziroma nadstrešnica izven hodnika za pešce.
Deviacije cest oziroma poti:
Ob izgradnji zahodne obvozne ceste bo potrebno prestaviti poljsko pot od križišča z Viniško cesto ob desni strani obvozne ceste, v dolžini ca. 700 m.
Ker bo z izgradnjo obvoznice v useku prišlo do prekinitve pešpoti na območju Mestne loze, se le-ta spelje v nadhodu.
Glavna gozdna izvozna cesta se z deviacijo priključi v krožno križišče (K2). Priključevanje mora biti v dolžini najmanj 50 m od krožišča izvedeno v asfaltu (zaradi preprečitve nanašanja materiala na obvoznico), v nadaljevanju pa je cesta lahko izvedena kot utrjena makadamska površina.
Deponija za odvišni material:
Odvišni material se odvaža na bližnje lokacije s predhodnim dogovorom z lokalno skupnostjo, v oddaljenosti do 5 km.

Odvodnjavanje:
Sistem odvodnjavanja celotnega cestnega telesa vključno z zalednimi vodami je zasnovan v kombinaciji odprtih jarkov in speljave meteorne vode prosto v teren. Ta način se izvede od priključka na regionalno cesto v km 0,0 ter do vplivnega območja priključka Belokranjske ceste. Od Belokranjske ceste do mostne konstrukcije se izvede meteorna kanalizacija v levem delu ceste in sicer z izvedbo požiralnikov – vtok pod robnikom in priključitvijo na kanal. V območju križišča z Belokranjsko cesto se izvede propust za zaledno vodo bodoče stanovanjske cone.
Odvod meteorne vode z nadvoza nad železnico se na objektu izvede s kanalizacijo, prosto na teren pa se izpusti preko zbirnega jarka.
Odvodnjavanje od mostu preko Dobličice do križišča z Viniško cesto se izvede z meteorno kanalizacijo, prav tako odvodnjavanje deviacije Viniške ceste. Izpust se izvede v potok Dobličica, skupaj z meteorno vodo z mostne konstrukcije; treba ga je predvideti z izpustno glavo na koti nizke vode. Izpustna glava ne sme segati iz ravnine brežine. V območju izpusta je potrebno predvideti ustrezno zavarovanje brežine.
Vodovod:
Primarno vodovodno omrežje bo tangirano na več mestih:
– vodovod, ki je bil že prestavljen ob gradnji Danfossa; le-ta bo tangiran še s podaljškom Belokranjske ceste,
– vodovod, ki poteka od Viniške ceste preko Dobličice in se navezuje na Ulico heroja Starihe, z nadvišanjem Ulice heroja Starihe,
– vodovod za Svibnik z izgradnjo v križišču pri Danfossu ter
– vodovod Črnomelj – Kočevje – Dobliče z deviacijo Viniške ceste.
Z upoštevanjem poteka obvozne ceste in njeno fazno realizacijo se poleg prilagoditve tangiranih cevovodov upošteva še dolgoročno napajanje mesta Črnomelj.
Pri projektiranju je potrebno upoštevati pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema (Uradni list RS, št. 13/01), na mestih križanja je potrebno obnoviti vodovod v skladu s citiranim pravilnikom.
Po predvideni faznosti se upošteva naslednje ukrepe na vodovodnem omrežju:
1. faza realizacije obvozne ceste:
– prilagoditev cevovoda na podaljšku Belokranjske ceste v dolžini ca. 60 m, poglobitev nivelete zaradi vkopa ceste,
– zaščita in delna prilagoditev cevovoda pri Danfossu,
– prestavitev vodovoda ob Ulici heroja Starihe z navezavo na vodovod proti Svibniku in nato priključitev na obstoječi cevovod. Dolžina prestavitve je ca. 260 m. V križišču se pušča odcep za nadaljevanje gradnje in navezavo na primarni cevovod na Viniški cesti.
2. faza realizacije obvozne ceste:
– izvede se zanka primarnega vodovoda ob Viniški cesti ter se nadaljuje v levem robu – hodniku za pešce obvozne ceste. Vodovod se nato predvidi v mostni konstrukciji in se pri križišču z Ulico heroja Starihe priključi na novo izveden cevovod prve faze. Dolžina cevovoda je ca. 580 m.
Če se investitor ne odloči za tako kompleksno izvedbo, je potrebno v drugi fazi realizacije izvesti lokalno prestavitev cevovoda na mestu križanja v dolžini ca. 120 m.
3. faza realizacije obvozne ceste:
vodovodno omrežje ni tangirano in ni predvidenih dolgoročnih rešitev na tem delu.
Kanalizacija:
Z gradnjo zahodne obvozne ceste ni tangirano javno kanalizacijsko omrežje. Zaradi bodoče širitve Čardaka se od profila 31 do profila 56 obvozne ceste in nato ob Ulici heroja Starihe predvidi javno kanalizacijo za odpadne vode.
Električno omrežje:
Gradnja obvozne ceste bo v prvi fazi tangirala omrežje z rekonstrukcijo Ulice heroja Starihe. Potrebna je zaščita elektrokabelske kanalizacije KB 6 x 20 kV Gorenje, Belt, Črnomelj, Gradac v dolžini 180 m in nadvišanje elektro kabelskih jaškov.
V drugi fazi realizacije bo tangiran obstoječi daljnovod DV 20 kV Loka in sicer na prehodu ceste preko reke Dobličice. Obstoječi zračni vod od zadnjega droga do transformatorske postaje se odstrani. Uvede se v novo kabelsko kanalizacijo, ki se jo predvidi v hodniku za pešce na desni strani ter se nato preveže na obstoječo kabelsko kanalizacijo v križišču pri Danfossu in na obstoječ kablovod KB 20 kV TP Kočevje, ki se dogradi s povezavo kablovoda od TP Kočevje do droga daljnovoda DV 20 kV Loka.
Predvidi se koridor za kabelsko kanalizacijo na celotnem potezu zahodne obvozne ceste in sicer v podaljšku Belokranjske ceste, nato v desnem robu oziroma prosto v zemlji med cestnim telesom obvozne ceste in krajevne poti vse do križišča K4 z deviacijo Viniške ceste in ob njej do obstoječe regionalne ceste R1-218.
Zaradi gradnje obvozne ceste bo v prvi fazi potrebno zgraditi elektrokabelsko kanalizacijo z navezavo na že zgrajene kabelske kanalizacije v dolžini ca. 900 m, v drugi fazi pa 550 m z 175 m navezave na TP Kočevje.
Z izgradnjo krožnega križišča (K3) oziroma priključka lokalne ceste Črnomelj – Svibnik bo tangirana kabelska kanalizacija KB 6 x 20 kV Gorenje, Belt, Črnomelj, Gradac z jaški, prav tako prehodi preko lokalne ceste kablovodov KB 2 x 20 kV Kanižarica, Vinica, KB 20 kV Mavrlen in NNK 0,4 kV Svibnik. Cevi je potrebno obbetonirati in zamenjati litoželezne pokrove jaškov z jaški s primerno nosilnostjo in jih postaviti na potreben nivo. Dogradi se še 2 cevi PVC fi 160 ob obstoječi trasi kanalizacije, za potrebe Danfossa.
V križišču s Kajuhovo ulico se pri kotlovnici nova kabelska kanalizacija na levi strani naveže na obstoječo kanalizacijo NNK 0,4 kV Kotlovnica na desni strani obvoznice, kar se izvede v času gradnje. V času gradnje se izvedejo prehodi tudi skozi krožno križišče K1 in K2.”
Telekomunikacijsko omrežje:
Z izgradnjo obvozne ceste in priključnih cest bo tangirano obstoječe telekomunikacijsko omrežje na naslednjih odsekih:
– medkrajevni kabel in krajevno omrežje ob izvedbi priključne obvozne ceste na regionalno cesto Črmošnjice – Črnomelj,
– obstoječa kabelska kanalizacija za smer Svibnik z izgradnjo krožnega križišča pri tovarni Danfoss in
– medkrajevni kabel ter krajevno omrežje ob priključku na regionalno cesto Črnomelj – Kanižarica.
Na celotnem odseku obvoznice je predvidena izgranja štiricevne tk kanalizacije 2x2 PVC 110 mm, z odcepom kabelske kanalizacije in navezavo na obstoječo kabelsko kanalizacijo po Belokranjski cesti ter navezavo na Viniško cesto.

Vkopane in nasipne brežine se izvedejo v nagibu 1:2 do 2:3. Brežine se humusirajo in zasadijo s travnim semenom. Brežine ne bodo visoke, zato ne bo potrebnih drugih zaščitnih ukrepov. Minimalna debelina humusiranja znaša 15 cm.
Na poteku obvozne ceste in deviacij priključnih cest ni predvidenih protihrupnih ukrepov.

Trasa obvozne ceste prečka naravno vrednoto vodotok Dobličico (NV 92) na Kočevskem okljuku, ki ima tudi status obveznega republiškega izhodišča. Ker ima reka Dobličica poudarjeno biotopsko namembnost, je potrebno ohranjati obstoječe naravne razmere in takšno gospodarsko rabo, ki ohranja značilnost vodnih in obvodnih biotopov. Za vse posege na območju lokacijskega načrta, ki bi lahko razvrednotili biotsko raznovrstnost in naravno vrednoto, je potrebno izdelati oceno ogroženosti in pridobiti naravovarstveno soglasje, ki ga izda pristojna služba za varstvo narave – zavod RS za varstvo narave.
Trasa obvozne ceste neposredno ogroža ohranjeni železniški nasip nedokončanega kraka belokranjske železnice na Kočevskem okljuku, poteka pa tudi v neposredni bližini prazgodovinske gomile »Attilov grob« na parceli št. 843 k.o. Črnomelj na robu enote kulturne dediščine Črnomelj – Arheološko najdišče Starihova loza (EŠD 9837).
Investitor mora predhodno zagotoviti natančne geodetske izmere tangiranega dela trase nasipa in strojne prereze za potrebe dokumentiranja strukture železniškega nasipa ter sistematični arheološki terenski pregled po celotni trasi. V primeru odkritja arheoloških ostalin oziroma najdišč med ekstenzivnim terenskim pregledom mora zagotoviti izvajanje intenzivnega terenska pregleda za določitev obsega območja za arheološko izkopavanje, ki ga bo potrebno izvesti pred začetkom gradnje.
Na trasi je potrebno zagotoviti pazljivo ravnanje z rodovitno zemljo v času gradnje za kasnejšo uporabo na tangiranih zemljiščih. V okviru načrtovanih zemeljskih del je treba urediti odvoz zemljine z območja predvidene obvozne ceste in sicer v skladu s pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00 in 20/01).

V okviru predvidenih posegov na obravnavanem območju je potrebno upoštevati naslednje predpise s področja varstva pred hrupom:
– uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96),
– uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95) ter
– zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju – veljavno določbo 7. člena (Uradni list SRS, št. 15/76).
Obstoječi 20 kV daljnovod je potrebno prestaviti v skladu z uredbo o elektroenergetskem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektroenergetskega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).
Za lastnike kmetijskih in gozdnih zemljišč na obeh straneh obvozne ceste je potrebno v povezavi z obstoječimi poljskimi in gozdnimi potmi zagotoviti dostopnost v času gradnje in obratovanja le-te.

Odvodnja meteornih in ostalih odpadnih voda z območja načrtovane zahodne obvozne ceste mora biti urejena v skladu z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96) ter predpisi, ki urejajo emisije snovi v vode.
Obvoznica poteka preko vodotoka Dobličica, ki je na tem odseku kategoriziran v 1. do 2. razred. Vodotok mora biti izvzet iz vsakršne gospodarske rabe.
Izpust meteorne kanalizacije v potok Dobličico je treba predvideti z izpustno glavo na koti nizke vode. Izpustna glava ne sme segati iz ravnine brežine. Predvideti je treba ustrezno zavarovanje brežine v območju izpusta.
Za vse posege na vodno zemljišče si mora investitor pridobiti vodno soglasje po zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02).

Za zagotovitev požarne varnosti objektov mora biti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila.
Vsi nasipi morajo biti utrjeni tako, da ne bo prihajalo do erozije zemljišč.
Območje, kjer poteka trasa obvozne ceste, spada v območje seizmične inten­zitete VII. stopnje lestvice Mercalli – Cancan – Seiberg (karta seizmičnih področij SR Slovenije); pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63).

V lokacijskem načrtu je treba določiti tudi obveznosti investitorjev in izvajalcev v času izvajanja lokacijskega načrta ter določiti izdelavo monitoringa za spremljanje negativnih vplivov na sestavine okolja.
Pri izdelavi lokacijskega načrta je potrebno upoštevati še naslednje pogoje:
– zagotoviti nemotene dovoze in dostope do vseh zemljišč na obeh straneh obvozne ceste,
– preveriti trase in stanje podzemnih in nadzemnih infrastrukturnih naprav, ki jih prečka predvidena cesta in jih je v primeru poškodb zaradi gradnje potrebno ustrezno sanirati,
– pred pričetkom gradnje je potrebno odstraniti plodno plast zemlje in jo deponirati tako, da jo bo možno uporabiti pri rekultivaciji kmetijskih zemljišč in krajinski ureditvi obcestnega prostora,
– nadomestiti komunalne objekte in naprave, ki v lokacijskem načrtu niso evidentirani, pa se pri gradnji ugotovi, da so z gradnjo ceste tangirani,
– po končani gradnji je potrebno sanirati ali obnoviti infrastrukturne objekte in naprave, ki bodo poškodovane v času gradnje,
– zagotoviti krajinskemu vzorcu primerno oblikovanje reliefa in zasaditev obcestnega prostora.
Pri pripravi projektne dokumentacije za nadvoz čez železniško progo in njegovi izvedbi je potrebno rešitve predvideti skladno s pravilnikom o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87).
V primeru dodatnih potreb po materialu za vgradnjo v nasipe se naj zagotovi pridobitev materiala iz najbližjih delujočih kamnolomov: Vrčice, Veliki Nerajec, Hrast, Topli vrh idr. ter iz kamnoloma apnenca v Suhorju.

Zahodna obvozna cesta se bo izvajala v treh zaključenih fazah. Vsaka faza je predvidena tako, da ne bo potrebnih popolnih zapor že obstoječih cest, temveč se bo na tangencah gradnja izvajala z delnimi zaporami. Poseben elaborat gradnje bo zahteval del ceste in ureditev križišča obvozne ceste z Ulico heroja Starihe. Ravno tako je potrebno upoštevati gradnjo pod prometom na priključevanju na regionalno cesto.
V prvi fazi se najprej uredijo in prilagodijo komunalne naprave, nato pa se izvedejo zemeljska dela.
Faze gradnje so naslednje:
– 1. faza: gradnja obvozne ceste 1. faze, ki zajema skrajni severni del s prehodom preko železnice in navezavo na R1 – 216/1178 Črmošnjice – Črnomelj,
– 2. faza: gradnja obvozne ceste s spremljajočimi objekti 2. faze, ki zajema podaljšek Belokranjske ceste vključno s križiščem obvozne ceste, zahodne obvozne ceste od profila 54 do profila 72 ter rekonstrukcije Ulice heroja Starihe in lokalne ceste proti Svibniku vključno s križiščem. Pri komunalni infrastrukturi se upošteva zaščita EVNN pri kotlovnici pri Čardaku, zaščita vodovoda pri križanju podaljšane Belokranjske ceste, križanje in prestavitev vodovoda na območju Danfossa ter ureditve, prikazane v grafičnih prilogah,
– 3. faza: gradnja obvozne ceste 3. faze in sicer z navezavo na Viniško cesto in R1- 218/1213 Črnomelj – Kanižarica vključno z objektom mostu, infrastrukturo in kolesarskimi stezami.

Območja sprejetih prostorskih izvedbenih aktov, t.j. zazidalnega načrta Danfoss Črnomelj – 1. faza (odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 27/96, 69/00 in 47/02), zazidalnega načrta Čardak v Črnomlju (odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 89/02) in prostorskih ureditvenih pogojev za ureditveno območje Črnomlja in naselij Vojna vas, Svibnik, Kanižarica in Blatnik (odlok objavljen v Skupščinskem dolenjskem listu, št. 14/90 in Uradnem listu RS, št. 57/98 in 69/00) se v delih, ki jih tangirajo rešitve predvidene zahodne obvozne ceste Črnomlja, zmanjšajo.«

(1) Dopolni se kartografski del k dolgoročnemu planu, izdelan na TK 1 : 25000 in sicer karta zasnova prometnega omrežja.
(2) Dopolni se kartografska dokumentacija k srednjeročnemu družbenemu planu, izdelana na DKN 1 : 5000 in sicer karta Črnomelj 27 z območjem lokacijskega načrta.
Programska zasnova za lokacijski načrt je kot priloga sestavni del srednjeročnega družbenega plana.

Kartografski del in kartografska dokumentacija k dolgoročnemu in srednjeročnemu družbenemu planu sta izdelana v 4 izvodih, ki jih hranijo:
– Občina Črnomelj, občinska uprava (2),
– Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad RS za prostorsko planiranje Ljubljana (1),
– Upravna enota Črnomelj (1).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.