Na podlagi 175. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št.110/02, 8/03) in 16. člena statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 35/03-prečiščeno besedilo) je Občinski svet občine Črnomelj na 7. redni seji dne 17. 7. 2003 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Črnomelj sprejme lokacijski načrt za obvoznico Črnomelj (v nadaljevanju lokacijski načrt).
Lokacijski načrt je v aprilu 2003 izdelalo podjetje Projektivni atelje – prostor d.o.o, prostorsko in urbanistično načrtovanje, Ljubljana, pod številko projekta 1221/02.

Lokacijski načrt vsebuje besedilo in grafične prikaze, ki se nanašajo na območje obvoznice Črnomelj ter na lego, potek in zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev, ki jih določa lokacijski načrt.
Tekstualni del lokacijskega načrta vsebuje:
– splošne podatke o lokacijskem načrtu,
– odlok o lokacijskem načrtu,
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
– povzetek iz prostorskih sestavin planskih aktov Občine Črnomelj
– opis prostorskih pogojev za realizacijo obvoznice Črnomelj R1-218,
– opis prostorske, urbanistične in arhitektonske rešitve obvoznice Črnomelj, vključno z opisom objektov, naprav in odprtih površin ter določitvijo njihove velikosti (površine, gabariti in kapacitete) ter njihov vpliv na obstoječe objekte in naprave),
– opis prostorskih rešitev po posameznih področjih,
– ukrepi za varovanje bivalnega in delovnega okolja,
– varstvo kmetijskih zemljišč,
– varovanje vodnih virov,
– varstvo gozdnih površin,
– rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi ter drugimi nesrečami,
– seznam parcel, ki se nahajajo znotraj meje obravnavanega območja,
– ocena stroškov,
– etape izvajanja lokacijskega načrta,
– tehnične elemente za zakoličenje cestnega telesa.
Grafični del lokacijskega načrta vsebuje:
– pregledni situacijski načrt M 1:25.000,
– prikaze iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje 1986–2000
in družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje 1986–1990 za obravnavano območje v M 1:5000,
– potrjeno kopijo katastrskega načrta v M 1:1000, M 1:2880,
– geodetski načrt obstoječega stanja M 1:1000,
– ureditveno situacijo v M 1:1000,
– zbirni prikaz komunalnih in energetskih ureditev v M 1:1000,
– karakteristične prečne profile v M 1:50,
– vzdolžne profile v M 1:5000/500, 2500/250,
– načrt gradbenih parcel M 1:1000,
– etape izvajanja M 1:1000,
– tehnične elemente za zakoličbo M 1:1000.
Sočasno s pripravo tega lokacijskega načrta je bilo pripravljeno poročilo o vplivih na okolje, katerega usmeritve so vključene v določila tega odloka.

Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega površino 11,854 ha zemljišča, parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah:
k.o. Loka:
– parcele št. 99, 100/1, 100/2, stp. 279, 459/1, 459/3, 459/5, 547/2, 559, 561, 563, 564, 567/1, 618, 620, 621, 624, 625/1, 625/2, 626/1, 626/2, 627, 628/1, 628/2, 629/1, 629/2, 630/1, 630/4, 633/2, 634/1, 634/2, 635/1, 635/2, 637/3, 637/4, 671/1, 671/2, 671/3, 673/1, 674/1, 674/2, 680/1, 680/2, 692, 693/1, 693/2, 695/1, 695/2, 696/1, 696/2, 697, 723, 724, 727/1, 728, 731, 732, 734/1, 738/1, 738/2, 738/3, 756/1, 758/2, 760/1, 2395, 2403/1, 2405/1, 2406, 2407/1, 2407/2, 2566/1, 2566/5, 2566/6.
k.o. Črnomelj:
– parcele št. 813/1, 813/5, 813/6, 834/6, 837/1, 837/5, 837/6, 843, 844/10, 844/11, 844/12, 844/7, 844/8, 844/9, 868/2, 890/1, 890/2, 893, 898/1, 898/2, 903, 904, 905/1, 908, 910, 911, 913, 929/1, 932/2, 933/1, 933/2, 937, 939, 940, 941/1, 941/2, 941/3, 944/1, 944/2, 944/3, 946, 950/30, 950/31, 951/1, 951/2, 954/1, 955/1, 998, 999, 1000, 1019, 1021, 1025, 1026, 1029, 1031, 1033/1, 1033/3, 1035/2, 1035/5, 1035/6, 1035/7, 1036, 1037/1, 1037/2, 1038, 1039, 1058/1, 1058/2, 1058/21, 1058/24, 1058/26, 1058/3, 1058/4, 1059, 1061/3, 1111/1, 1113/1, 1113/2, 1113/3, 1113/4, 1113/5, 1114/1, 1114/2, 1115/1, 1115/2, 1116, 1117, 1126/38, 1129/1, 1131/1, 1131/5, 1131/6, 1132/1, 1132/3, 1135/1, 1135/7, 1135/8, 1187/1, 1191/1, 1199/1, 1200/1, 1202.
Prestavitve, novogradnje in ureditve komunalnih naprav, energetskih naprav ter omrežja zvez in drugih ureditev, ki jih zahteva gradnja obvoznice Črnomelj (v nadaljevanju obvoznica) se izvedejo na naslednjih parcelah:
Vodovod
k.o.Črnomelj:
– parc. št. 1059, 1058/1, 1058/4, 1058/24, 1058/26, 1111/1, 1112/1, 1113/1, 1113/2, 1116, 1115/1, 1113/3, 1117, 1115/2.
k.o.Loka:
– parc. št. 693/2, 695/2, 696/1, 697, 696/2, 724, 727/1, 728, 731, 2405/1, 2406, 2566/1.
Meteorna kanalizacija
k.o. Črnomelj:
– parc. št. 890/1, 890/2, 893, 898/1, 905/1, 910, 911, 913, 939, 940, 941/1, 999, 1000, 1021, 1025, 1026, 1029, 1031, 1033/1, 1033/3, 1036, 1035/2, 1037/1, 1038, 1037/2, 1035/6, 1035/7, 1058/1, 1059, 1058/4, 1058/26, 1113/2, 1113/3, 1115/1, 1116, 1115/2, 1117, 1129/1, 1131/1, 1131/2, 1131/5, 1126/38, 1187/1.
k.o. Loka:
– parc. št. 559, 561, 563, 564, 624, 625/1, 626/1, 627, 628/1, 628/2, 629/1, 634/2, 635/2, 692, 693/1, 693/2, 695/1, 695/2, 697, 696/2, 724, 727/1, 728, 731, 732, 738/2, 2403/1, 2405/1, 2406, 2566/1.
Fekalna kanalizacija
k.o.Črnomelj:
– parc. št. 999, 1000, 1021, 1025, 1026, 1029, 1031, 1033/1, 1033/3, 1036, 1035/2, 1037/1, 1038, 1037/2, 1035/6, 1035/7, 1058/4, 1061/3, 1058/26, 1126/38, 1058/1, 1059, 1129/1.
Elektrika – VN omrežje
k.o. Črnomelj:
– parc. št. 100/1, 100/2, 999, 1058/4, 1113/3, 1113/5, 1115/1, 1115/2, 1116, 1117, 1187/1.
k.o. Loka:
– parc. št. 459/1, 697, 2405/1.
Elektrika – NN omrežje
k.o. Črnomelj:
– parc. št. 929/1, 933/1, 943, 944/1, 946, 954/1, 954/2, 955/1, 1058/21, 1061/3, 1058/21, 1113/1, 1113/2, 1113/3, 1113/5, 1114/1, 1115/1, 1115/2, 1113/3, 1114/2, 1116, 1117, 1113/5, 1126/38, 1131/6, 1187/1.
k.o. Loka:
– parc. št. 459/1, 459/3, 756/1, 758/2, 760/1, 2405/1.
Javna razsvetljava
k.o. Črnomelj:
– parc. št. 559, 561, 563, 564, 624, 625/1, 626/1, 627, 628/1, 628/2, 629/1, 634/2, 635/2, 692, 693/1, 693/2, 695/1, 695/2, 697, 696/2, 724, 727/1, 728, 731, 732, 738/2, 890/2, 932/2, 933/1, 940, 941/1, 941/3, 944/1, 951/1, 999, 1000, 1021, 1025, 1026, 1029, 1031, 1033/1, 1033/3, 1036, 1035/2, 1037/1, 1038, 1037/2, 1035/6, 1035/7, 1058/1, 1059, 1059, 1058/3, 1058/4, 1058/26, 1113/1, 1113/2, 1113/3, 1115/1, 1116, 1115/2, 1117, 1129/1, 1131/1, 1131/5, 1131/6, 1126/38, 1187/1, 2403/1, 2405/1, 2406, 2566/1.
k.o. Loka:
– parc. št. 692, 693/1, 693/2, 695/1, 695/2, 696/1, 697, 696/2, 724, 727/1, 728, 758/2, 2405/1, 2406, 2566/1.
Telefon
k.o.Črnomelj:
– parc. št. 843, 844/7, 844/8, 844/9, 844/11, 890/1, 890/2, 893, 898/1, 903, 904, 905/1, 910, 911, 913, 939, 999, 1000, 1021, 1025, 1026, 1029, 1031, 1033/1, 1033/3, 1036, 1035/2, 1037/1, 1038, 1037/2, 1035/6, 1035/7, 1058/1, 1059, 1058/4, 1058/24, 1058/26, 1113/1, 1113/2, 1113/3, 1115/1, 1116, 1115/2, 1117, 1129/1, 1131/1, 1126/38, 1187/1, 1191/1, 1199/1, 1200/1.
k.o. Loka:
– parc. št. 559, 561, 563, 628/1, 628/2, 629/1, 629/2, 633/2, 634/2, 635/2, 697, 696/2, 2403/1, 2405/1, 2566/1.

Ureditveno območje lokacijskega načrta iz 3. člena tega odloka obsega:
– obvoznico v dolžini 2451m,
– trikrako križišče na cesti R1 – 216/1178 Črmošnjice – Črnomelj,
– tri krožna križišča,
– priključek na cesto R1 – 218/1213 Črnomelj-Kanižarica,
– priključne ceste na obvoznico (Belokranjska cesta, Ulica heroja Starihe, lokalna cesta v Svibnik, Viniška cesta),
– preureditev obstoječega križišča Belokranjska cesta – Kajuhova ulica,
– nove deviacije nadomestnih cest in poti,
– nadvoz čez železniško progo Semič – Črnomelj,
– most čez reko Dobličico,
– ureditve vodne infrastrukture in zavarovanja,
– prestavitve infrastrukturnih objektov in naprav,
– nadhod nad obvoznico.

Odsek obvoznice v dolžini 2451 m povezuje regionalno cesto R1 216, odsek 1178, Črmošnjice – Črnomelj z regionalno cesto R1 218, odsek 1213, Črnomelj-Kanižarica.
V km 14.160 ceste R1-216/1178, Črmošnjice – Črnomelj, se trasa obvoznice odcepi proti jugu, v km 0,0 + 27,00 m prečka železniško progo, poteka med RTP Črnomelj in območjem Danfossa, v km 15 + 30,00 m prečka reko Dobličico in se pri Belsadu, v km 1,6 + 30 m, priključi na regionalno cesto Črnomelj-Kanižarica.

Trasa obvoznice Črnomelj je načrtovana z upoštevanjem računske hitrosti 70 km/h.
Prečni prerez obvoznice, od km 0,0 + 0,0 m do km 0,7 + 75,00 m (od ceste R1-216/1178 do priključitve stanovanjske cone Čardak) in od km 1,7 + 50,00 m do km 2,4 + 51,00 m (od priključka Viniške ceste do navezave na R1-218/1213), je širine 11,45 m, od tega: 2 vozna pasova po 3,25 m, varovalni pas 0,75 m, kolesarska steza (dvosmerna) 2,50 m, bankina 0,50 m in 1,20 m.
Od km 0,7 + 75,00 m do km 1,7 + 50,00 m (od priključitve stanovanjske cone Čardak do priključka Viniške ceste) je prečni prerez obvoznice 12,30 m, od tega: 2 vozna pasova po 3,25 m, varovalni pas 0,75 m, kolesarska steza 2,50 m, hodnik za pešce (enostranski) 1,60 m in 2 bankini po 0,50 m.
Maksimalni vzdolžni nagib obvoznice Črnomelj je 6,0 %, minimalni prečni nagib je 2,5 %, minimalni horizontalni radij pa znaša 180 m.

Na trasi obvoznice so naslednja nivojska križišča in priključki:
Križišče »K1« – km 14,160 ceste R1 216, odsek 1178 Črmošnjice – Črnomelj:
– priključek obvoznice.
Križišče »K2« – km 0,7 + 75,00 m:
– priključek stanovanjske cone Čardak s podaljškom Belokranjske ceste in deviacije gozdne poti.
Križišče »K3« – km 1,3 + 70,42 m:
– priključek Ulice heroja Starihe in lokalne ceste v Svibnik.
Križišče »K4« – km 1,7 + 34 m:
– priključek Viniške ceste in deviacije poljske poti.
Obvoznica, niveletno prilagojena regionalni cesti, se v km 2,4 + 51,44 m priključi na cesto R1 218/1213, Črnomelj-Kanižarica v 1,6 + 30 m. Iz smeri Črnomelj pa je predviden priključek v km 2,3 + 19,10 m.
Križišče »K1« je zasnovano kot klasično trikrako križišče z levimi zavijalnimi pasovi, na obvoznici v dolžini 60 m in na regionalni cesti v dolžini 30 m. Semaforizacija se izvede na koncu planskega obdobja 2027.
Križišča »K2, K3 in K4« so zasnovana kot krožna križišča z dvema prometnima pasovoma v krogu, širine 3,50 m in s srednjim prometnim otokom v obliki kroga, z radijem 10 m oziroma 12 m, s tlakovanim pasom ob otoku širine 2 m. Zunanji radij znaša 20 m oziroma 24 m, prečni nagib vozišča v krogu je predviden 1,5 % – 2,0 % navzven.
Elementi krožnih križišč so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 50 km/h.
Uvozi in izvozi v krožna križišča so enopasovni, ločeni s srednjimi ločilnimi otoki, z dodatno potrebno razširitvijo, ki omogoča prevoznost večjih vozil-vlačilcev. Uvozni in izvozni radiji so od R15 m do R20 m.

Navezava podaljška Belokranjske ceste zahteva ureditev križišča »K5«:
– Belokranjska cesta,
– Kajuhova ulica.
Obstoječe križišče se preuredi v štirikrako križišče, z navezavo podaljška Belokranjske ceste z zahodne strani. Križišče je zasnovano z levimi zavijalnimi pasovi na Belokranjski cesti.

Ker se lokalni promet navezuje na obvoznico le v križiščih se uredijo naslednje priključne ceste:
v križišču »K2«
– z vzhodne strani, podaljšek Belokranjske ceste od obstoječega križišča s Kajuhovo ulico, v dolžini 283,50 m in širine 12,60 m – vozišče 2 x 3,25 m, varovalni pas 2 x 0,75 m kolesarska steza 2 x 1 m, enostranski hodnik za pešce 1,60 m in bankina 2 x 0,50 m, Izvedba v asfaltu,
– z zahodne strani, deviacija gozdne poti v dolžini 50 m, širine 5 m – vozišče 4 m in bankina 2 x 0,5 m. Izvedba v asfaltu.
v križišču »K3«
– z vzhodne strani, Ulica heroja Starihe v dolžini 173,10 m, širine 12,20 m – vozišče 2 x 3,25 m, robni pas 2 x 0,25 m, hodnik za pešce 2 x 1,60 m in bankina 2 x 1 m. Izvedba v asfaltu,
– z zahodne strani, lokalna cesta v Svibnik v dolžini 144 m, širine 12,20 m – 2 x 3,25 m, robni pas 2 x 0,25 m, hodnik za pešce 2 x 1,60 m in bankina 2 x 1 m. Niveleta dvignjena za ca. 1 m. Izvedba v asfaltu.
v križišču »K4«
– z jugovzhodne strani deviacija Viniške ceste v dolžini 240,35 m, širine 12,60 m – vozišče 2 x 3,25 m, varovalni pas 2 x 0,75 m, kolesarska steza 2 x 1 m, hodnik za pešce 1 x 1,60 m in bankina 2 x 0,50 m. Izvedba v asfaltu,
– s severozahodne strani, deviacija poljske poti v dolžini ca. 700 m, širine 3 m. Izvedba v makadamu.
Niveletno se prilagajajo obvoznici.

Zaradi izgradnje obvoznice se izvedejo deviacije naslednjih cest in poti:
– deviacija planinske poti, z navezavo na nadhod v km 0,1 + 97,5 m čez obvoznico, z zahodne strani, v dolžini 45 m in z vzhodne strani v dolžini 80 m. Izvedba v makadamu,
– deviacija dostopne poti, v km 0,1 + 41 m – podaljšek Belokranjske ceste, dolžini 27 m, širine 2 m. Izvedba v makadamu,
– deviacija dovozne poti v km 0,1 + 18 m ob severovzhodni strani Viniške ceste, v dolžini 125 m, širine 3 m. Izvedba v makadamu.
Dimenzije prečnega profila deviacij je dopustno v soglasju z upravljavci prilagoditi obstoječi ureditvi cest ter poti.

Dostopi do obstoječih objektov in objektov za katere so bila že izdana dovoljenja (lokacijsko ali gradbeno) se izvedejo:
podaljšek Belokranjske ceste:
– v km 0,1 + 41 m – dostop do kmetijskih površin preko poglobljenega robnika, širine 8 m,
Cesta v Svibnik:
– v km 0,6 + 00,00 m – priključek in dostopna pot, dolžine 108,60 m, širine 8 m – vozišče 2 x 3 m in bankina 2 x 1 m, do območja objektov nadzorništva Elektro Črnomelj,
– v km 0,5 + 36 m – priključek širine 5 m za dostop do 110 kV stikališča RTP Črnomelj za potrebe izrednih prevozov,
Ulica heroja Starihe:
– v km 0,3 + 70 m – priključek, širine 10 m kot interventni dostop do objektov Danfoss,
– v km 0,3 + 40 m – priključek širine 6 m, dostop do predvidene garažne hiše Danfoss,
deviacija Viniške ceste:
– km 0,1 + 18,00 m – dostop do kmetijskih površin preko poglobljenega robnika, širine 8 m.

V obravnavanem območju je kolesarski promet voden po enosmernih oziroma dvosmernih kolesarskih poteh, promet pešcev pa se odvija po hodnikih za pešce. Kolesarska steza in hodnik za pešce sta višinsko ločena od vozišča. Kolesarske steze so varovane z zaščitno ograjo in označene z različno barvo asfalta.
Kolesarski promet na regionalni cesti Črnomelj – Črmošnjice se odvija na cestišču. Ob obvoznici, križiščih in priključnih cestah se kolesarski promet odvija po enosmernih oziroma dvosmernih stezah in sicer:
Obvoznica:
– od km 0,0 + 10,00 m do km 2,4 + 5,00 m, dvosmerna kolesarska steza ob zahodni strani vozišča in zahodni polovici krožišča, širine 2,50 m, z varovalnim pasom 0,75 m ob robniku, v dolžini 2395 m,
Podaljšek Belokranjske ceste:
– obojestranska kolesarska steza od križišča »K5« do križišča »K2«, širine 1 m, z varovalnim pasom 0,75 m, v dolžini 283,50 m z navezavo na obstoječo kolesarsko stezo v križišču »K5« in navezavo na kolesarsko stezo ob obvoznici preko vzhodne polovice krožišča,
Ulica heroja Starihe:
– od km 0,3 + 77,50 m na severni strani in km 0,3 + 10,00 m na južni strani ulice, obojestranska kolesarska steza, do križišča »K3« z navezavo na kolesarsko stezo ob obvoznici, preko vzhodne polovice krožišča, širine 1,0m, z robnim pasom 0,25m v skupni dolžini ca 273 m,
Cesta v Svibnik:
– obojestranska kolesarska steza od križišča »K3«, kolesarske steze ob obvoznici, do km 0,5 + 69,00 m ob severni in km 0,5 + 97,00 m ob južni strani ceste, širine 1,0 m, z varovalnim pasom 0,75 m in 0,5 m, v skupni dolžini 166,0 m,
deviacija Viniške ceste:
– od km 0,0 + 3,00 m do križišča »K4«, obojestranska kolesarska steza širine 1,0 m, z varovalnim pasom 0,75 m, z navezavo na kolesarsko stezo ob obvoznici, preko vzhodne polovice krožišča, v skupni dolžini ca 250 m.
Hodniki za pešce so urejeni ob:
regionalni cesti Črmošnjice – Črnomelj:
– od km 0,0 + 00 m do km 1,0 + 75,00 m, ob vzhodni strani ceste, širine 1,60 m, v dolžini 175 m,
obvoznici:
– na zahodni strani, od km 1,2 + 75,00 m do km 2,4 + 5,00 m in ob vzhodni strani, od križišča »K2« do križišča »K4«, v skupni dolžini 2089 m, širine 1,60 m,
podaljšku Belokranjske ceste:
– ob južni strani ceste, med križiščem »K5« in križiščem »K2«, širine 1,60 m, v dolžini 283,50 m,
Ulici heroja Starihe:
– ob severni strani, od km 0,2 + 98,50 m in na južni strani ceste, od avtobusne postaje v km 0,4 + 10 m do križišča »K3« v skupni dolžini 181,0 m,
Cesti v Svibnik:
– ob severni strani ceste od križišča »K3«, do km 0,5 + 95,5 m, širine 1,60 m, dolžine 95,50 m,
deviaciji Viniške ceste:
– ob severni strani ceste od km 0,0 + 3,00 m do križišča »K4«, širine 1,6 m, v dolžini 214,0 m,
regionalni cesti Črnomelj Kanižarica:
– prilagoditev obstoječega hodnika za pešce novi trasi v dolžini ca. 43 m.
V območju križišč so urejeni hodniki za pešce širine 1,60 m:
– v križišču »K2« – v jugovzhodni četrtini krožišča,
– v križišču »K3« – v krogu,
– v križišču »K4« – v severovzhodni četrtini krožišča,
– v križišču »K5«.

V območju obvoznice, križišč in priključnih cest so predvideni:
prehodi za kolesarje:
– na obvoznici – prehod v km 2,4 + 10 m,
– v križišču »K1« – dva prehoda na regionalni cesti Črmošnjice – Črnomelj, en prehod na obvoznici,
– v križišču »K2« -dva prehoda na obvoznici, en prehod na podaljšku Belokranjske ceste, en prehod na deviaciji gozdne poti,
– v križišču »K3« – dva prehoda na obvoznici, en prehod na Ulici heroja Starihe, en prehod na cesti v Svibnik,
– v križišču »K4« – dva prehoda na obvoznici, en prehod na deviaciji Viniške ceste, en prehod na deviaciji poljske poti,
– v križišču »K5« – prehod na podaljšku Belokranjske ceste,
– na Cesti v Svibnik – prehod v km 0,6 + 0 m in
prehodi za pešce:
– v križišču »K2« – en prehod na obvoznici,
– v križišču »K3« – dva prehoda na obvoznici, en prehod na Ulici heroja Starihe, en prehod na Cesti v Svibnik,
– v križišču »K5« – prehod na podaljšku Belokranjske ceste,
– na Ulici heroja Starihe – prehod km 0,3 + 50 m.

Avtobusno postajališče je locirano na obvoznici pred krožnim križiščem »K3« v smeri vožnje v:
– km 1,3 + 7,5 m na vzhodni strani,
– km 1,4 + 42,5 m na zahodni strani,
in Ulici heroja Starihe za križiščem v smeri vožnje v:
– km 0,4 + 4,0 m na južni strani ceste.
Avtobusno postajališče, dimenzionirano za ustavljanje avtobusov, za uvozno hitrost 40 km/uro, je predvideno izven voznih pasov, s čakalnim peronom.

Na obvoznici so predvideni naslednji objekti:
– km 0.0 + 27,00 m, nadvoz čez železniško progo Semič – Črnomelj (km 47 + 350 m), širine 14,50 m, dolžine 23,30 m, višine 7,40 m, kot križanja 82o,
– km 0,1 + 1,00 m cevni propust, ( 100, dolžine 26,0 m,
– km 0,1 + 97,50 m, nadhod čez obvoznico, širine ca. 2 m dolžine ca. 30 m,
– km 1,5 + 30 m, most čez reko Dobličico, širine 12,80 m, dolžine 80 m (79,50 m osno), višine 14,80 m, kot križanja 56(,
– križišče »K3«, severozahodna četrtina krožišča, oporni zid dolžine ca. 12 m, višine 1 m do 1,80 m in
na podaljšku Belokranjske ceste:
– km 0,0 + 11,00 m do km 0,00 + 55,00 m oporni zid, dolžine 44 m, višine ca. 1,50 m.

Zaradi gradnje obvoznice in z njo povezanih ureditev je treba prestaviti:
– obstoječo ograjo pri nadzorništvu Elektro Črnomelj, parc. št. 1058/21 k.o. Črnomelj, v dolžini ca. 7,50 m.

Na celotnem odseku je predvideno odlaganje približno 211.000 m3 viškov nevgradljivega materiala na bližnje lokacije, v oddaljenosti do 5 km, v Občini Črnomelj, s predhodnim dogovorom z lokalno skupnostjo.
Postopki za pridobitev ustreznih dovoljenj za poseg v prostor, za deponije nevgradljivega materiala se zagotovijo v sodelovanju med investitorjem oziroma izvajalcem in posamezno lokalno skupnostjo v skladu z občinskimi prostorskimi planskimi in izvedbenimi akti ter na podlagi dovoljenj za poseg v prostor.

Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev obvoznice mora upoštevati pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje iz tega lokacijskega načrta.
Sestavni del projekta je tudi načrt krajinske ureditve, ki mora vsebovati detaljno oblikovanje reliefa in zasaditveni načrt z upoštevanjem krajinske značilnosti prostora.
Oblikovanje reliefa
Reliefno oblikovanje nasipov in vkopov se izvede v skladu z geološkimi značilnostmi in obstoječo morfologijo terena in se morajo v največji možni meri prilagajati značilnostim širšega prostora oziroma sedanjih krajinskih vzorcev območja, kar se nanaša tako na oblikovne, vidne kot na ekološke značilnosti. Brežine vkopov in nasipov morajo biti mehko izpeljane v obstoječi teren in ustrezno biotehnično utrjene, zavarovane in zasajene z ustrezno vegetacijo.
Preoblikovanje reliefa na obravnavanem območju vključuje izvedbo večjih usekov na severnem delu obvoznice in podaljšku Belokranjske ceste.
Zagotoviti je potrebno:
– odkrivanje tal v čim manjšem obsegu,
– sprotno ozelenitev brežin in urejanje površinskega odtoka ter ureditev končno oblikovanih brežin za preprečitev erozije,
– oblikovanje zasaditev v skladu s krajinskim vzorcem in avtohtono vegetacijo ob upoštevanju principa dosaditve.
Zasaditve
Zasaditev mora izhajati iz obstoječih značilnosti prostora, zato se nove zasaditve navezujejo na obstoječo vegetacijo. Nove skupine drevnine in druge ureditve morajo biti skladne z obstoječim krajinskim vzorcem.
Na območju Mestne loze, kjer bo treba posekati obstoječi gozd, poseke omejiti na čim ožji prostor in zasaditi nov gozdni rob ob zagotavljanju avtohtone vrstne sestave in plastovitosti vegetacije.
Na delih odseka, kjer obvoznica poteka preko kmetijskih površin, se obcestni prostor zatravi, uporabi se travna mešanica, ki mora biti čim bolj odporna na onesnaženje tal. Travni mešanici naj se primeša seme cvetočih zelišč.
Ob vodotoku se zasadi vlagoljubna vegetacija z navezavo na ohranjeno vegetacijo in z namenom obnove naravnih biotopov ter ekoloških značilnosti prostora.
Investitor mora zagotoviti spremljanje stanja zasaditve po potrebi 1 x letno 2 leti po izvedbi vseh zasaditev, po potrebi pa sadike zamenjati.
Ograje
Varnostne ograje: vse varnostne ograje na obvoznici se izvedejo praviloma v kovinski izvedbi, skladno z veljavnimi pravilniki in standardi.
Objekti in cestna oprema
Cestni objekti (nadvoz, most, nadhod) morajo biti arhitekturno oblikovani skladno s preostalimi objekti in prvinami v obcestnem prostoru ter z značilnostmi urbane in krajinske podobe prostora. Nadhod naj bo oblikovan čim bolj transparentno.
Cestna oprema in razsvetljava ceste mora biti oblikovno usklajena medsebojno in s preostalimi prvinami obcestnega prostora.
Rekultivacije
Vsi opuščeni deli obstoječih cest in poti se sanirajo s poravnavo terena in nasipavanjem rodovitne zemlje, upoštevajoč okoliški teren. Površine se zatravijo.
Med gradnjo je treba čimbolj omejiti gradbišče. Odstrani naj se le najnujnejša vegetacija, hkrati je že v času gradnje potrebno začeti z zasaditvenimi postopki in zasaditev kasneje vzdrževati.

Idejna rešitev komunalnih ureditev je razvidna iz grafičnega dela lokacijskega načrta (karta idejne rešitve komunalnih in energetskih objektov in naprav).

Odvodnjavanje padavinskih voda z vozišča je omogočeno z vzdolžnimi in prečnimi skloni vozišča, zasnovano v kombinaciji odprtih jarkov in speljavo meteorne vode direktno v teren.
Od Belokranjske ceste, do mostne konstrukcije mosta čez Dobličico je meteorna kanalizacija speljana v vzhodnem delu ceste, z izvedbo požiralnikov.
Odvodnjavanje meteorne vode z nadvoza nad železniško progo je speljano prosto na teren preko meteorne kanalizacije na objektu in zbirnega jarka.
Odvodnjavanje mosta čez Dobličico je direktno v reko preko izpustne glave na koti nizke vode.
Odvodnjavanje deviacije Viniške ceste je z meteorno kanalizacijo do križišča “K4” in naprej do mostne konstrukcije z izpustom v reko.
Na celotnem območju obvoznice se v strugo naravnih odvodnikov ali podtalje spušča le čista meteorna voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza določilom uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).

Z gradnjo obvoznice ni tangirano obstoječe kanalizacijsko omrežje.
Zaradi bodoče širitve naselja Čardak je kanalizacija za odpadne vode predvidena od profila S9, podaljšek Belokranjske ceste, do profila P40, obvoznica in po njej do profila P56, kjer se obrne proti vzhodu in poteka po Ulici heroja Starihe do profila A 11, kjer se naveže na predvideno fekalno kanalizacijo iz območja Danfossa.

Zaradi gradnje obvoznice in drugih ureditev, določenih s tem odlokom, so potrebne naslednje ureditve na vodovodnem omrežju:
– zaradi vkopa ceste, poglobitev nivelete cevovoda, na podaljšku Belokranjske ceste, v dolžini 60 m,
– zaščita in delna prilagoditev cevovoda pri Danfosu,
– prestavitev vodovoda ob Ulici heroja Starihe z navezavo na vodovod proti Svibniku s priključkom na obstoječi vodovod v dolžini ca. 260 m,
– v križišču »K3« se trasa odcepi proti jugu in poteka po vzhodnem robu obvoznice, mostni konstrukciji in deviaciji Viniške ceste do obstoječega vodovoda na Viniški cesti v dolžini ca. 580 m.

Zaradi gradnje obvoznice in drugih ureditev določenih s tem odlokom je treba prestaviti ali prilagoditi naslednje elektroenergetske vode:
– v Ulici heroja Starihe je v dolžini ca. 180 m zaščititi obstoječo elektrokabelsko kanalizacijo in prilagoditi pokrove obstoječih jaškov niveleti ceste,
– odstranitev 20 kv DV od zadnjega droga do TP in nadomestitev s kabelsko kanalizacijo v hodniku za pešce ceste v Svibnik z navezavo, preko križišča »K3«, na obstoječo kabelsko kanalizacijo pri Danfossu,
– prestavitev obstoječega 20 KV DV v rob ceste, navezava na obstoječi zračni vod v Loki.
Predvidena je razsvetljava vseh križišč in prehodov za pešce s svetilkami.

Z gradnjo obvoznice bodo tangirani naslednji vodi:
– medkrajevni kabel in krajevno omrežje – ob priključku obvoznice na regionalno cesto Črnomelj – Črmošnjice,
– kabelska kanalizacija za smer Svibnik – s križiščem »K3«,
– medkrajevni kabel ter krajevno omrežje – ob priključku obvoznice na regionalno cesto Črnomelj – Kanižarica,
– medkrajevni kabel ter krajevno omrežje – z deviacijo Viniške ceste.
Na trasi obvoznice je predvidena izgradnja štiri cevne TK kanalizacije, 2 x 2 PVC 110 mm, z izgradnjo odcepov in navezavo na obstoječo kabelsko kanalizacijo po Belokranjski cesti ter navezavo na Viniško cesto.

Za zaščito hidrološkega režima je potrebno upoštevati ničelno stanje podtalnice.
Med gradnjo in med obratovanjem je potrebno morebitna razlitja nevarnih snovi takoj sanirati z odkopom onesnažene zemljine. V času gradnje obvoznice morajo biti upoštevane geotehnične zahteve in navodila za izvedbo.
Predvideni poseg se ne nahaja v območju varstva vodnih virov.

Vsi protihrupni ukrepi imajo tudi funkcijo varovanja pred emisijami plinov in prašnimi usedlinami, delno pa imajo to funkcijo tudi zasaditve v obcestnem prostoru.
Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– zakonsko regulativo v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni mehanizaciji in transportnimi sredstvi,
– preprečevati prašenje gradbišča, vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča,
– sprotno rekultiviranje območij velikih posegov (ukopi).

Investitor je dolžan zagotoviti varovanje kmetijskih zemljišč s primerno organizirano gradnjo, zaščito zemljišč pred onesnaževanjem v času gradnje in obratovanja obvoznice, nadomestitvijo prekinjenih poti in po potrebi s pridobitvijo oziroma usposobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč.
Med gradnjo naj se za gradbeni transport čim manj uporabljajo poljske poti, gibanje strojev pa je treba omejiti na območje same trase. Zagotoviti je treba sodelovanje z lastniki zemljišč, ki so v začasni uporabi.
Vse opuščene vozne površine je treba zravnati na nivo okoljnega terena, jih humuzirati in urediti kot sosednje obdelovalne površine.
Med gradnjo je treba zagotoviti ustrezno ravnanje z rodovitno zemljo, tako da bo ohranjena njena rodovitnost in količina in jo bo mogoče uporabiti za rekultivacijo poškodovanih zemljišč. Preprečiti je treba mešanje živice z mrtvico in rodovitno zemljo začasno odlagati na največ 1,5 m visoke nasipe.

Gradnja obvoznice bo posegala v gozdni prostor le v minimalnem obsegu, ki ga zahteva prometna varnost ter na površini, kjer bodo potrebne dostopne poti in manipulativne površine za izvedbo zemeljskih del. Drugi poseki zaradi ureditve gradbišča, gradbenih poti in gradnje niso dovoljeni. Transportne poti za čas gradnje se uredijo po že zgrajenem delu trase.
Na območjih kjer bodo posegi v območje gozda je potrebno:
– po končani gradnji urediti nov gozdni rob z zasaditvijo ustreznih drevesnih in plodonosnih grmovnih vrst, skladno z gozdno gojitvenim načrtom,
– preprečiti vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti,
– posek gozda izvesti strokovno, na podlagi detaljnega načrta in z izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje pravilnika o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih (Uradni list RS, št. 35/94),
– z gradnjo prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti,
– sodelovanju s pristojno gozdarsko službo,
– obstoječe gozdne ceste, vlake, in dostope v gozd, ob trasi ceste urediti tako, da gospodarjenje med gradnjo in med obratovanjem ne bo ovirano.

Na vplivnem območju lokacijskega načrta je naravna vrednota reka Dobličica.
Za varovanje objektov in območij naravne dediščine je potrebno upoštevati pogoje zavoda RS za varstvo narave:
– investitor mora zagotoviti naravovarstveni nadzor pri pripravljalnih delih in gradnji,
– posege na območjih naravnih vrednot je treba omejiti na cestno telo oziroma objekt obvoznice, začasne deponije materiala in gradbiščne poti ne smejo biti urejene na območjih naravne dediščine, depresije in kotanje se med gradnjo ne smejo zasipavati z izkopanim materialom,
– v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti prikazane rešitve, namenjene prehajanju živali prek obvoznice,
– pred začetkom gradnje je treba o predvidenem začetku del obvestiti ribiško družino, ki gospodari z vodotokom, ki bo kakorkoli prizadet z načrtovanim posegom.
Pri posegih v vodni in obvodni svet je potrebno:
– v maksimalni meri ohraniti obstoječe rastlinstvo in tako ohraniti vsaj del živali na tej lokaciji,
– v vodotok med gradnjo ni dovoljeno odlagati gradbenega in izkopanega materiala,
– preprečiti onesnaževanje vodotoka z naftnimi derivati in cementnim mlekom.

Območju lokacijskega načrta tangira arheološko območje Starihova loza. Ker obstaja možnost prisotnosti arheoloških ostankov na obravnavanem območju, mora investitor na območju trase obvoznice in priključnih cest zagotoviti, pred pričetkom del, predhodni sistematični arheološki terenski pregled trase.
Prav tako mora zagotoviti izvedbo intrasite raziskave povsod tam, kjer je bila z ekstenzivnim pregledom ugotovljena potrebna izvedba podrobnejših raziskav zaradi določitve naknadnih pogojev in ukrepov in izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno ogroženih odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki. Območja morajo biti pregledana in zemljišča sproščena pred začetkom gradnje obvoznice, priključnih cest in drugih spremljajočih ureditev.
Med gradnjo je treba zagotoviti stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli na celotni trasi.
Investitor mora pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, vključno s soglasjem k načrtu ureditve gradbišča.
Pred začetkom del je treba izdelati po navodilih pristojne službe za varstvo kulturne dediščine, natančnejšo geodetsko izmero in strojne prereze obstoječega nasipa nedokončanega kraka belokranjske železnice na Kočevskem okljuku, ki bo z gradnjo prizadet.

Na podlagi izračunane imisije hrupa so določeni ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom. Ukrepi so določeni na podlagi napovedi prometa za leto 2027, ob upoštevanju konfiguracije terena in opredeljenih stopenj varstva pred hrupom glede na obstoječo namensko rabo prostora.
Po začetku obratovanja obvoznice je potrebno izvajati prve meritve hrupa in obratovalni monitoring ter v časovno opredeljenih rokih za objekte, ki se v posameznem obdobju nahajajo znotraj območja prekomerne hrupne obremenjenosti, preveriti potrebnost izvedbe protihrupne zaščite. Ti objekti so:
– stanovanjski objekt Kajuhova 12,
– stanovanjski objekt Kajuhova 9,
– stanovanjski objekt Prešernova 6b,
– stanovanjski objekt Kočevska 21,
– stanovanjski objekt Kočevska 23.
Prve meritve hrupa in obratovalni monitoring se izvajata na podlagi veljavnega pravilnika o prvih meritvah na obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96). Na podlagi monitoringa je investitor dolžan izvesti morebitne potrebne dodatne ukrepe.
Izvajalec je dolžan zagotoviti izvedbo monitoring hrupa med gradnjo in ukrepati v primeru ugotovljenih prekoračitev vrednosti, določenih za čas gradnje. Merilne točke se določijo na podlagi načrta organizacije gradbišča.

Zaradi izgradnje obvoznice se požarna varnost bližnjih objektov in območij ne sme poslabšati. Vsi objekti in območja morajo imeti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila in površine za uporabo gasilnih naprav, preskrba s požarno vodo ne sme biti okrnjena.
Med gradnjo mora izvajalec upoštevati določila odloka o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 62/95).

Gradnja obvoznice se bo izvajala v treh etapah:
I. etapa:
– izgradnja križišča »K1« na cesti R1- 216/1178 Črmošnjice – Črnomelj in obvoznice z nadvozom nad železniško progo, križiščema »K2« in »K3« ter izgradnjo priključnih cest, Ulice heroja Starine, Ceste v Svibnik in deviacije gozdne poti,
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav in druge ureditve, ki so potrebne za realizacijo predvidenih posegov.
II. etapa:
– izgradnja obvoznice od križišča »K3« do ceste R1- 218/1213 Črnomelj – Kanižarica in priključnih cest, deviacije Viniške ceste in deviacija poljske poti in deviacija dovozne poti,
– izgradnja mostu čez Dobličico,
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav in druge ureditve, ki so potrebne za realizacijo predvidenih posegov.
III. etapa:
– izgradnja priključne ceste, podaljšek Belokranjske ceste, od križišča »K1« do križišča »K5« in preureditev križišča »K5« v štirikrako križišče,
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav in druge ureditve, ki so potrebne za realizacijo predvidenih posegov.
Vsaka etapa mora izvesti pripadajoče infrastrukturno omrežje in naprave in zagotavljati ustrezne ukrepe za varstvo bivalnega in delovnega okolja.
Gradnja bo potekala pod prometom. Posebni obvozi med gradnjo niso predvideni.

Za zagotavljanje prometne varnosti in večje prepustnosti zaradi spremenjenih razmer v času gradnje obvoznice, priključnih cest in ureditev ter zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega in naravnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
– pred pričetkom gradnje predložiti Ministrstvu za promet – Direkciji RS za ceste v potrditev predpisano tehnično dokumentacijo za morebitni začasni priključek (gradbiščni priključek) na državno cesto,
– zagotoviti nemotene dovoze in dostope do vseh zemljišč in objektov v času gradnje in po izgradnji,
– urediti tudi dostope, ki nadomeščajo prekinjene obstoječe poti in v tem odloku niso določene, bodo pa utemeljeno zahtevani v postopku pridobitve dovoljenja za gradnjo,
– infrastrukturne vode in ostale objekte je potrebno obnoviti oziroma sanirati, če bo na njih pri gradnji obvoznice zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev prišlo do poškodb,
– pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja investitor z upravljalci, občino, uskladi popis obstoječih javnih poti ter druge infrastrukture, ki bo tangirana zaradi gradnje obvoznice,
– vse lokalne ceste in javne poti, ki bodo služile transportom med gradnjo je potrebno pred pričetkom gradnje je potrebno urediti in protiprašno zaščititi,
– pred pričetkom gradnje je potrebno evidentirati stanje obstoječih objektov in obstoječe infrastrukture, ki bo tangirana zaradi gradnje,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja ceste,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih napeljav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev,
– neposredno pred gradbenimi posegi v vodo sprotno obveščati ribiško družino,
– sprotno rekultivirati območja velikih posegov (nasipe, vkope),
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja obvoznice,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi gradnje obvoznice ali uporabe pri gradnji prekinjene ali poškodovane,
– organizirati gradbišče tako, da gradbiščne baze ne bodo locirane v neposredni bližini naselij, na območjih naravne in kulturne dediščine ter na drugih varovanih območjih, k elaboratu organizacije gradbišča pridobi investitor soglasje lokalne skupnosti in potrebna druga soglasja pristojnih služb,
– v času gradnje mosta čez reko Dobličico je potrebno zagotoviti hidrogeološki in biološki nadzor,
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
– začasno pridobljena zemljišča je potrebno po izgradnji obvoznice in spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo,
– izvajati monitoring skladno z določili 35. člena tega odloka,
– pri izvajanju del je treba zagotoviti projektantski nadzor projektantov vseh objektov in ureditev na obvoznici in v njenem obcestnem prostoru,
– med obratovanjem obvoznice je treba po potrebi izvajati sanacije obcestne zasaditve v sklopu rednih vzdrževalnih del.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznih dovoljenj za poseg v prostor, pridobljenimi pred pričetkom gradnje obvoznice.

Investitor gradnje obvoznice mora v fazi izdelave PGD dokumentacije zagotoviti celosten načrt monitoringa za področja, ki so določena v poročilu o vplivih na okolje, ki je sestavni del lokacijskega načrta za obvoznico in sicer za geotehnični, naravovarstveni in arheološki nadzor ter spremljanje stanja hidrogeoloških razmer, onesnaženosti površinskih in podzemnih voda ter tal in rastlin, zraka, hrupnih obremenitev, razmer za razvoj flore, vegetacije, favne in biotopov, stanje kmetijskega prostora in tal ter gozda in gozdnega prostora.
Program monitoringa se izdela kot sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Pri določitvi točk monitoringa naj se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. Kjer je mogoče, naj se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri meritvah stanja sestavin okolja (tla, vode, zrak, hrup) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk spremljanja stanja, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja.
Zagotoviti je treba zavarovanje točk spremljanja stanja, tako da bo omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov.
Rezultati monitoringa so javni, investitor poskrbi za dostopnost podatkov.
Investitor mora na podlagi rezultatov monitoringa po potrebi izvesti dodatne ukrepe, kot so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,
– sanacija, povečanje ali izgradnja novih naprav in ureditev,
– sprememba rabe prostora,
– drugi ustrezni ukrepi.

Vse stacionaže in dimenzije navedene v tem odloku, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za graditev. Pri načrtovanju cestnih objektov, mosta, nadvoza, so dovoljena odstopanja ± 15%.
Pri oblikovanju nadhoda so dopustna tudi večja odstopanja, če se s tem doseže kvalitetnejše oblikovanje in vključevanje v krajino.
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem lokacijskim načrtom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
Odstopanja iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

V območju lokacijskega načrta obvoznice Črnomelj prenehajo veljati naslednji prostorski akti:
– zazidalni načrt Danfoss Črnomelj – 1. faza (Uradni list RS, št. 27/96, 69/00 in 47/02),
– zazidalni načrt Čardak v Črnomlju (Uradni list RS, št. 89/02),
– prostorski ureditveni pogoji za ureditveno območje Črnomlja in naselja Vojna vas, Svibnik, Kanižarica in Blatnik (Skupščinski dolenjski list št. 14/90, Uradni list RS, št. 57/98 in 69/00).

Lokacijski načrt preneha veljati, ko so z načrtom predvideni objekti zgrajeni, v skladu s predpisi o graditvi objektov.
Po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta se območje ureja s prostorskim redom občine.

Lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za promet, Direkciji RS za ceste, na Občini Črnomelj in pri službah pristojnih za urejanje prostora.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.