Na podlagi 84. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 55/03 – prečiščeno besedilo) in 24. člena zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 35/01) ob soglasju Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti – Muravidéki Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség in Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti – Comunitŕ Autogestita Costiera della Nazionalitŕ Italiana izdaja minister za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o normativih in standardih ter elementih za sistemizacijo delovnih mest, ki so podlaga za organizacijo in financiranje programa 9-letne osnovne šole iz sredstev državnega proračuna v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanih območjih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik ureja normative in standarde ter elemente za sistemizacijo delovnih mest, ki so podlaga za organizacijo in financiranje programa 9-letne osnovne šole iz sredstev državnega proračuna in velja za dvojezične osnovne šole in osnovne šole z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanih območjih, ki izvajajo program 9-letne osnovne šole.
Normativi in standardi, ki jih določa ta pravilnik, obsegajo učno obveznost strokovnih delavcev, učno obveznost ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativno-računovodske in tehnične službe, ter merila za oblikovanje oddelkov in skupin v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom.
S tem pravilnikom se določijo tudi normativi in standardi, ki so specifični za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom.
II. NORMATIVI IN STANDARDI
2. člen
(učna obveznost učiteljev)
Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je:
– 22 ur za učitelje,
– 21 ur za učitelje italijanščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ter slovenščine in madžarščine kot maternega jezika v dvojezičnih šolah,
– 22 ur za učitelje, ki izvajajo druge oblike individualne in skupinske pomoči učencem in dodatno strokovno pomoč učencem s posebnimi potrebami,
– 30 ur sodelovanja pri pouku za laboranta.
Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 50 minut, je:
– 25 ur za učitelje v podaljšanem bivanju.
Tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela, izražena v urah po 60 minut, je:
– 35 ur za strokovne delavce v jutranjem varstvu za učence 1. razreda.
3. člen
(tajnik šolske komisije, član predmetne komisije)
Tajnik šolske komisije za vodenje postopka nacionalnih preizkusov znanja ob koncu tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja ima zmanjšano tedensko učno obveznost pouka ali delovno obveznost svetovalnega dela:
– za 1 uro pouka ali 2 uri svetovalnega dela, če je učencev 9. razreda do 28,
– za 2 uri pouka ali 4 ure svetovalnega dela, če je učencev 9. razreda od 29 do 84,
– za 3 ure pouka ali 6 ur svetovalnega dela, če je učencev 9. razreda 85 in več.
Pomočniku ravnatelja šole, ki je tajnik šolske komisije, se učna obveznost zmanjša za število ur iz prejšnjega odstavka, vendar ne pod 4 ure pouka ali 8 ur svetovalnega dela.
Učitelj, ki je član predmetne komisije za pripravo nacionalnih preizkusov znanja, ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost za polni delovni čas, in sicer:
– učitelj, član predmetne komisije za matematiko in materni jezik, za 4 ure,
– učitelj, član predmetne komisije za tuji jezik, za 3 ure,
– učitelj, član predmetne komisije za ostale predmete, za 2 uri.
Ravnatelju šole in pomočniku ravnatelja šole, ki je član predmetne komisije, se učna obveznost lahko zmanjša v skladu z določili iz prejšnjega odstavka, vendar pomočniku ravnatelja ne pod 4 ure pouka ali 8 ur svetovalnega dela.
4. člen
(drugi strokovni delavci)
Obseg ur pouka za drugega strokovnega delavca se v šolah z italijanskim učnim jezikom določi glede na število učencev v posameznem oddelku 1. razreda, in sicer:
12-16 učencev – 11 ur,
17-21 učencev – 15 ur.
Drugi strokovni delavec se vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 11 ur, če je v kombiniranem oddelku iz dveh razredov 10 učencev, v oddelku za izvedbo skupinskega dela z učenci iz treh in več razredov pa 8 učencev.
V dvojezičnih osnovnih šolah se drugi strokovni delavec v 1. razredu vključi v vzgojno-izobraževalno delo v skladu z izvedbenimi navodili za izvajanje programa pri vseh urah pouka, razen pri slovenščini in madžarščini, kjer se učenci delijo v skupine.
V 2. in 3. razredu se v skladu z izvedbenimi navodili za izvajanje programa v dvojezičnih osnovnih šolah vključi drugi učitelj pri vseh urah pouka, razen pri slovenščini in madžarščini, kjer se učenci delijo v skupine.
5. člen
(razredništvo, mentorstvo)
V 1., 7. in 9. razredu se za naloge razrednika prizna vrednost dveh ur pouka tedensko, v drugih razredih pa ene ure.
Za opravljanje nalog mentorja pripravniku se strokovnemu delavcu prizna vrednost ene ure pouka tedensko.
6. člen
(učna obveznost ravnatelja šole)
Tedenska učna obveznost ravnatelja je v okviru delovne obveznosti v osnovnih šolah s 16 oddelki in manj 2 uri pouka ali 4 ure svetovalnega dela.
Ravnatelj osnovne šole z več kot 16 oddelki v okviru delovne obveznosti nima učne obveznosti.
Poleg predpisane učne obveznosti lahko ravnatelj uči tedensko še največ 5 ur oziroma opravi 10 ur svetovalnega dela.
Ure pouka oziroma svetovalnega dela, ki jih opravi ravnatelj šole nad predpisano učno obveznostjo, se določijo v pogodbi o zaposlitvi.
Za določitev učne obveznosti ravnatelja se upoštevajo čisti in kombinirani oddelki, oddelki za izvedbo skupinskega dela z učenci iz treh ali več razredov, oddelki podaljšanega bivanja in oddelki predšolske vzgoje.
7. člen
(pomočnik ravnatelja)
V osnovni šoli lahko ravnatelj imenuje pomočnika ravnatelja.
Ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja v osnovni šoli z 18 oddelki. Učna obveznost pomočnika ravnatelja v šoli z 18 oddelki je tedensko v okviru delovne obveznosti 13 ur pouka ali 26 ur svetovalnega dela. Za vsaka 2 oddelka več se njegova učna obveznost zmanjša za 1 uro pouka ali 2 uri svetovalnega dela, tako da ima pri 36 oddelkih 4 ure pouka ali 8 ur svetovalnega dela.
Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 38 oddelkih, tretjega pa pri 58 oddelkih ali več. Njuna učna obveznost se določi po enakih kriterijih kot pri prvem.
Za sistemizacijo delovnega mesta pomočnika ravnatelja in za določitev njegove učne obveznosti se upoštevajo čisti in kombinirani oddelki, oddelki za izvedbo skupinskega dela z učenci iz treh ali več razredov in oddelki podaljšanega bivanja.
8. člen
(svetovalni delavec)
V osnovni šoli s 15 oddelki se sistemizira eno delovno mesto svetovalnega delavca, v šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot delovno mesto s polovičnim delovnim časom.
9. člen
(knjižničar)
V osnovni šoli s 15 oddelki se sistemizira eno delovno mesto knjižničarja, v šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot delovno mesto s polovičnim delovnim časom in ne več kot dve delovni mesti.
10. člen
(računalnikar-organizator informacijskih dejavnosti)
V osnovni šoli z več kot 45 oddelki se sistemizira eno delovno mesto računalnikarja–organizatorja informacijskih dejavnosti.
V osnovni šoli s 45 oddelki in manj se to delovno mesto sistemizira takole:
za 37 do 45 oddelkov 0,90 delovnega mesta,
za 33 do 36 oddelkov 0,75 delovnega mesta,
za 29 do 32 oddelkov 0,65 delovnega mesta,
za 25 do 28 oddelkov 0,55 delovnega mesta,
za 21 do 24 oddelkov 0,45 delovnega mesta,
za 17 do 20 oddelkov 0,35 delovnega mesta,
za 13 do 16 oddelkov 0,30 delovnega mesta,
za 9 do 12 oddelkov 0,25 delovnega mesta,
do 8 oddelkov 0,20 delovnega mesta.
11. člen
(organizator šolske prehrane)
V osnovni šoli se sistemizira za 4200 malic dnevno eno delovno mesto organizatorja šolske prehrane.
12. člen
(laborant)
Osnovna šola v oddelkih 6., 7., 8. in 9. razreda z več kot 10 učenci sistemizira delovno mesto laboranta s štiriletno strokovno šolo v obsegu 25 odstotkov od skupnega števila ur, določenih s predmetnikom, pri naravoslovju v 6. in 7. razredu, ter kemiji, fiziki in biologiji v 8. in 9. razredu.
13. člen
(osnove za sistemiziranje delovnih mest)
Kot osnova za sistemiziranje delovnih mest svetovalnega delavca, knjižničarja in računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti štejejo čisti in kombinirani oddelki in oddelki za izvedbo skupinskega dela z učenci treh in več razredov.
14. člen
(računovodska dela)
V osnovni šoli s 15 oddelki se za računovodska dela sistemizira eno delovno mesto računovodje, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot delovno mesto s polovičnim delovnim časom. Imeti mora štiriletno strokovno šolo.
15. člen
(administrativna dela)
V osnovni šoli s 15 oddelki se za administrativna dela sistemizira eno delovno mesto pisarniškega referenta, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot delovno mesto s polovičnim delovnim časom. Imeti mora štiriletno strokovno šolo.
16. člen
(računovodsko-administrativna dela)
V osnovni šoli z 20 oddelki in več se za opravljanje računovodskih in administrativnih del poleg delovnih mest iz 14. in 15. člena tega pravilnika sistemizirajo dodatna delovna mesta s štiriletno strokovno šolo takole:
za 20 do 27 oddelkov 0,50 delovnega mesta,
za 28 do 35 oddelkov 1 delovno mesto,
za 36 do 43 oddelkov 1,50 delovnega mesta,
za 44 in več oddelkov 2 delovni mesti.
17. člen
(spremljevalec gibalno oviranega učenca)
Za nudenje fizične pomoči osnovna šola na podlagi odločbe o usmeritvi gibalno oviranega učenca sistemizira delovno mesto spremljevalca, če ne more zagotoviti izvajanja odločbe v okviru obstoječe kadrovske zasedbe oziroma na drug ustrezen način. Obseg delovne obveznosti in čas trajanja delovnega razmerja spremljevalca se določi glede na število učencev, ki se jim nudi fizična pomoč in število ur nudenja fizične pomoči, ki je odvisno od trajanja pouka in podaljšanega bivanja, kolikor so učenci vanj vključeni. Spremljevalec mora imeti štiriletno strokovno šolo ali gimnazijo.
18. člen
(tehnična dela)
V osnovni šoli z 20 oddelki in več se za opravljanje tehničnih vzdrževalnih del sistemizira eno delovno mesto hišnika vzdrževalca, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot delovno mesto s polovičnim delovnim časom. Imeti mora triletno strokovno šolo.
V osnovnih šolah s podružnicami se za vsako podružnico sistemizira dodatnih 0,10 delovnega mesta hišnika vzdrževalca.
V osnovni šoli z 20 oddelki in več z lastno kurilnico na trdna goriva se sistemizira eno delovno mesto kurjača. Imeti mora triletno strokovno šolo.
V osnovni šoli z manj kot 10 oddelki, ki ima lastno kurilnico na trdno gorivo, se sistemizira eno delovno mesto hišnika kurjača. Imeti mora triletno strokovno šolo.
V osnovni šoli se za pripravo 400 malic dnevno sistemizira eno delovno mesto kuharja. Imeti mora triletno strokovno šolo.
V osnovni šoli se na 900 m2 talne hišne čistilne neto površine sistemizira eno delovno mesto čistilca. Imeti mora končano osnovno šolo.
V podružnici šole z majhnim številom oddelkov in učencev, v kateri na osnovi normativov za posamezne vrste tehničnih del ni mogoče sistemizirati ustreznih deležev delovnih mest tehničnih delavcev, lahko šola sistemizira kombinirano delovno mesto ali delež kombiniranega delovnega mesta za opravljanje tehničnih del. Zaposleni mora imeti končano osnovno šolo in potrdila o ustreznih tehničnih znanjih, ki so nujna za delo, ki ga opravlja.
19. člen
(osnova za sistemiziranje delovnih mest računovodskih, administrativnih in tehničnih delavcev)
Osnova za sistemiziranje delovnih mest računovodje, pisarniškega referenta, hišnika-vzdrževalca, kurjača in hišnika kurjača so čisti in kombinirani oddelki, oddelki za izvedbo skupinskega dela z učenci treh in več razredov ter oddelki podaljšanega bivanja.
20. člen
(merila za oblikovanje oddelkov)
Normativ za oblikovanje oddelka v dvojezični osnovni šoli in v osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom je 21 učencev.
Normativ za oblikovanje oddelka, v katerem so najmanj 3 romski učenci, je 16 učencev.
21. člen
(merila za oblikovanje oddelkov, v katere so usmerjeni učenci s posebnimi potrebami)
Če so v oddelek osnovne šole ali v oddelek podaljšanega bivanja usmerjeni učenci s posebnimi potrebami, se število učencev v oddelku lahko zniža.
V posamezen oddelek so lahko usmerjeni največ 3 učenci s posebnimi potrebami.
Normativ za oblikovanje oddelka iz prvega odstavka tega člena je od 15 do 21 učencev.
O številu učencev v oddelku odloči šolska strokovna skupina ob upoštevanju predloga komisije za usmerjanje.
Če ob vključitvi učenca oziroma učencev s posebnimi potrebami, odločitev šolske strokovne skupine o znižanju števila učencev v oddelku zahteva povečanje števila oddelkov, mora šola pridobiti soglasje pristojnega upravnega organa.
22. člen
(merila za oblikovanje kombiniranih oddelkov)
Normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka iz dveh razredov je 10 učencev, za skupinsko delo z učenci treh razredov ali več pa je 8 učencev.
23. člen
(merila za oblikovanje oddelkov podaljšanega bivanja)
Normativ za oblikovanje oddelka podaljšanega bivanja je 21 učencev, za oddelek podaljšanega bivanja, ki je kombiniran iz dveh in več razredov je 16 učencev.
Oddelek se oblikuje za najmanj 10 učencev, na podružnici šole pa za 8 učencev.
24. člen
(merila za oblikovanje učnih skupin)
Normativ za oblikovanje učnih skupin pri gospodinjstvu v 6. razredu, tehniki in tehnologiji v 6., 7. in 8. razredu in največ 30% ur likovne vzgoje v 7., 8. in 9. razredu ter izbirnih predmetih s področja računalništva, športa, plesa, prehrane, tehnike in tehnologije ter kemije, je 17 učencev.
Normativ za oblikovanje skupine pri športni vzgoji od 6. razreda dalje je 17 učencev. Skupine se oblikujejo po spolu v okviru enega razreda. Če je število učencev ali učenk določenega razreda manjše, se skupine oblikujejo iz sosednjih razredov. Kadar to ni mogoče, se učenci po spolu delijo, če je v posamezni skupini najmanj 8 učencev.
V dvojezičnih šolah se učne skupine za madžarščino kot materni jezik v vseh vzgojno-izobraževalnih obdobjih in za slovenščino kot drugi jezik v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju oblikujejo iz največ dveh oddelkov istega razreda.
Učne skupine pri posameznih predmetih v 2. in 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju, pri katerih poteka pouk pretežno v madžarskem oziroma v slovenskem jeziku, se oblikujejo v skladu z izvedbenimi navodili.
25. člen
(učne skupine za izvedbo nivojskega pouka)
Število učnih skupin za izvedbo nivojskega pouka pri posameznem predmetu je v šolah z italijanskim učnim jezikom praviloma za eno skupino večje, kot je število oddelkov posameznega razreda.
V čisti učni skupini, v kateri se izvaja pouk ene ravni zahtevnosti, je lahko največ 21 učencev.
V kombinirani učni skupini, v kateri se izvaja pouk dveh ravni zahtevnosti, je lahko največ 15 učencev.
V kombinirani učni skupini, v kateri se izvaja pouk vseh treh ravni zahtevnosti, je lahko največ 10 učencev.
Število učnih skupin za izvedbo nivojskega pouka pri posameznih predmetih v dvojezičnih osnovnih šolah z enim ali dvema oddelkoma posameznega razreda je za eno skupino večje, kot je število oddelkov posameznega razreda, v dvojezičnih šolah s tremi ali štirimi oddelki posameznega razreda za največ dve skupini, v šolah s petimi in več oddelki posameznega razreda pa je za največ tri skupine večje.
Število učnih skupin pri slovenščini v prvem in drugem ocenjevalnem obdobju 4. razreda se v dvojezičnih šolah oblikuje v skladu z izvedbenimi navodili.
26. člen
(učne skupine za izvedbo izbirnih predmetov)
Največje možno število učnih skupin za izvedbo pouka izbirnih predmetov se določi tako, da se količniku med skupnim številom učencev 7., 8. ter 9. razreda in številom 16 prišteje število oddelkov teh razredov (št. učencev: 16 + n, pri čemer je n število oddelkov).
V skupini za izvajanje izbirnih predmetov je lahko največ 21 učencev.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se lahko oblikuje več učnih skupin za izvedbo pouka izbirnih predmetov:
– v šolah, ki zaradi majhnega števila učencev izvajajo le pouk treh izbirnih predmetov,
– v šolah, ki izvajajo pouk izbirnega predmeta tujega jezika v drugem oziroma tretjem letu,
– v primerih, da izbirni predmet vključuje narodnostne vsebine.
27. člen
(jutranje varstvo)
Normativ za oblikovanje skupine jutranjega varstva je 21 učencev.
Skupina učencev za jutranje varstvo se oblikuje, če je vanjo vključenih najmanj 5 učencev 1. razreda.
28. člen
(spremstvo)
Normativ za spremstvo učencev na ekskurziji je 15 učencev.
Normativ za spremstvo učencev v šoli v naravi je 15 učencev.
29. člen
(plavanje in smučanje, kolesarski izpit)
Normativ za oblikovanje skupine pri tečajnem pouku plavanja je 8 učencev neplavalcev oziroma 12 učencev plavalcev.
Normativ za oblikovanje skupine pri tečajnem pouku smučanja je 12 učencev oziroma 10 učencev smučarjev začetnikov.
Normativ za oblikovanje skupine za učenje in preverjanje vožnje v prometu za kolesarski izpit je 5 učencev.
30. člen
(izjeme)
Zaradi posebnih razmer se število učencev, določeno za oblikovanje oddelkov v 20., 22., in 23. členu ter skupin v 24., 25., 26. in 27. členu tega pravilnika, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za šolstvo, lahko poveča za dva učenca.
Če se med šolskim letom število učencev v oddelkih iz 20., 22. in 23. člena in v skupinah iz 24., 25., 26. in 27. člena tega pravilnika poveča za dva učenca nad številom, določenim z normativom, se dodatni oddelek ali dodatna skupina ne oblikuje.
Druge izjeme in odstopanja zaradi posebnih delovnih razmer oziroma manjšega vpisa odobri ministrstvo, pristojno za šolstvo.
III. ELEMENTI ZA SISTEMIZACIJO DELOVNIH MEST
31. člen
(elementi za sistemizacijo)
S tem pravilnikom se določijo elementi za sistemizacijo delovnih mest, to je sestavine obveznega in razširjenega programa ter druge dejavnosti v osnovni šoli, za katere se sredstva na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom ter normativi in standardi in kolektivno pogodbo zagotavljajo iz državnega proračuna.
32. člen
(strokovni delavci – učitelji)
Elementi za sistemizacijo delovnih mest strokovnih delavcev – učiteljev so:
Obvezni program:
– ure pouka v skladu s predmetnikom,
– ure pouka, pri katerih se učenci delijo v učne skupine,
– ure pouka v 1. razredu, pri katerih sodeluje drugi strokovni delavec,
– ure pouka v 2. in 3. razredu v dvojezičnih šolah, pri katerih sodeluje v skladu z izvedbenimi navodili drugi učitelj.
Razširjeni program:
– ure dopolnilnega in dodatnega pouka – 1 ura tedensko na oddelek oziroma v skladu z izvedbenimi navodili,
– program dela v podaljšanem bivanju v skladu z zakonom,
– ure drugih oblik individualne in skupinske pomoči učencem – ure tedensko na oddelek,
– 2 uri tedensko za otroški pevski zbor in največ 4 ure za mladinski pevski zbor,
– 3 ure interesnih dejavnosti s področja umetnosti ter tehnike in tehnologije tedensko v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju,
– 5 ur interesnih dejavnosti letno na skupino 5 učencev 5. razreda za pripravo in izvedbo kolesarskega izpita,
– ure jutranjega varstva za učence 1. razreda.
Drugo:
– ure dodatne strokovne pomoči za učence s posebnimi potrebami na podlagi odločbe o usmeritvi.
33. člen
(svetovalni in drugi strokovni delavci)
Elementi za sistemizacijo delovnih mest drugih strokovnih delavcev so:
– izvajanje šolskega svetovalnega dela,
– vodenje šolske knjižnice,
– vodenje šolske prehrane,
– organiziranje in izvajanje računalniško-informativnih dejavnosti,
– delo laboranta.
34. člen
(administrativno-računovodski, tehnični in drugi delavci)
Elementi za sistemizacijo delovnih mest administrativno-računovodskih, tehničnih in drugih delavcev so:
– opravljanje spremstva gibalno oviranim učencem,
– opravljanje računovodskih del,
– opravljanje administrativnih del,
– opravljanje tehnično-vzdrževalnih del,
– pripravljanje šolskih malic,
– čiščenje šolskih prostorov.
35. člen
(sistemiziranje delovnih mest za nadstandardni del programa)
Šola lahko sistemizira tudi druga delovna mesta za opravljanje nalog, ki presegajo elemente za sistemizacijo delovnih mest, določenih v 32., 33. in 34. členu tega pravilnika, ali pa sistemizira določeno delovno mesto v večjem obsegu, kot je določeno z normativi in standardi v II. poglavju tega pravilnika.
V primeru iz prejšnjega odstavka si mora potrebna sredstva za opravljanje teh nalog zagotoviti iz:
– proračuna lokalne skupnosti,
– iz sredstev, pridobljenih z opravljanjem nadstandardnih storitev v skladu s sklepom sveta zavoda,
– iz drugih virov.
IV. PREHODNE DOLOČBE
36. člen
(prehodno obdobje)
Do šolskega leta 2008/2009 je element za sistemizacijo učitelja gospodinjstva:
– 0,5 ure gospodinjstva v okviru 30 ur pouka tedensko za oddelke 6. razreda s programom 7. razreda 9-letne osnovne šole,
– 0,5 ure gospodinjstva tedensko, ki se izvaja v skupnem obsegu 20 ur v okviru naravoslovnih in tehniških dni za oddelke 6. razreda s programom 7. razreda 9-letne osnovne šole, 7. razreda s programom 8. razreda 9-letne osnovne šole in 8. razreda s programom 9. razreda 9-letne osnovne šole.
Za oddelke 6. razreda s programom 7. razreda 9-letne osnovne šole, oddelke 7. razreda s programom 8. razreda in oddelke 8. razreda s programom 9. razreda 9-letne osnovne šole velja pri pouku gospodinjstva normativ za oblikovanje učnih skupin, določen v 24. členu tega pravilnika.
V. KONČNA DOLOČBA
37. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2003.
Št. 011-03-159/2003
Ljubljana, dne 24. julija 2003.
EVA 2003-3311-0175
dr. Slavko Gaber l. r.
Minister
za šolstvo, znanost in šport
Soglašam!
György Tomka l. r.
Predsednik Pomurske madžarske samopravne
narodne skupnosti – Muravidéki Magyar Önkormányzati
Nemzeti Közösség
Soglašam!
Silvano Sau l. r.
Predsednik Obalne samoupravne skupnosti italijanske
narodnosti – Comunità Autogestita Costiera della
Nazionalità Italiana
