Na podlagi 12. in 175. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03), zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), 22. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) ter 17. člena statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99, 52/01 in 76/02) je Mestni svet mestne občine Murska Sobota na 8. seji dne 31. 7. 2003 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Mestne občine Murska Sobota
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje Mestne občine Murska Sobota, ki jih je v novembru 2002 izdelala ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring d.o.o. iz M. Sobote pod št. 11/02-PUP/MS.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji za območje Mestne občine Murska Sobota (v nadaljevanju: PUP) so izdelani v skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Murska Sobota za območje Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 14/02).
3. člen
PUP za območje Mestne občine Murska Sobota vsebujejo:
1. Tekstualni del:
– obrazložitev
– smernice in mnenja pristojnih organov in organizacij
2. Grafični del:
– veljavnost in načini urejanja M 1:25000
– funkcija območja M 1:25000
– območja pretežne rabe
– mesto M. Sobota M 1:5000
– območja pretežne rabe
in posebna območja za naselja Markišavci,
Nemčavci, Rakičan, Bakovci, Satahovci,
Krog, Kupšinci, Veščica, Črnelavci,
Polana M 1:5000
– posebna območja v mestu M. Sobota M 1:5000.
4. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– meje območij urejanja in veljavnost
– funkcijo območij
– merila in pogoje za:
– vrsto posegov v prostor
– prostorsko in urbanistično oblikovanje območij
– arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav
– urejanje komunalne in energetske infrastrukture
– urejanje prometa
– druge posege, ki spreminjajo prostor
– ohranjanje in varovanje narave ter kulturne dediščine
– varovanje in izboljšanje okolja
– urejanje prostora za potrebe obrambe in zaščite
– odstopanja ter
– končna določila.
Merila in pogoji, določeni v tem odloku so podlaga za izdelavo posebnega dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
II. OBMOČJE UREJANJA IN VELJAVNOST
5. člen
Meja območja urejanja
Meja območja urejanja poteka po meji Mestne občine Murska Sobota, ki je identična z zunanjimi mejami katastrskih občin. V območje obdelave so vključene površine naslednjih katastrskih občin: Murska Sobota, Markišavci, Nemčavci, Rakičan, Bakovci, Krog, Satahovci, Kupšinci, Veščica, Črnelavci in Polana.
6. člen
Veljavnost
PUP veljajo za ureditveno območje mesta Murska Sobota in ureditvena območja naselij Markišavci, Nemčavci, Rakičan, Bakovci, Krog, Satahovci, Kupšinci, Veščica, Črnelavci in Polana ter zaselke in posamične gradnje, ki so v prostorskih sestavinah planov Mestne občine Murska Sobota opredeljene kot gradbene parcele, ter za odprti prostor (kmetijska, gozdna in ostala zemljišča). PUP ne veljajo za območja, ki se že urejajo z veljavnimi prostorskimi akti.
7. člen
Veljavnost PUP je začasna in neomejena. Začasno in s posebnimi pogoji veljajo PUP za območja, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (lokacijskih načrtov). Za vsa ostala območja, vključno z območji že izvedenih prostorskih izvedbenih aktov veljajo PUP neomejeno.
Vsa območja z navedbo veljavnosti so z mejo območja prikazana v grafičnih prilogah, navedenih v 3. členu tega odloka.
8. člen
Območja, za katera PUP ne veljajo, so območja prostorskih izvedbenih načrtov (zazidalnih, ureditvenih, lokacijskih), sprejeta z naslednjimi odloki:
Zazidalni načrti
1. odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje med Št. Kovača, Kocljevo, Cankarjevo, Kopitarjevo in Prežihovo ulico v Murski Soboti (blokovski kompleks) – Uradni objave, št. 25/89, sprememba: Uradni list RS, št. 81/02;
2. odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje Lendavska – sever v Murski Soboti – Uradne objave, št. 9/90, sprememba: Uradni list RS, št. 45/97, popravek: Uradni list RS, št. 77/98;
3. odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje Lendavska – jug v Murski Soboti – Uradni objave, št. 9/90;
4. odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje mesta Murska Sobota med Staneta Rozmana, Gregorčičevo, Arh. Novaka in Titovo ulico (Uradne objave, št. 10/90), sprememba: Uradni list RS, št. 56/00;
5. odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje “Potrošnik” v Murski Soboti – Uradne objave, št. 10/90, sprememba: Uradni list RS, št. 56/00;
6. odlok o sprejetju zazidalnega načrta za obrtno cono Murska Sobota – sever – Uradni list RS, št. 39/97;
7. odlok o zazidalnem načrtu za podaljšek Kajuhove ulice v Murski Soboti – Uradni list RS, št. 45/97);
8. odlok o sprejetju zazidalnega načrta za obrtno cono Turopolje 1 v Murski Soboti – Uradni list RS, št. 83/97, popravek: Uradni list RS, št. 77/98;
9. odlok o sprejetju zazidalnega načrta za ožje mestno središče mesta Murska Sobota – Uradni list RS, št. 79/97, sprememba: Uradni list RS, št. 61/01;
10. odlok o sprejetju zazidalnega načrta za obrtno transportno cono ob Markišavski cesti v Murski Soboti (Uradni list RS, št. 27/99);
11. odlok o sprejetju zazidalnega načrta za Malo Novo ulico v Murski Soboti – Uradni list RS, št. 86/02;
12. odlok o sprejemu zazidalnega načrta za trgovsko cono Murska Sobota – zahod – Uradni list RS, št. 46/03;
13. odlok o sprejetju zazidalnega načrta za proizvodno-servisno cono “Noršinska” – Uradni list RS, št. 16/03.
Ureditveni načrti
1. odlok o sprejetju ureditvenega načrta za ureditev soboškega mestnega parka – Uradni list RS, št. 21/96;
2. odlok o ureditvenem načrtu za območje dela naselja Črnelavci – ulici Pušča in Kranjčeva (zaselek Pušča) – Uradni list RS, št. 79/97;
3. odlok o sprejetju ureditvenega načrta za območje gramoznice Krog – Uradni list RS, št. 102/00;
4. odlok o ureditvenem načrtu za zbiralnico živalskih odpadkov v Murski Soboti – Uradni list RS, št. 23/01;
5. odlok o sprejemu ureditvenega načrta za razširjeno območje gramoznice Kamenšnica ob Bakovski cesti pri Murski Soboti – Uradni list RS, št. 71/01.
Lokacijski načrti
1. odlok o sprejetju lokacijskega načrta za obnovo čistilne naprave v Murski Soboti – Uradni list RS, št. 15/96;
2. odlok o sprejetju lokacijskega načrta za plinovodno omrežje v mestu Murska Sobota in naselju Nemčavci – Uradni list RS, št. 27/99;
3. odlok o sprejetju lokacijskega načrta za plinovodno omrežje v naselju Rakičan – Uradni list RS, št. 27/99;
4. odlok o sprejetju lokacijskega načrta za čistilno napravo Bakovci – Uradni list RS, št. 75/99;
5. odlok o lokacijskem načrtu za južno zbirno cesto Murska Sobota – Uradni list RS, št. 9/00;
6. uredba o lokacijskem načrtu za smer avtoceste Maribor – slovensko – madžarska meja na odseku Vučja vas – Beltinci – Uradni list RS, št. 63/99;
7. odlok o sprejetju lokacijskega načrta za plinovodno omrežje v naseljih Črnelavci, Veščica, Kupšinci, Polana, Krog, Satahovci, Bakovci in Markišavci – Uradni list RS, št. 119/00;
8. odlok o lokacijskem načrtu za izvennivojsko križanje ceste R2 – 441 (odsek 1298 – Lendavska ulica) z železniško progo Ormož – Hodoš v Murski Soboti – Uradni list RS, št. 55/02;
9. odlok o sprejetju lokacijskega načrta za gradnjo kolesarske steze in pločnika od mesta Murska Sobota do Černelavec (Uradne objave, št. 10/90).
9. člen
Območja predvidenih izvedbenih aktov (lokacijskih načrtov), za katera veljajo PUP začasno in s posebnimi pogoji, so območja označena s šifro PN.
PN-1 – območje med Ledavo in Puconskim potokom
PN-2 – območje zahodno in vzhodno od Lendavske
ulice v k.o. Nemčavci in k.o. Murska Sobota
PN-3 – območje severno od Noršinske ulice v k.o.
Murska Sobota
PN-4 – območje južno od Noršinske ulice v
k.o. Murska Sobota
PN-5 – območje med Markišavsko ulico in železniško
progo v k.o. Murska Sobota in k.o. Markišavci
PN-6 – območje južno od čistilne naprave v
k.o. Murska Sobota
PN-7 – območje zahodno od čistilne naprave v
k.o. Murska Sobota
PN-8 – območje med Industrijsko in Panonsko ulico v
k.o. Murska Sobota
PN-9 – območje Fazanerije v k.o. Murska Sobota
PN-10 – območje ob kanalu v k.o. Murska Sobota
PN-11 – območje južno od Ulice prekmurske čete v
k.o. Murska Sobota
PN-12 – območje zahodno od kompleksa ŽVZ v
k.o. Črnelavci
PN-13 – območje zahodno od Goričke ulice v
k.o. Črnelavci in k.o. Veščica
PN-14 – območje nekdanjega kompleksa KG v
k.o. Rakičan
III. FUNKCIJA OBMOČIJ
10. člen
Območje obdelave zajema poselitvena območja, ki jih delimo na ureditveno območje mesta Murska Sobota, na ureditvena območja ostalih naselij in na območja gradbenih parcel razpršene gradnje ter na odprti prostor. Ta se deli po namenu na kmetijska in gozdna zemljišča, površine vodnogospodarskih objektov, površine infrastrukturnih objektov in naprav in ostala območja s posebnim namenom (gramoznice, letališče).
Preko območij z osnovno namensko rabo segajo območja sekundarne rabe. To so varstveni pasovi zajetij pitne vode, območja varovanja narave, območja kulturne dediščine, raziskovalni prostor, koridori in varovalni pasovi infrastrukturnih objektov in naprav ter ogrožena območja.
Na celotnem območju poselitve in na območjih obstoječih in predvidenih infrastrukturnih omrežij in objektov izven poselitvenih območij, lahko občina kot prostorski ukrep uveljavlja na nepremičninah predkupno pravico v primerih gradenj objektov in komunalne infrastrukture v javno korist.
Vsa območja z navedenimi funkcijami so razvidna iz grafičnih prilog navedenih v 3. členu tega odloka.
11. člen
Ureditveno območje mesta, ureditvena območja ostalih naselij in poselitvena območja razpršene gradnje delimo na posamezne komplekse gradbenih parcel, ločenih po pretežni namembnosti. Pasovi med posameznimi kompleksi so prometne (P) in vodne (V) površine.
Vsako območje je označeno s šifro naselja in šifro pretežne dejavnosti ter zaporedno številko.
Posamezne šifre označujejo območja z naslednjimi dejavnostmi:
Si – območja za individualno stanovanjsko gradnjo in gradnjo
pripadajočih stanovanjskih pritiklin, za gospodinjske servise
in mirne obrtne dejavnosti ter poslovne funkcije, vključno z
gostinskimi lokali.
Sv – območja z vrstno stanovanjsko gradnjo z mirnimi
gospodinjskimi servisi in mirnimi obrtnimi dejavnostmi ter
poslovnimi funkcijami.
Sb – območja za blokovsko stanovanjsko gradnjo, z gospodinjskimi
servisi in obrtnimi dejavnostmi ter poslovnimi funkcijami.
C – območja za centralne dejavnosti. To so družbene, oskrbne,
storitvene, servisne, obrtne in druge dejavnosti, ki izhajajo
iz funkcije občinskega središča in dopolnjujejo bivalno in
delovno funkcijo prebivalcev širšega območja.
O – območja za mirne proizvodno-obrtne, obrtne, servisne,
poslovne, trgovske in gostinske dejavnosti.
I – območja za industrijske, transportne, obrtne, trgovske in
druge agresivnejše dejavnosti, ki lahko vključujejo tudi vse
ostale dejavnosti, razen stanovanjskih in nekaterih centralnih
dejavnosti (npr. zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo).
R – območja za šport in rekreacijo, kamor so vključena vsa
športna igrišča ter rekreacijske in zelene površine znotraj
katerih so definirane gradbene parcele.
Z – zelenice, parki, igrišča, pokopališča in druga območja brez
gradbenih objektov.
K – območja za gradnjo servisne, poslovne in obrtne dejavnosti
ter gradnjo kmetijskih objektov. Kapaciteta kmetijskih
proizvodnih objektov je v nekaterih naseljih omejena.
M – mešana območja, ki vključujejo območja za centralne
dejavnosti in blokovsko ter individualno stanovanjsko gradnjo.
12. člen
A) Poselitvena območja
1. Ureditveno območje mesta Murska Sobota
Ureditveno območje mesta je omejeno s plansko mejo pozidave. Osrednji del mesta zavzema mešano območje različnih funkcij, pretežno centralnih in stanovanjskih. Severni in vzhodni del mesta zavzemajo kompleksi industrijskih, trgovskih in transportnih dejavnosti, zahodni in južni del pa zavzema pretežno individualna stanovanjska gradnja.
Glede na pretežno dejavnost posamezna območja v mestu Murska Sobota, za katera ni predvidena izdelava izvedbenih načrtov, delimo na območja za centralne dejavnosti, območja blokovske, individualne in vrstne stanovanjske zidave, na območja za rekreacijo, zelena območja, območja za obrt in industrijo in mešana območja.
13. člen
Območja za centralne dejavnosti – C
MS/C-1 – območje Srednješolskega centra ob Ulici
Štefana Kovača
MS/C-2 – območje Osnovne šole I. ob Ulici
Štefana Kovača
MS/C-3 – območje Osnovne šole II. ob Cankarjevi
ulici
MS/C-4 – območje Dijaškega doma ob Tomšičevi
ulici
MS/C-5 – območje gasilskega doma ob Cankarjevi
ulici
MS/C-6 – območje Osnovne šole III in IV. ob Trstenjakovi ulici
MS/C-7 – območje občine ob Kardoševi ulici
MS/C-8 – območje zdravstvenega doma ob Grajski
ulici
MS/C-9 – območje kina ob Št. Kovača ulici
MS/C-10 – območje bivše trgovine Park ob Ulici Štefana Kovača
MS/C-11 – območje trgovine ob Rožnem naselju
MS/C-12 – območje bencinskega servisa ob Tišinski
14. člen
Območja za blokovsko stanovanjsko gradnjo – Sb:
MS/Sb-1 – območje stanovanjskega kompleksa ob
Razlagovi ulici
MS/Sb-2 – območje stanovanjskega bloka ob
Št. Kovača ulici (železničarski blok)
15. člen
Območja za individualno stanovanjsko gradnjo – Si
MS/Si-1 – območje med razbremenilnim kanalom, Malim Doblom,
Razlagovo, Kopališko, Borovnjakovo in Severjevo ulico ter
Ulico Štefana Kovača
MS/Si-2 – območje med razbremenilnim kanalom, Ulico Štefana
Kovača, Prežihovo, Kopitarjevo in Cankarjevo ulico
MS/Si-3 – območje med razbremenilnim kanalom, Tišinsko,
Cankarjevo in Kajuhovo ulico, vključno z objekti ob
Tišinski ulici
MS/Si-4 – območje med Kajuhovo, Trstenjakovo, Bakovsko ulico in
južno plansko mejo pozidave
MS/Si-5 – območje med Cankarjevo ulico, železniško progo in
Trstenjakovo ulico
MS/Si-6 – območje med Cvetkovo in Lendavsko ulico, železniško
progo, Ulico Arh. Novaka in Gregorčičevo ulico
MS/Si-7 – območje med Ledavo, Puconskim potokom in Klavniško
ulico
MS/Si-8 – območje Čopove in Vegove ulice
MS/Si-9 – območje ob Poljski ulici
16. člen
Območja individualne vrstne zazidave – Sv
MS/Sv-1 – območje Jakobovega naselja
MS/Sv-2 – območje Naselja ljudske pravice pri Petrolu
MS/Sv-3 – območje ob Razlagovi ulici
MS/Sv-4 – območje Rožnega naselja
MS/Sv-5 – območje Finžgarjevega naselja
MS/Sv-6 – območje Zelene ulice
17. člen
Območja za šport in rekreacijo ter zelene površine – R
R-1 – igrišče ob Osnovni šoli I
R-2 – igrišče ob Osnovni šoli II
R-3 – igrišče ob Osnovnih šolah III. in IV.
R-4 – območje mestnega kopališča,
nogometnih igrišč in tenis igrišč
R-5 – igrišča ob Mladinski ulici (Partizan)
R-6 – območje nekdanje gramoznice ob kanalu
18. člen
Območja zelenic, parkov, igrišč, pokopališč in ostalih zelenih površin – Z
Z-1 – območje parka med ulicami
Štefana Kuzmiča in Mikloša Kuzmiča
Z-2 – območje židovskega pokopališča ob
Panonski ulici
Z-3 – Trg zmage ob Slovenski ulici
Z-4 – Zeleni pas pri železniški postaji
Z-5 – Park o Doblu
Z-6 – Zeleni pas ob Kanalu
Z-7 – območje pokopališča ob Panonski ulici
19. člen
Mešana območja za centralne dejavnosti, blokovsko in individualno stanovanjsko gradnjo
MS/M-1 – območje ob Slovenski ulici in Ulici Staneta
Rozmana
MS/M-2 – območje ob Ulici Arh. Novaka z
železniško postajo
MS/M-3 – območje med Slomškovo, Gregorčičevo
in Cankarjevo ulico
MS/M-4 – območje ob Ulici Štefana Kovača
MS/M-5 – območje ob Grajski in Kardoševi ulici
MS/M-6 – območje med St. Rozmana in
Gregorčičevo ulico
20. člen
Območja za obrtne, industrijske in ostale dejavnosti – O in I
MS/I,O,C-1 – območje Vrtnarije, vojašnice, komunale
in Pomurskega tiska
MS/I, O,C-2 – območje industrijske cone med železniško
progo, Ledavo in Panonsko ulico
MS/I-3 – območje Mesne industrije Pomurka
MS/I,O,C-4 – železniška postaja
MS/I,O-5 – Poštno prometni center ob Bakovski cesti
MS/O-6 – območje južno od Agroservisa
21. člen
2. Ureditvena območja ostalih naselij
Ureditvena območja strnjenih naselij Markišavci, Nemčavci, Rakičan, Bakovci, Krog, Satahovci, Kupšinci, Veščica, Črnelavci in Polana so definirana s plansko mejo pozidave.
Vsa naselja so pretežno stanovanjska naselja z individualno stanovanjsko gradnjo. Poleg stanovanjske funkcije je v naseljih razvita še osnovna preskrba in servisi ter zagotovljene rekreacijske površine. V vseh naseljih je prisotna še kmetijska dejavnost.
Glede na pretežno dejavnost so območja naselij deljena na posamezne komplekse, v katerih se dejavnosti tudi prekrivajo.
NS/Si, K-1 – ureditveno območje naselja Markišavci
NS/Si, K-2 – ureditveno območje naselja Nemčavci
NS/Si, K-3 – ureditveno območje naselja Rakičan
NS/Si, K-4 – ureditveno območje naselja Bakovci
NS/Si, K-5 – ureditveno območje naselja Krog
NS/Si, K-6 – ureditveno območje naselja Satahovci
NS/Si, K-7 – ureditveno območje naselja Kupšinci
NS/Si, K-8 – ureditveno območje naselja Veščica
NS/Si, K-9 – ureditveno območje naselja Črnelavci,
severno od Dolge ulice
NS/Si, C-10 – ureditveno območje naselja Črnelavci,
južno od Dolge ulice (novo naselje)
NS/Si, K-11 – ureditveno območje naselja Polana
22. člen
3. Razpršena gradnja
Zaselki in posamični objekti razpršene gradnje so pretežno stanovanjska območja in pokopališča, po posameznih lokacijah pa tudi obrtne, proizvodne ter rekreacijske dejavnosti, zato večja območja označujemo glede na pretežno dejavnost:
RS/C-1 – območje motela Čarda
RS/C-2 – območje bolnišnice Rakičan in območje
Srednje kmetijske šole Rakičan
RS/R-3 – območje grajskega parka Rakičan
RS/C-4 – območje Osnovne šole Bakovci
RS/Si-5 – območje zaselka Jezera pri Rakičanu
RS/K-6 – območje hlevov Jezera pri Rakičanu
RS/K-7 – območje hlevov v Bakovcih
RS/K-8 – območje ŽVZ v Črnelavcih
RS/O-9 – območje Pavlinjek ob Ledavi v Črnelavcih
RS/R-10 – območje rekreacijske cone v Črnelavcih
RS/R-11 – območje rekreacijske cone v Veščici
RS/R-12 – območje rekreacijske cone v Polani
RS/R-13 – območje rekreacijske cone v Kupšincih
RS/R-14 – območje rekreacijske cone v Krogu
pri gramoznici
RS/R-15 – območje rekreacijske cone Brod na Muri
RS/R-16 – območje rekreacijske cone v Bakovcih
RS/R-17 – območje rekreacijske cone v Satahovcih
RS/R-18 – območje rekreacijske cone v Rakičanu
RS/R-19 – območje rekreacijske cone v Nemčavcih
RS/Z-20 – območja pokopališč, ki niso vključena
v ureditvena območja naselij
RS/O,C-21 – območje bencinskega servisa v Nemčavcih
RS/Si, K-22 – ostala razpršena gradnja
23. člen
B) Odprti prostor
1. Kmetijska zemljišča
Najboljša kmetijska zemljišča so namenjena izključno kmetijski rabi z najširšo možnostjo rabe. Večinoma so to njivske površine. V grafičnih prilogah so označene z oznako 1.
Ostala kmetijska zemljišča so manj kvalitetna kmetijska zemljišča, pretežno travniki in pašniki. V grafičnih prilogah so označena z oznako 2.
2. Območja gozdov so zemljišča porasla z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem s katerokoli gozdno funkcijo. V obravnavanem nižinskem delu občine je to predvsem varovalna funkcija, saj gre za manjše gozdove med kmetijskimi zemljišči in ob vodotokih. Večja gozdna površina je gozd ob reki Muri, ki je zaradi posebnih krajinskih in naravovarstvenih kvalitet opredeljen kot regijski park Mura. V grafičnih prilogah so gozdovi označeni s šifro G.
3. Površine vodnogospodarskih objektov so površine reke Mure in nižinskih potokov (Ledave, Puconskega potoka, Mokoša, Dobla), razbremenilnega kanala Ledava – Mura ter jarkov. Manjši odvodniki so del prevladujoče rabe in v grafičnih prilogah niso posebej označeni. Vodnogospodarski objekti so tudi opuščene gramoznice in visokovodni nasip ob Muri. Oznaka za vodnogospodarske objekte je V.
K površinam vodnogospodarskih objektov prištevamo tudi priobalna zemljišča, ki znašajo na vodah 1. reda (reka Mura, potok Ledava) 15 m, na vodah II. reda (ostali vodotoki) pa 5 m od meje vodnega zemljišča.
4. Površine infrastrukturnih objektov so predvsem ceste, ki so pretežno vključene v poselitvena območja, v odprtem prostoru pa so del prevladujoče rabe. Ceste so razvrščene v kategorije na podlagi uredbe o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98), odloka o občinskih cestah v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 16/00) in odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 73/98).
Kategorizirane državne ceste na obravnavanem območju so: odsek avtoceste št. A5 med priključkoma Murska Sobota – Lipovci, magistralna cesta – glavna cesta I. reda št. 3 (M. Sobota – Lendava – Dolga vas), glavna cesta II. reda št. 441 (Murska Sobota – Gederovci), regionalna cesta II. reda št. 442 (Martjanci – Dobrovnik) in regionalna cesta III. reda št. 715 (Murska Sobota – Skakovci).
Kategorizirane občinske ceste so lokalne ceste (LC) in javne poti (JP). Med občinske ceste sodi tudi južna obvozna cesta in priključki do avtoceste.
Po območju Mestne občine Murska Sobota poteka še glavna železniška proga Ormož – Hodoš – državna meja.
5. Ostala območja
V planskih dokumentih so posebej opredeljena tudi zemljišča opuščenih gramoznic, ki so deloma urejene v rekreacijske površine in so označene tudi kot vodna površina (Gr-V).
V območju obdelave so evidentne tudi opuščene gramoznice, ki v planskih dokumentih nimajo definirane namembnosti. V PUP jih obravnavamo kot območja sanacije. V grafičnih prilogah jih posebej ne prikazujemo.
Območje s posebnim namenom je tudi letališče v Rakičanu in območje ob RTV stolpu v k.o. Nemčavci.
24. člen
C) Območja, ki segajo preko osnovnih območij
1. Varstveni pasovi zajetij pitne vode
To so varstveni pasovi zajetja pitne vode v Krogu, Črnskih mejah in Fazaneriji. Varstvene cone in ukrepi za zavarovanje voda in podtalnice so določeni v odloku o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00). Lokalni vodni viri v naseljih Krog, Bakovci in Satahovci nimajo določenih in zavarovanih varstvenih pasov.
2. Zavarovana območja naravne dediščine
Območje, ki je opredeljeno kot pomembnejša naravna dediščina že v planskih dokumentih je regijski park Mura.
Za regijski park še ni varstvenih režimov.
3. Zavarovana območja in objekti kulturne dediščine
Kulturna dediščina je na obravnavanem območju evidentirana v zbirnem registru kulturne dediščine in delno zavarovana z odlokom o zavarovanju kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 8/91).
4. Raziskovalni prostor
Celotno območje obdelave je opredeljeno kot raziskovalni prostor za nafto, plin in geotermalne vode.
5. Koridori in varovalni pasovi obstoječih in predvidenih linijskih infrastrukturnih objektov in naprav
Širine varovalnih pasov linijskih infrastrukturnih objektov so določene z zakonodajo, ki obravnava posamezni objekt in širino gradbene parcele, ki je potrebna za gradnjo in vzdrževanje.
Varovalni pasovi kategoriziranih državnih cest segajo na obe strani ceste, merjeno od cestnega sveta – za avtocesto 40 m, za glavno cesto 25 m, za regionalno cesto 15 m in za državne kolesarske poti 5 m (zakon o javnih cestah – Uradni list RS, št. 29/97).
Varovalni pasovi občinskih cest znašajo obojestransko od roba cestnega sveta za lokalne ceste 4 m, za javne poti 2 m, za javne kolesarske poti 2 m, za glavne mestne ceste 6 m, za zbirne mestne ali krajevne ceste 4 m in za krajevne ali mestne ceste 3 m.
Oddaljenost od daljnovodov z nazivno močjo do 110 kV je določena v pravilniku o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 110 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/88).
Varovalni pasovi glavne železniške proge Ormož – Hodoš, ki poteka po območju obdelave, so podani v pravilniku o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87). Varovalni progovni pas znaša 200 m.
Koridor plinovoda znaša 20 m.
6. Ogrožena območja
Ogrožena območja na območju obdelave so poplavna območja. To so vodna, priobalna in druga zemljišča vzdolž vodotokov (Mura, Ledava, Mokoš, Dobel, Puconski potok), kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča. Poplavna območja so razvidna iz grafičnih prilog.
IV. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV
A) Poselitvena območja
25. člen
V ureditvenem območju mesta Murska Sobota, v ureditvenih območjih ostalih naselij in v območjih razpršene gradnje so po posameznih območjih, za katere ni predvidena izdelava izvedbenih načrtov dopustni naslednji posegi:
Na območjih s pretežno funkcijo, označeni z Si (individualna stanovanjska gradnja):
– gradnja, rekonstrukcija, nadzidava, prizidava, nadomestna gradnja in odstranitev vseh vrst objektov in pomožnih objektov, ki so v funkciji območja ter infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij;
– sprememba namembnosti, sprememba rabe in vzdrževanje objektov, pomožnih objektov in infrastrukture;
– parcelacija zemljišč;
– ureditev prometnih in zelenih površin ter igrišč;
– komunalne in vodnogospodarske ureditve;
– postavitev obeležij, spomenikov, reklamnih objektov in letnih vrtov.
26. člen
Na območjih s pretežno funkcijo, označeno z Sb in Sv:
– gradnja stanovanjskih in pomožnih objektov, ki so v funkciji območja ter gradnja infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij;
– sprememba namembnosti, sprememba rabe in vzdrževanje objektov, pomožnih objektov in infrastrukture;
– odstranitev objektov in naprav;
– ureditev prometnih in zelenih površin ter igrišč;
– komunalne in vodnogospodarske ureditve;
– parcelacija zemljišč;
– postavitev obeležij, spomenikov, reklamnih objektov in letnih vrtov.
Dogradnja ali sprememba namembnosti v gostinske lokale je možna le, če so vhodi v stanovanja in lokal ločeni.
27. člen
Na območjih s pretežno funkcijo, označeno s C:
– gradnja, rekonstrukcija, nadzidava, dozidava, nadomestna gradnja in odstranitev vseh vrst objektov in pomožnih objektov, ki so v funkciji območja ter infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij;
– odstranitev, sprememba namembnosti, sprememba rabe in vzdrževanje objektov, pomožnih objektov in infrastrukture;
– parcelacija zemljišč;
– ureditev prometnih in zelenih površin ter igrišč;
– komunalne in vodnogospodarske ureditve;
– postavitev obeležij, spomenikov, reklamnih objektov in letnih vrtov.
28. člen
Na območjih za šport in rekreacijo, označenih z R:
– gradnja, dogradnja, nadzidava in odstranitev športnih, rekreacijskih in gostinskih objektov;
– gradnja in nadomestna gradnja infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij;
– tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah;
– odstranitev objektov in naprav;
– postavitev začasnih montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo ter začasnih montažnih objektov za turistične, športne in druge prireditve;
– komunalne in vodnogospodarske ureditve;
– ureditev zunanjih površin in dopolnilna zasaditev ter postavitev ograj;
– postavitev obeležij, spomenikov, reklamnih objektov in letnih vrtov;
– parcelacija zemljišč.
29. člen
Na območjih za obrtne in industrijske dejavnosti, označene z O in I:
– gradnja, rekonstrukcija, nadzidava, dozidava, nadomestna gradnja in odstranitev vseh vrst objektov in pomožnih objektov, ki so v funkciji območja ter gradnja infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij;
– odstranitev, sprememba namembnosti, sprememba rabe in vzdrževanje objektov, pomožnih objektov in infrastrukture;
– parcelacija zemljišč;
– ureditev prometnih in zelenih površin ter igrišč;
– komunalne in vodnogospodarske ureditve;
– postavitev obeležij, spomenikov, reklamnih objektov in letnih vrtov.
30. člen
Na območjih zelenic, parkov, igrišč, pokopališč in drugih območjih brez gradbenih objektov (označene z Z):
– ureditev talnih površin;
– dopolnilna zasaditev;
– namestitev mestne opreme (klopi, luči);
– postavitev in zasaditev ograj.
Na območjih pokopališč je dopustna še gradnja in rekonstrukcija mrliških vežic, ureditev spremljajočih objektov (npr. prostor za odpadke, vhod), ureditev parkirišč ter postavitev žarnih zidov.
31. člen
Na območjih, ki so poleg osnovne rabe namenjena tudi za gradnjo kmetijskih objektov (označena s šifro K) so poleg navedenih dejavnosti možne gradnje proizvodnih kmetijskih objektov (hlevov). Kapaciteta je omejena po posamezni lokaciji in za celotno naselje glede na namembnost in velikost (gostoto) naselja, in sicer:
– v naseljih Markišavci, Nemčavci, Satahovci in Polana na posamezni lokaciji do 20 GVŽ v celotnem naselju do 60 GVŽ;
– v naseljih Rakičan, Bakovci, Krog, Kupščinci, Veščica in Črnelavci na posamezni lokaciji do 40 GVŽ, v celotnem naselju do 120 GVŽ (1 GVŽ je 1 govedo ali 3 prašiči ali 10 glav drobnice ali 100 glav perutnine).
V naseljih, kjer skupna kapaciteta že presega navedeno je možna gradnja dodatnih kapacitet le na obstoječih lokacijah.
V območjih s pretežno kmetijsko dejavnostjo (K) omejitev ni.
32. člen
Na območjih z mešano dejavnostjo so dopustni posegi, navedeni v 25., 26., 27. in 30. členu tega odloka.
33. člen
Območja predvidenih izvedbenih načrtov
Na območju predvidenih lokacijskih načrtov, navedenih v 9. členu odloka niso dopustni posegi, ki bi vplivali na poznejše kompleksne ureditve posameznega območja. Po posameznih območjih so dopustni posegi, ki so usklajeni s predvideno namembnostjo območja, in sicer:
– gradnja, rekonstrukcija in nadomestna gradnja posamičnih objektov in pomožnih objektov na že formiranih parcelah ob pogoju, da je do parcele urejena komunalna oprema in da je zagotovljen dovoz na javno cesto;
– gradnja in nadomestna gradnja infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij ob pogoju, da posamezen infrastrukturni objekt ali naprava zagotavlja oskrbo za širše ali celotno območje izvedbenega načrta;
– odstranitev, sprememba namembnosti in sprememba rabe obstoječih objektov;
– ureditve zunanjih površin, ki so nujne za funkcioniranje obstoječih objektov ali naprav;
– postavitev prometne in druge obvestilne signalizacije ter reklamnih objektov.
Pri vseh posegih je graditelje potrebno obvezati, da omogočijo dovoz in komunalne priključke za sosednje parcele.
34. člen
B) Območja odprtega prostora
1. Kmetijska zemljišča
Na vseh kmetijskih zemljiščih so poleg primarne rabe dopustni naslednji posegi:
– dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in naprav;
– gradnja dopolnilnih kmetijskih objektov pri obstoječih kmetijah v območjih z oznako K;
– vodnogospodarske ureditve;
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah;
– ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva;
– ureditev travnatih rekreacijskih in športnih površin;
– postavitev začasnih ograj;
– postavitev začasnih montažnih objektov za potrebe kmetijstva (rastlinjaki, čebelnjaki, seniki), in za potrebe turističnih, športnih in drugih prireditev;
– ureditev rekreacijskih in turističnih poti ter kolesarskih stez po obstoječih poteh.
Dopolnilni kmetijski objekti so proizvodni kmetijski objekti (hlevi) in drugi gospodarski objekti na obstoječi kmetiji, katerih funkcionalno zemljišče v pretežni meri sega na obstoječo gradbeno parcelo v sklopu domačije.
35. člen
2. Območja gozdov
Na območju gozdov so dopustni naslednji posegi:
– dograditev objektov in naprav za gozdarsko, lovsko, turistično ali športno dejavnost;
– gradnja, dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in naprav;
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah;
– vodnogospodarske ureditve;
– ureditev rekreacijskih in turističnih poti in kolesarskih stez po obstoječih javnih poteh.
Odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna.
Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati.
Za vse posege v gozdne površine je potrebno pridobiti soglasje Zavoda RS za gozdove.
36. člen
3. Območja vodnih in obvodnih površin
Na območjih vodnih in obvodnih površin so dopustni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela na obstoječih površinah, objektih in napravah;
– vodnogospodarske ureditve;
– ureditve manjših zajemališč požarne vode;
– ureditev manjših zajetij za ureditev ribnikov;
– ureditev turističnih, kolesarskih in peš poti.
Odstranitev vegetacije z obvodnih zemljišč ni dopustna. Vodnogospodarske ureditve se urejajo kompleksno.
Za vsak poseg na vodnih in obvodnih površinah je potrebno na podlagi zakona o vodah pridobiti vodno soglasje.
37. člen
4. Območja infrastrukturnih objektov in varovalnih pasov
Na območjih infrastrukturnih objektov in varovalnih pasov so dopustni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela in rekonstrukcije;
– gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč;
– gradnja kolesarskih in peš površin;
– gradnja nadomestnih objektov in naprav;
– gradnja dodatnih mostnih konstrukcij za kolesarske in pešpoti;
– gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij.
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt in če s posegom soglaša upravljalec tega objekta.
38. člen
5. Ostala območja
Na območjih opuščenih gramoznic in na rekreacijskih površinah z dvonamensko rabo (travnata igrišča, letališče) so dopustni naslednji posegi:
– gradnja, dogradnja že obstoječih športnih in rekreacijskih objektov;
– ureditev manjših športnih igrišč;
– postavitev začasnih montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo ter objektov za prireditve;
– komunalne in vodnogospodarske ureditve;
– postavitev ograj;
– dopolnilna zasaditev in sanacija brežin ter delno zasipavanje.
Gradnja objektov na območjih opuščenih gramoznic in igrišč je dopustna le na gradbenih parcelah, opredeljenih v planskih dokumentih.
Opuščene gramoznice, ki so evidentne v naravi, v planskih aktih pa nimajo opredeljene namenske rabe se lahko sanirajo z zasutjem in se uredijo v površino, ki je opredeljeno v planih (kmetijsko zemljišče, gozd).
Na območju letališča je dopustna gradnja le v območju gradbenih parcel, opredeljenih v planskih aktih. Na ostalem območju je možna le postavitev začasnih montažnih objektov za prireditve.
39. člen
C) Območja, ki segajo preko osnovnih območij
1. Varstveni pasovi zajetij pitne vode
Posegi na območjih varstvenih pasov vodnih zajetij so definirani v odloku o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00).
Pri posegih v navedene varstvene pasove je potrebno upoštevati tudi vse druge ukrepe za zavarovanje podtalnice in črpališč pred onesnaženjem.
Posegi v bližini nezavarovanih virov pitne vode ne smejo poslabšati kvalitete pitne vode ali vplivati na zmanjšanje izdatnosti vodnega vira.
40. člen
2. Območja naravne dediščine
Naravna dediščina je na območju Mestne občine Murska Sobota evidentirana in označena v prostorskih sestavinah planov kot obvezno republiško izhodišče. To je območje regijskega parka Mura.
Ker za navedeno območje še ni varstvenih režimov, je za vse posege znotraj območja potrebno pridobiti naravovarstveno mnenje oziroma naravovarstveno soglasje pristojne varstvene službe.
Naravovarstveno soglasje je potrebno pridobiti tudi za posege izven zavarovanega območja, za katere se domneva, da bi lahko ogrozili biotsko raznovrstnost ali naravno vrednoto.
41. člen
3. Območja in objekti kulturne dediščine
Kulturna dediščina je v Mestni občini Murska Sobota zavarovana z odlokom o zavarovanju kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju (bivše) oObčine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 8/91) ter evidentirana v registru kulturne dediščine na območju Mestne občine Murska Sobota. Vsa območja in objekti so razvidni iz grafičnih prilog.
Na zavarovanih območjih in objektih so dopustni posegi pod pogoji, ki jih predpisuje varstveni režim ali pod posebnimi pogoji pristojne varstvene službe.
Za vse posege na zavarovanih objektih in območjih kulturne dediščine si je pred posegi potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje na projektno dokumentacijo od pristojnega zavoda. Kulturnovarstveno soglasje je potrebno pridobiti tudi za posege, ki vplivajo ali je utemeljeno pričakovati, da bodo vplivali na varstvo, ohranjanje in vzdrževanje kulturne dediščine.
42. člen
4. Raziskovalni prostor
Na celotnem območju obdelave so dopustna raziskovalna vrtanja za pridobitev nafte, plina in geotermalne vode, pod pogoji, za posamezno namensko površino iz tega odloka ter pod pogoji iz zakona o rudarstvu.
Dopustne so tudi raziskave ležišč drugih rudnin in surovin.
Na celotnem območju, razen na ožjem varstvenem območju zajetij pitne vode, so dopustna tudi geološka vrtanja pod pogojem, da vrtanja trajno ne spreminjajo obstoječega stanja na površini in podtalju.
43. člen
5. Koridori obstoječih linijskih infrastrukturnih objektov in naprav
Na območjih komunalnih, energetskih in prometnih varovalnih pasov so dopustni vsi že našteti posegi za posamezne namenske površine pod pogoji, ki jih predpisuje upravljalec posamezne naprave oziroma pod pogoji področne zakonodaje.
Za vse posege v varovalnih pasovih kategoriziranih in lokalnih cest iz 23. in 24. člena tega odloka je potrebno pridobiti soglasje upravljalca.
Soglasje upravljalcev je potrebno pridobiti tudi za vse posege v varovalnem progovnem pasu 200 m in v varovalnem pasu plinovoda 20 m.
44. člen
6. Ogrožena območja
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogrožena območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
Za posege v poplavnem območju si je od pristojnega ministrstva potrebno pridobiti vodno soglasje oziroma vodno informacijo o pogojih posega v prostor.
V. MERILA IN POGOJI ZA PROSTORSKO
IN URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČIJ
45. člen
Posege, ki pomenijo gradnjo ali urejanje površin oblikujemo skladno z merili prostorske značilnosti posameznih območij.
Prostorska (urbanistična) merila
Prostorska merila določajo:
– velikost, obliko in lego stavbnih parcel;
– velikost funkcionalnih zemljišč;
– odmike med objekti in parcelami;
– lego objektov in naprav;
– dovozne priključke;
– ureditev parcele.
Pri tem je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost obstoječih in predvidenih objektov ali naprav na obravnavani parceli;
– obstoječo pozidavo na obravnavani in sosednjih parcelah;
– obstoječo infrastrukturo in obstoječo zasaditev;
– dovozni priključek na javno cesto;
– tradicionalno zasnovo razporeditve objektov na parceli.
46. člen
Gradbena parcela
Velikost, oblika in lega parcele se določa ob upoštevanju koncepta obstoječe tlorisne zasnove določenega območja, naselja ali zaselka ter zavisi od namembnosti, velikosti in zmogljivosti objektov in naprav na predmetnem zemljišču.
Pri razporeditvi objektov in naprav se mora praviloma upoštevati obstoječi koncept zazidave in obstoječe urejene površine.
Pri vseh posegih, ki pomenijo gradnjo je potrebno upoštevati faktor izkoriščenosti zemljišča (razmerje med bruto etažno površino objekta brez kleti in stavbnim zemljiščem), ki znaša:
– za območja centralnih dejavnosti (C) – od 1 – 1,4;
– za blokovsko gradnjo (Sb) – od 1-2,5;
– za individualno gradnjo (Si) – od 0,25 – 0,4;
– za območja za obrtne (O) in industrijske (I) dejavnosti od 0,4 – 0,6.
V stanovanjskih območjih oziroma v posameznih funkcionalno zaokroženih območjih, kjer so stanovanja, mora biti zagotovljenih najmanj 5 m2 zelenih površin na prebivalca.
47. člen
Gradbena parcela mora zagotavljati vse potrebne površine za dejavnost v obstoječih in bodočih objektih ter omogočati vzdrževanje objekta. Če potrebnega zemljišča (npr. parkirišča, zelenice) ni mogoče zagotoviti znotraj obravnavane parcele, se lahko to predvidi na drugem za to ustreznem zemljišču, vendar v oddaljenosti manj kot 3 m.
Gradbena parcela za individualne stanovanjske objekte in stanovanjske pritikline sega do 3 m od fasade, širina dovoza je 3 m. Za stanovanjske bloke, za kmetijske proizvodne objekte (hleve) in za ostale proizvodne ali servisne objekte (obrtne, servisne delavnice) sega gradbena parcela do 4 m od fasade, širina dovoza je 4 m.
48. člen
Vsak objekt z javno funkcijo ali dejavnostjo, ki je vezana na stranke ter stanovanjski bloki in individualne stanovanjske hiše morajo poleg gradbene parcele navedeno v 47. členu tega odloka imeti še pripadajoča parkirišča. Le-ta se določijo ob vsaki novogradnji, spremembi namembnosti ali spremembi rabe objekta ali naprave. Pri tem je potrebno upoštevati naslednje kriterije:
-------------------------------------------------------------------------
Dejavnost število parkirnih mest (PM) na enoto
-------------------------------------------------------------------------
stanovanjski objekti
– enodružinske hiše
– večstanovanjski objekti 1 PM1 PM za stanovanje
poslovni prostori (pisarne) 1 PM na 30 m2 neto površine
prodajni prostori 1 PM na 30 m2 koristne površine
nakupovalni center 1 PM na 15 m2 koristne površine
gostinski objekti 1 PM na 10 sedežev
gostišča s prenočišči 1 PM na 5 sob in1 PM na
4 sedeže
prireditveni prostori 1 PM na 5 sedežev
zdravstveni domovi 1 PM na 3 zaposlene + 1 PM na 30 m2
koristne površine
bolnišnice 1 PM na 10 postelj + 1 PM na 3 zaposlene
šole, vrtci 1 PM na 2 zaposlena
industrija, obrt
– industrijski obrati
– obrtne delavnice, servisi 1 PM na 50 m2 neto površine
1 PM na 2 zaposlena
pokopališča 1 PM na 20grobov
-------------------------------------------------------------------------
Najmanj eno parkirno mesto, oziroma 5% vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu z javno dejavnostjo mora biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih oseb.
49. člen
Odmiki
Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih parcel ter ne slabšajo pogojev bivanja v sosednjem objektu. Zagotovljena mora biti osončenost bivalnih objektov (vsaj 2 uri dnevno celo leto).
Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov.
Najmanjši odmik od sosednje parcelne meje je 1,5 m.
V strnjeni zazidavi (vrstne hiše) se novi objekti locirajo na mejo.
Odmiki od vseh javnih prometnih poti in cest morajo biti najmanj 4 m, od kategoriziranih cest pa tudi v skladu s cestno-prometnimi predpisi. Odstopanje v odmiku od javnih cest je možno le s soglasjem upravljalca.
Odmiki med objekti znotraj stavbne parcele morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Odmik med objekti na sosednjih parcelah znaša praviloma toliko, kolikor znaša maksimalna višina sosednjih objektov. Pri odmikih je potrebno upoštevati tudi faktor izkoriščenosti parcele iz 46. člena tega odloka.
Pri odmikih od vodnogospodarskih objektov in naprav je potrebno upoštevati določila zakona o vodah glede določanja meje priobalnih zemljišč in erozijskih območij ter si od lastnikov ali upravljalcev vodnogospodarskih objektov pridobiti vodno soglasje.
50. člen
Dovozni priključek
Vsak objekt na zaključeni stavbni parceli mora imeti zagotovljen in urejen prost in varen dovozni priključek na javno cesto v skladu z veljavnimi predpisi o javnih cestah. Objekti ob kategoriziranih cestah morajo imeti po možnosti za več objektov skupni priključek.
Javni objekti in lokali morajo imeti glede na svojo dejavnost zadostno število parkirnih mest v skladu s kriteriji iz 48. člena tega odloka.
51. člen
Ureditev parcele
Pri lociranju novih in nadomestnih objektov in ureditvi parcele je potrebno upoštevati prostorsko zasnovo območja ter faktor izkoriščenosti iz 46. člena tega odloka.
Ohranjati je potrebno obstoječo vegetacijo. Dopustni so le nujni poseki.
Nepozidan del parcele mora biti urejen glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Pri zasaditvi je potrebno upoštevati domačo avtohtono vegetacijo.
Okolica večstanovanjskih in poslovnih objektov in objektov družbenega standarda mora biti urejena tako, da je funkcionalno oviranim osebam omogočen samostojen in varen dostop.
Višina zemljišča ob parcelni meji mora biti prilagojena višini sosednjega zemljišča.
52. člen
Ograje
Parcela ali deli parcele znotraj naselja, zaselka ali za posamezni objekt je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parc. meje, ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda, sicer pa 0,5 m od meje sosednjega zemljišča. Ograje v ureditvenih območjih strnjenih naselij morajo biti ob cesti praviloma žive ali lesene in ne smejo presegati višine 1,20 m. Postavitev ograje zunaj ureditvenih območij naselij je dopustno ob zemljiščih, ki jih je potrebno zavarovati, oziroma preprečiti dostop. Višina in izvedba ograje se prilagodi namenu.
Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in drugih prometnih površinah morajo biti postavljene tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa.
Za postavitev ograj ob vodnogospodarskih objektih ali napravah si je potrebno od lastnikov ali upravljalcev vodnogospodarskih objektov pridobiti vodno soglasje.
53. člen
Postavitev kioskov, stojnic, objektov ulične opreme in letnih vrtov
Kioski in stojnice za sezonsko prodajo se lahko postavijo le za določen čas v mestu Murska Sobota in vseh ostalih ureditvenih območjih strnjenih naselij. Pri tem je potrebno zagotoviti minimalno gradbeno parcelo, ki znaša do 1 m od objekta, oziroma do 3 m na prodajni strani.
Obeležja, verska znamenja, spomeniki, reklamni objekti, obvestilna signalizacija, neprometni znaki in drugi objekti ulične opreme se postavijo tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.
Pri oblikovanju navedenih objektov je potrebno upoštevati pogoje, omejitve in način postavitve kot je določeno v odloku o oglaševanju in plakatiranju v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 60/02).
Na odprtih javnih in zasebnih površinah pred gostinskimi lokali je možno postaviti sezonske gostinske vrtove ob pogoju, da ni oviran promet po javnih površinah. Zagotovljena mora biti širina pločnika za prehod pešcev najmanj 1,5 m.
VI. MERILA IN POGOJI ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV
54. člen
Merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav določajo:
– tlorisne velikosti in oblike objektov, višinske gabarite;
– obliko, naklon strehe in kritino ter oblikovanje in obdelavo fasad.
55. člen
Tlorisna velikost in oblika
V območjih centralnih dejavnosti (C), blokovske stanovanjske gradnje (Sb), območjih za obrt, industrijo (O, I) in območjih z mešanimi dejavnostmi (M) mora biti tlorisna velikost objekta prilagojena velikosti in legi gradbene parcele ter namembnosti območja in objekta.
Pri velikosti novih in prizidanih objektih je potrebno upoštevati izkoristek parcele iz 46. člena tega odloka.
V ureditvenih območjih naselij in v območjih razpršene gradnje mora biti tlorisna oblika novih stanovanjskih in drugih objektov ter objektov, ki se preurejajo podolgovata v razmerju stranic od 1:1,5 do 1:2 ali več. Lahko je lomljena v L ali U. Enako razmerje se mora upoštevati tudi pri gradnji pritiklin.
Pri novogradnjah in dozidavah v vseh naseljih se morajo ohranjati merila in velikosti za naselje značilne zazidave.
56. člen
Višinski gabariti
V območjih za blokovsko stanovanjsko gradnjo in območjih centralnih dejavnosti ter industrijskih in obrtnih območjih je potrebno upoštevati značilen višinski gabarit območja.
V območjih za individualno stanovanjsko gradnjo višina individualnih stanovanjskih hiš ne sme presegati 2 stanovanjskih etaž nad terenom. Višina največ P + 2 nad terenom je dopustna le pri javnih in obrtno-servisnih objektih v centralnih delih naselij.
Pri vseh stanovanjskih objektih v ureditvenih območjih naselij in v območjih razpršene gradnje, ki se gradijo na novo ali se nadzidavajo, je potrebno upoštevati tradicionalno višinsko razmerje med fasado in streho, ki mora znašati najmanj 1:1 ali več v korist strehe. Drugačno razmerje je možno izjemoma pri javnih, obrtnih in servisnih objektih, kjer so dopustni manjši nakloni strešin.
Pri določanju višine novih objektov in objektov, ki se nadzidavajo je potrebno upoštevati predpisane odmike med objekti in od sosednjih parcelnih mej v skladu z določili 49. člena tega odloka.
57. člen
Strehe
Obliko, naklon, velikost streh, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi mesta ali naselja.
V območjih za centralne dejavnosti, blokovsko gradnjo, mešanih območjih ter območjih za obrtne in industrijske dejavnosti v mestu in vseh naseljih so strehe lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave.
V območjih individualne stanovanjske gradnje v ureditvenih območjih naselij in območjih razpršene gradnje morajo vsi predvideni objekti in objekti, ki se preurejajo imeti streho v naklonu (praviloma enakostranične dvokapnice). Enokapne, ustrezno oblikovane strehe so dovoljene le kot podaljšek osnovne strehe nad prizidanimi pomožnimi objekti in pritiklinami v smeri slemena osnovnega objekta.
Naklon strehe mora biti od 30–45 stopinj. Kritina mora biti opečna, oziroma iz materiala, podobnega opeki.
Smeri slemen morajo biti vzporedne z daljšo stranico objekta.
Strehe so lahko zaključene s čopom. Nad izkoriščenim podstrešjem je možno odpiranje strešin z mansardami (frčadami), ob pogoju, da imajo naklone enake osnovni strehi.
Strehe nad pomožnimi objekti in pritiklinami morajo biti izvedene na enak način, kot nad osnovnim objektom.
Manjši nakloni strešin so dopustni na obrtnih, servisnih in večjih javnih objektih. Manjši nakloni so dopustni tudi na večjih kmetijskih proizvodnih objektih (hlevih).
58. člen
Oblikovanje in obdelava fasad
Na območjih centralnih, blokovskih, mešanih, obrtnih in industrijskih območjih v mestu Murska Sobota se obdelava in oblikovanje fasad prilagodi obstoječemu stanju.
Na območju individualne stanovanjske gradnje v ureditvenih območjih naselij in območjih razpršene gradnje se pri oblikovanju in obdelavi fasad uporabijo avtohtoni, za območje značilni materiali (opeka, les, kamen). V območjih vaških jeder, ob dominantnih objektih in ob zavarovanih objektih kulturne dediščine ni dopustna uporaba materialov kot so – obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke, steklenih zidakov ali drugih umetnih materialov.
Barva fasad je v vseh območjih lahko poljubna.
59. člen
Oblikovanje ostalih objektov in naprav
Montažni kioski in stojnice so lahko tipske izvedbe. V enem naselju oziroma zaokroženem območju morajo biti kioski in stojnice enake izvedbe in enake barve, razen, če gre za kratkotrajno začasno postavitev.
Pri oblikovanju obeležij, verskih znamenj, spomenikov, reklamnih objektov, obvestilne signalizacije, neprometnih znakov in drugih objektov ulične opreme ter letnih gostinskih vrtov je potrebno upoštevati velikostna in oblikovalska merila določenega območja. Napisi in reklame ne smejo presegati velikosti fasad ali fasadnih elementov.
V enem naselju ali zaokroženem območju morajo biti našteti objekti oblikovani enotno.
Plakatiranje in neprometne znake ureja odlok o oglaševanju in plakatiranju v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 60/02).
VII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE
IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
60. člen
Predvideni gradbeni posegi (novogradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije) so dopustne le na komunalno opremljenih zemljiščih. Komunalno opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno cesto in če ima v bližini priključke za elektriko, vodo in kanalizacijo.
61. člen
Vodooskrba
Vsi predvideni objekti na celotnem območju obdelave morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje.
Gradnja objektov v katerih se predvideva večja poraba vode je možna po predhodni proučitvi zadostnih količin ustrezne vode. V območjih urejanja namenjenih poselitvi, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode in ustreznega pritiska, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene, oziroma zagotoviti odvzem iz obstoječih vodnjakov ali vodnih površin.
Pri gradnji objektov in drugih posegov je potrebno upoštevati minimalne odmike od cevovodov javnega vodovoda.
62. člen
Odvajanje odpadnih voda
V naseljih, kjer je zgrajena kanalizacija, se morajo vsi predvideni objekti, ki so ali bodo priključeni na vodovodno omrežje, priključiti tudi na kanalizacijsko omrežje.
V naseljih, kjer je že zgrajeno kanalizacijsko omrežje, ni pa zgrajena čistilna naprava, se fekalne odplake odvajajo na bližnji obstoječi sistem, ki je že priključen na ustrezno čistilno napravo.
V območjih zaselkov in ob posamičnih gradnjah, kjer ni kanalizacije, se odvod fekalne vode rešuje z individualnimi ali skupinskimi vodotesnimi, troprekatnimi greznicami brez odtoka, ki se po potrebi praznijo. Greznice morajo biti dimenzionirane v skladu z navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85).
Vsebina greznic se ob praznenju mora odvažati na bližnjo komunalno čistilno napravo. Izjemoma se odplake iz greznic lahko odvažajo na obdelovalne kmetijske površine ob predhodno izdelani presoji, iz katere so razvidne količine in razpolaganje z zadostnimi površinami kmetijskih zemljišč, ter ob upoštevanju pogojev iz uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96).
Vsebina greznic in gnojničnih jam se ne sme izpuščati direktno v vode, melioracijske jarke ali druge odvodnike površinskih voda. Prav tako se vsebina greznic ne sme odvažati na varstvene pasove pitne vode.
V ureditvenih območjih naselij, kjer se bodo urejale večje utrjene površine ali gradili objekti večjih dimenzij, se mora urediti odvodnja meteornih odpadnih voda. Odvod se mora urediti ločeno od fekalne kanalizacije in obvezno preko lovilcev maščob v bližnje površinske odvodnike, za kar je potrebno pridobiti soglasje od ustreznega organa.
Objekti z agresivnejšimi odpadnimi vodami morajo imeti predhodni sistem čiščenja.
63. člen
Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmečkih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča).
Gnojnične jame in gnojišča morajo biti nepropustna, brez odtoka. Razredčena vsebina gnojničnih jam in gnoj se lahko odvaža na obdelovalne kmetijske površine v skladu z gnojilnim načrtom in pogojev iz uredbe, navedene v 62. členu tega odloka. Gnojevka se mora takoj podorati.
V naseljih, zaselkih in ob posamičnih stanovanjskih ali gospodarskih objektih, kjer so gnojnične jame in gnojišča neurejena, se le-ta morajo primerno sanirati v sklopu ostalih ureditev na parceli.
64. člen
Zbiranje in odstranjevanje odpadkov
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija.
Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost.
Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz.
Zbiranje posebnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga predpisuje pravilnik o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (Uradni list RS, št. 20/86, 4/89 in 39/96) in področni predpisi o posameznih nevarnih snoveh.
65. člen
Oskrba z električno energijo
Objekti se priključijo na elektro omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljalec v svojem soglasju.
V strnjenih naseljih in večjih zaselkih ter pomembnejših posameznih objektih, površinah in območjih se mora v skladu s potrebami urediti javna razsvetljava.
Novi in nadomestni električni vodi in priključki se v odprtem prostoru izvedejo zračno, v strnjenih naseljih pa tudi zemeljsko.
Za vsako natančnejšo obdelavo je potrebno pridobiti podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov ter lokacije elektroenergetskih objektov.
Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem je potrebno glede na občutljivost posameznega območja preveriti morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu z uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
66. člen
Telekomunikacijsko omrežje in sistemi zvez
Telefonsko omrežje se bo izgrajevalo na podlagi planskih usmeritev. Za posamezno medkrajevno povezavo bo izdelana ustrezna dokumentacija.
V naseljih in v odprtem prostoru je v skladu s predpisi dopustna gradnja kabelskih TV in drugih sistemov, vključno z antenami za prenos signalov, vendar le na podlagi ustrezne dokumentacije.
Za posamezen poseg v prostor, s katerimi so tangirane telekomunikacijske naprave, je potrebno pridobiti telekomunikacijsko soglasje. Pred gradbenimi in drugimi posegi v območju obstoječih telekomunikacijskih naprav je potrebno izdelati zakoličbo zemeljskega TK omrežja in TK kanalizacije.
Pri novogradnjah in rekonstrukcijah se vodi kablirajo in združujejo z omrežjem CATV.
67. člen
Plinovodno omrežje
Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi lokacijskih načrtov ali posebnih strokovnih podlag, ki izhajajo iz planskih usmeritev občine.
Pri posegih v varovalnem koridoru obstoječega plinovodnega omrežja je potrebno pridobiti soglasje upravljalca plinovoda.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROMETA
68. člen
Urejanje prometnega omrežja mora biti načrtovano in izvajano v skladu s predpisi, ki urejajo promet.
Postavitev ali gradnja nadzemnih prometnih, turističnih in drugih objektov ali naprav, reklamne, turistične in druge obvestilne signalizacije, letnih gostinskih vrtov ter gradnja podzemnih naprav v cestnem telesu ali cestnem varovalnem pasu je dopustna le s soglasjem upravljalca ceste.
Rekonstrukcija obstoječih cest se mora izvajati na podlagi ustrezne dokumentacije in v skladu s predpisi.
Predvideni priključki na kategorizirano cesto ali sanacija obstoječih, morajo biti izvedeni pravokotno na os kategorizirane ceste z zagotovljeno preglednostjo in tako, da ne ovirajo prometa in da se ne poškoduje cestno telo.
Prometne površine in dovozi morajo biti urejeni tako, da omogočajo dostope do objektov z vseh strani za primer intervencije in da omogočajo dostope invalidnim osebam.
Pri vseh posegih na parcelah, ki mejijo na kmetijska zemljišča je potrebno omogočiti nemoten dovoz do kmetijskih zemljišč tudi z večjimi kmetijskimi stroji.
Pri lokaciji novih objektov in površin je treba glede na možnosti predvideti skupne priključke za več objektov.
Parkiranje javnih prometnih vozil (avtobusov) in tovornjakov na območju mesta in naselij ni dopustno, razen na mestih, ki so za to določena.
Parkirni prostori, kolesarske steze in pločniki morajo biti ločeni od cestišča.
Objekti, ki so locirani v neposredni bližini javnih površin, morajo na strešni kritini imeti snegobrane.
IX. MERILA IN POGOJI ZA DRUGE POSEGE,
KI SPREMINJAJO PROSTOR
69. člen
Merila in pogoji za druge posege, ki začasno spreminjajo prostor, se nanašajo na urejanje površin in območij v vseh namenskih površinah odprtega prostora, in sicer:
– vzdrževalna dela;
– ureditev manjših ribnikov in požarnih odjemališč;
– manjše regulacije;
– gradnja mostov;
– ureditev začasnih delovišč za izvajanje raziskovalnih gradbenih ali drugih posegov;
– druge ureditve, ki jih trenutno ni možno predvideti in ki trajno ne spreminjajo prostora.
Poleg že navedenih pogojev iz prejšnjih členov tega odloka je pri naštetih ureditvah potrebno upoštevati vse pogoje varovanja naravne dediščine in krajinskih vrednot.
Pri urejanju območij za začasno rabo za določen namen, je potrebno območje po izvedbi posega primerno sanirati in ga vzpostaviti v prvotno stanje.
Za vse predvidene posege je potrebno izdelati ustrezne projekte. V postopku priprave sodelujejo vsi prizadeti in vse pristojne inšpekcijske službe, ki jih določi upravni organ, pristojen za urejanje prostora.
X. MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE IN VAROVANJE NARAVE TER KULTURNE DEDIŠČINE
70. člen
Ohranjanje in varovanje narave
Naravna dediščina je na območju Mestne občine Murska Sobota evidentirana v planskih dokumentih in še ni zavarovana z izvedbenim aktom. Za posege na zavarovano območje regijskega parka Mura, je potrebno pridobiti mnenje in naravovarstveno soglasje.
71. člen
Ohranjanje in varovanje kulturne dediščine
Kulturna dediščina je v območju, ki ga obravnavajo prostorski ureditveni pogoji, zavarovana z odlokom o zavarovanju kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 8/91), ter evidentirana v registru kulturne dediščine.
Pri izdelavi projektne dokumentacije se mora upoštevati register KD in varstveni režimi iz zgoraj navedenega odloka, če gre za posege na zavarovanih objektih in območjih ali v njihovi bližini.
Pri posegih na zavarovanih objektih in območjih je potrebno v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega Zavoda za kulturno dediščino Maribor.
Vsa območja in objekti kulturne dediščine so razvidni iz grafičnih prilog.
XI. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
72. člen
Odstranjevanje in odvažanje plodne zemlje ni dovoljeno. Za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebno sanirati vse obstoječe vire onesnaženja kot so:
– nekontrolirano izpuščanje odpadnih voda;
– prekomerno izpuščanje zračnih emisij;
– nezavarovana ali neustrezna skladišča tekočih goriv;
– divja odlagališča komunalnih odpadkov;
– nelegalne gramozne jame.
Pri razvrščanju novih dejavnosti ali objektov je potrebno upoštevati bližino obstoječih objektov in predvidene vplive na te objekte.
V skladu s 57. členom zakona o graditvi objektov je potrebno v projektni dokumentaciji za vsak objekt ali druge ureditve prikazati vplivno območje objekta, ter predvideti ustrezne ukrepe za zmanjšanje emisij snovi ali energije na okolico.
Proizvodna ali obrtna območja ali objekti, ki povzročajo prekomerne emisije (hrup, smrad, ipd.) morajo biti locirani izven stanovanjskih območij, praviloma na robu naselja. Za vse tovrstne posege mora biti v skladu z zakonom o varstvu okolja in na podlagi uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96 in 12/00) izdelano poročilo o vplivih na okolje.
Vse trajne spremembe v krajini, povzročene z gradnjo objektov in naprav ali s spremembo kmetijske rabe na kmetijskih in gozdnih zemljiščih morajo biti ovrednotene tudi z vidika dolgoročnih posledic na okolje.
Posegi v krajino, ki trajno spreminjajo njeno podobo brez ustreznega dovoljenja pristojne službe niso dovoljeni, četudi gre za vzdrževalna dela, razen, ko gre za izvajanje vzdrževalnih del na vodotokih, ki so nujna za zagotavljanje zahtevane poplavne varnosti prebivalstva.
73. člen
Varstvo pred hrupom
Pri vseh posegih v prostor, predvsem v bivalnih in naravnih območjih se morajo upoštevati predpisi s področja varstva pred hrupom.
Na podlagi uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) uvrščamo pretežni del območja obdelave v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom, razen območij, ki so označena v grafičnih prilogah, ki so sestavni del odloka. To so kompleksi bolnišnice in grajskega parka v Rakičanu, kompleksi šol in vrtcev ter pokopališča, ki jih uvrščamo v območja z II. stopnjo varstva pred hrupom.
Območja za obrtne in industrijske dejavnosti uvrščamo v območja s IV. stopnjo varovanja pred prekomernim hrupom.
Za vse posege, za katere se v postopku pridobivanja dovoljenj ugotovi ali domneva, da bodo povzročali prekomerno obremenitev s hrupom, se izdela ekspertno mnenje, na podlagi katerega se določijo ustrezni ukrepi za zmanjšanje ali odpravo prekomernih vplivov.
74. člen
Varstvo zraka
Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivno dejavnostjo, ki povzroča prekomerne emisije v zrak, je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo varstvo zraka.
XII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA
ZA POTREBE OBRAMBE IN ZAŠČITE
75. člen
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami.
Požarna varnost
Na podlagi pravilnika o metodologiji o določitvi požarne obremenitve je v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja za vsak poseg, za katerega se ugotovi ali domneva, da bo povzročal požarno obremenitev določi stopnja požarne obremenitve in po potrebi izdela ocena požarne ogroženosti in določijo ustrezni ukrepi.
Za območja povečane požarne ogroženosti stanovanjskih in drugih gradenj je potrebno izvesti hidrantno omrežje v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91), po potrebi pa tudi druge požarnovarnostne ukrepe. Definirati je potrebno tudi interventne poti ter možnost evakuacije v primeru požara.
76. člen
Varstvo pred poplavami
Poplavno območje reke Mure sega do obrambnega nasipa, tako da poselitvena območja niso ogrožena, zato posebni ukrepi niso predvideni.
V bližini ostalih vodotokov in vodnih površin pa je potrebno vse predvidene posege načrtovati izven poplavnega območja oziroma poplavno varnost preveriti v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja in glede na stanje predpisati ustrezne ukrepe.
77. člen
Zaklonišča
Zaklonišča osnovne in dopolnilne zaščite se gradijo v skladu z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94), kar povzema tudi odlok o graditvi in vzdrževanju zaklonišč v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 56/96).
XIII. ODSTOPANJA
78. člen
Dopustna so odstopanja od posameznih določil odloka, in sicer:
Odstopanja v odmikih, velikosti gradbene parcele in v razporeditvi objektov na parceli so možna, če ni možno zagotoviti v 47., 48. in 49. členu definiranih pogojev in če se z odstopanji ne poslabšajo pogoji funkcioniranja objektov na obravnavanih in na sosednjih parcelah.
Odstopanja v odmikih od javnih cest so možna le v soglasju z upravljalcem.
Odstopanja v odmikih med objekti so dopustna, če tako narekuje sistem zazidave, obstoječa razporeditev objektov ter konfiguracija terena in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi.
Odstopanja v višini objektov so dopustna v večjih naseljih, kadar gre za gradnjo objekta, ki zaradi svoje vsebine (namembnosti) mora biti višji od dopustnih višin iz 56. člena tega odloka.
Odstopanja v obliki, naklonu in obdelavi strehe (kritina) so možna izjemoma v vseh območjih pod pogojem, da objekti ne rušijo značilne pozidave in da ne spreminjajo značilne vedute naselja. Ravne, polkrožne in druge oblike streh so izjemoma možne le v mestu M. Sobota.
Odstopanja v višini ograje so dopustna pri postavitvi ograj ob pokopališčih. Višina znaša do 2 m. Možna so tudi odstopanja v izvedbi ograje, če so že obstoječe ograje ob sosednjih zemljiščih drugačne kot jih določa 52. člen tega odloka.
Odstopanje v tlorisni obliki objektov je dopustna, če velikost in oblika parcele zagotavljata ustrezne odmike iz 49. člena tega odloka.
XIV. KONČNA DOLOČILA
79. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
80. člen
Z veljavnostjo tega odloka prenehajo veljati:
1. odlok o sprejetju zazidalnega načrta in prostorskih ureditvenih pogojev za ureditveno območje naselja Bakovci (Uradne objave, št. 21/88, dopolnitev Uradne objave, št. 10/90);
2. odlok o sprejetju zazidalnega načrta za posamezna območja v naselju Rakičan (Uradne objave, št. 9/88), št. proj. 5/88, julij 1988, sprememba 29/88;
3. odlok o sprejetju spremembe dela zazidalnega načrta za poštno prometni center ob Bakovski ulici v Murski Soboti (Uradne objave, št. 8/89);
4. odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje mesta Murska Sobota med Ulico Št. Kovača, Severjevo ulico, Borovnjakovo ulico in mestnim parkom (Uradni list RS, št. 6/96);
5. odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje ob Razlagovi ulici v Murski Soboti (Uradne objave, št. 32/86);
6. odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje mesta M. Sobota med Trstenjakovo, Bakovsko in Mladinsko ulico ter rezervatom za družbeno usmerjo gradnjo (Uradne objave, št. 18/87);
7. odlok o sprejetju zazidalnega načrta za severni del naselja Črnelavci – romsko naselje (Uradne objave, št. 5/92);
8. odlok o sprejetju spremembe zazidalnega načrta Črnelavci – Veščica (Uradni list RS, št. 75/99);
9. odlok o sprejetju ureditvenih načrtov za melioracijska območja “Budinski mlin” in “Plesa”, Šalamenci – Mlačine, Bodonci ter Borovje II (Uradne objave, št. 18/86) v delu, ki sega na območje mestne občine;
10. odlok o sprejetju lokacijskega načrta za gradnjo vodovoda Rakičan – Beltinci (Uradne objave, št. 5/92) – v delu kjer poteka po območju Mestne občine Murska Sobota;
11. odlok o sprejetju lokacijskega načrta za južni zbiralnik (kolektor) kanalizacije v Murski Soboti (Uradni objave, št. 10/92);
12. odlok o sprejetju lokacijskega načrta za kabelsko televizijo v Murski Soboti (Uradne objave, št. 15/90);
13. odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Murska Sobota in okolico (Uradne objave, št. 25/89) in vse spremembe in dopolnitve (Uradni list RS, št. 59/99, 34/00, 105/00 in 4/01);
14. odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje med Mladinsko, I. Regenta, Žitno, Talanyjevo, Trstenjakovo, Tomšičevo, J. Kramarja ulico in Cankarjevim naseljem (Uradne objave, št. 4/89);
15. odlok o sprejemu ureditvenega načrta za obstoječe in razširjeno pokopališče v Murski Soboti (Uradne objave, št. 8/97);
16. odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje med Št. Kovača, Kocljevo, Cankarjevo, Kopitarjevo in Prežihovo ulico v Murski Soboti (blokovski kompleks – Uradne objave, št. 25/89 in Uradni list RS, št. 81/02) v delu, ki se nanaša na območje obdelave in določitev skupnih funkcionalnih zemljišč. Območje obdelave ob Ulici Št. Kovača sega do severnih fasad stanovanjskih blokov.
81. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 35003-49/2003
Murska Sobota, dne 31. julija 2003.
Župan
Mestne občine Murska Sobota
Anton Slavic l. r.
