Na podlagi 84. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 55/03 - uradno prečiščeno besedilo in 79/03) izdaja minister za šolstvo, znanost in šport v soglasju z ministrom za zdravje

Normativi in standardi, ki jih določa ta pravilnik, obsegajo učno obveznost strokovnih delavcev, učno obveznost ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativno-računovodske in tehnične službe in merila za oblikovanje oddelkov in skupin za izvajanje prilagojenega izobraževalnega programa z nižjim izobrazbenim standardom v osnovnih šolah s prilagojenim programom (v nadaljnjem besedilu: šole) in za izvajanje prilagojenih izobraževalnih programov z enakovrednim izobrazbenim standardom v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami (v nadaljnjem besedilu: zavodi).
Merila za oblikovanje oddelkov in skupin za izvajanje prilagojenega izobraževalnega programa z nižjim izobrazbenim standardom in za izvajanje prilagojenih programov z enakovrednim standardom se uporabljajo tudi v drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki imajo enote ali oddelke za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.
Merila za določanje obveznosti ravnatelja in pomočnika ravnatelja ter za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativno-računovodske in tehnične službe se nanašajo na izvedbo programa 8-letne in 9-letne osnovne šole v šolah in v zavodih.

Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je:
– 22 ur za učitelje,
– 21 ur za učitelja slovenščine,
– 21 ur za učitelja slovenščine in madžarščine kot maternega jezika v dvojezičnih šolah,
– 22 ur za učitelje, ki izvajajo druge oblike individualne in
skupinske pomoči učencem in dodatno strokovno pomoč učencem s posebnimi potrebami v okviru mobilne službe,
– 30 ur sodelovanja pri pouku za laboranta.
Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 50 minut, je:
– 25 ur za učitelje v podaljšanem bivanju.
Tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela, izražena v urah po 60 minut, je:
– 22 ur za učitelja v oddelku vzgoje in izobraževanja,
– 35 ur za strokovne delavce v jutranjem varstvu za učence 1. razreda.

Za vodenje postopka nacionalnih preizkusov znanja po prilagojenih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom ob koncu tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ima tajnik šolske komisije zmanjšano tedensko učno obveznost pouka ali delovno obveznost svetovalnega dela:
– za 1 uro pouka ali 2 uri svetovalnega dela, če je učencev 9. razreda do 28,
– za 2 uri pouka ali 4 ure svetovalnega dela, če je učencev 9. razreda od 29-84.
Pomočniku ravnatelja šole, ki je tajnik šolske komisije, se učna obveznost zmanjša za število ur iz prejšnjega odstavka, vendar ne pod 4 ure pouka ali 8 ur svetovalnega dela.
Učitelj, ki je član predmetne komisije za pripravo nacionalnih preizkusov znanja, ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost za polni delovni čas, in sicer:
– učitelj, član predmetne komisije za matematiko in materni jezik, za 4 ure,
– učitelj, član predmetne komisije za tuji jezik, za 3 ure,
– učitelj, član predmetne komisije za ostale predmete, za 2 uri.
Ravnatelju šole in pomočniku ravnatelja šole, ki je član predmetne komisije, se učna obveznost lahko zmanjša v skladu z določili iz prejšnjega odstavka, vendar pomočniku ravnatelja ne pod 4 ure pouka ali 8 ur svetovalnega dela.

Če je v posameznem oddelku 1. razreda, v katerem se izvaja prilagojen program z nižjim oziroma z enakovrednim izobrazbenim standardom najmanj 5 učencev, se vključi drugi strokovni delavec. Njegova učna obveznost znaša 10 ur tedensko.
Drugi strokovni delavec se vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 10 ur, če so v kombinirani oddelek iz dveh ali treh razredov vključeni najmanj 4 učenci.

V prvem, sedmem in devetem razredu se za naloge razrednika prizna vrednost dveh ur pouka tedensko, v drugih razredih pa ene ure.
Za opravljanje nalog mentorja pripravniku, se strokovnemu delavcu prizna vrednost ene ure pouka tedensko.

Tedenska učna obveznost ravnatelja šole oziroma zavoda in ravnatelja organizacijske enote zavoda je v okviru delovne obveznosti v šolah in v zavodih z 12 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami 2 uri pouka ali 3 ure vzgojnega dela ali 4 ure svetovalnega dela.
Tedenska učna obveznost ravnatelja v okviru delovne obveznosti zavoda je:
– z 11 do 12 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami 2 uri pouka ali 3 ure vzgojnega ali 4 ure svetovalnega dela,
– z 9 do 10 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami 3 ure pouka ali 4 ure vzgojnega ali 6 ur svetovalnega dela,
– s 7 do 8 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami 4 ure pouka ali 5 ur vzgojnega ali 8 ur svetovalnega dela,
– s 5 do 6 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami 5 ur pouka ali 6 ur vzgojnega ali 10 ur svetovalnega dela,
– s 4 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami 6 ur pouka ali 7 ur vzgojnega ali 12 ur svetovalnega dela.
Ravnatelj osnovne šole oziroma ravnatelj organizacijske enote z več kot 12 oddelki v okviru delovne obveznosti nimata učne obveznosti.
Poleg predpisane učne obveznosti lahko ravnatelj uči tedensko še največ 5 ur oziroma opravi 7,5 ure vzgojnega ali 10 ur svetovalnega dela.
Ure pouka, vzgojnega oziroma svetovalnega dela, ki jih opravi ravnatelj osnovne šole, zavoda oziroma organizacijske enote nad predpisano učno obveznostjo, se določijo v pogodbi o zaposlitvi.
Za določitev učne obveznosti ravnatelja se upoštevajo čisti in kombinirani oddelki, vzgojne skupine in stanovanjske skupine ter oddelki za izvedbo skupinskega dela z učenci iz treh ali več razredov, oddelki podaljšanega bivanja, oddelki vrtca ter oddelki mobilne službe.

V šoli oziroma v zavodu lahko ravnatelj imenuje pomočnika ravnatelja.
Ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja pri 14 oddelkih oziroma vzgojnih skupinah. Učna obveznost pomočnika ravnatelja v šoli oziroma v zavodu s 14 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami je za tedensko polno obveznost 14 ur pouka ali 16 ur vzgojnega dela ali 28 ur svetovalnega dela. Za vsak oddelek več, se njegova učna obveznost zmanjša za 1 uro pouka ali vzgojnega dela ali za 2 uri svetovalnega dela, tako da ima pri 24 oddelkih 4 ure pouka, 6 ur vzgojnega dela ali 8 ur vzgojnega dela.
Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 26 oddelkih, tretjega pa pri 38 oddelkih ali več. Učna obveznost za drugega, tretjega in vsakega nadaljnjega pomočnika, se določi po enakih merilih kot pri prvemu.
Za sistemizacijo delovnega mesta pomočnika ravnatelja in za določitev njegove učne obveznosti se upoštevajo čisti in kombinirani oddelki, vzgojne skupine in stanovanjske skupine ter oddelki za izvedbo skupinskega dela z učenci iz treh ali več razredov in oddelki podaljšanega bivanja.

V šoli z 10 oddelki se sistemizira eno delovno mesto svetovalnega delavca, v šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot delovno mesto s polovičnim delovnim časom.
V zavodu, razen v zavodu, ki ima le stanovanjske skupine, se sistemizira najmanj dve delovni mesti svetovalnih delavcev.

V šoli oziroma v zavodu z 20 oddelki in več se sistemizira eno delovno mesto knjižničarja, v šoli oziroma v zavodu z večjim oziroma manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot delovno mesto s polovičnim delovnim časom.

V šoli z več kot 45 oddelki se sistemizira eno delovno mesto računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti.
V šoli s 45 oddelki in manj se to delovno mesto sistemizira takole:
za 37 do 45 oddelkov 0,90 delovnega mesta,
za 33 do 36 oddelkov 0,75 delovnega mesta,
za 29 do 32 oddelkov 0,65 delovnega mesta,
za 25 do 28 oddelkov 0,55 delovnega mesta,
za 21 do 24 oddelkov 0,45 delovnega mesta,
za 17 do 20 oddelkov 0,35 delovnega mesta,
za 13 do 16 oddelkov 0,30 delovnega mesta,
za 9 do 12 oddelkov 0,25 delovnega mesta,
do 8 oddelkov 0,20 delovnega mesta.
V zavodu se sistemizira največ eno delovno mesto računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti.

V šoli štejejo kot osnova za sistemizacijo delovnih mest svetovalnega delavca, knjižničarja in računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti čisti in kombinirani oddelki in oddelki za izvedbo skupinskega dela z učenci treh in več razredov.
Če ima zavod oddelke vrtca, se le-ti štejejo kot osnova za sistemizacijo delovnega mesta svetovalnega delavca.
V zavodu štejejo kot osnova za sistemizacijo delovnega mesta knjižničarja čisti in kombinirani oddelki in oddelki za izvedbo skupinskega dela z učenci treh in več razredov.

Šola, ki izvaja prilagojen program z enakovrednim izobrazbenim standardom, v oddelkih 6., 7., 8. in 9. razreda s 7 učenci, sistemizira delovno mesto laboranta s štiriletno strokovno šolo v obsegu 25 odstotkov od skupnega števila ur, določenih s predmetnikom, pri naravoslovju v 6. in 7. razredu, ter kemiji, fiziki in biologiji v 8. in 9. razredu.

Za izvajanje fizične pomoči šola, ki izvaja program z nižjim izobrazbenim standardom, na podlagi odločbe o usmeritvi gibalno oviranega učenca, sistemizira delovno mesto spremljevalca, če ne more zagotoviti izvajanja odločbe v okviru obstoječe kadrovske zasedbe oziroma na drug ustrezen način. Obseg delovne obveznosti in čas trajanja delovnega razmerja spremljevalca se določi glede na število učencev, ki se jim nudi fizična pomoč in število ur izvajanja fizične pomoči, ki je odvisno od trajanja pouka in podaljšanega bivanja, kolikor so učenci vanj vključeni. Spremljevalec mora imeti štiriletno strokovno šolo ali gimnazijo.
V zavodu, ki ima oddelke, v katerih se izvaja prilagojen izobraževalni program z nižjim ali z enakovrednim standardom oziroma poseben program za gibalno ovirane otroke, se na oddelek sistemizira eno delovno mesto spremljevalca, ki mora imeti štiriletno strokovno šolo ali gimnazijo. Število delavcev se lahko poveča glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje vključenih učencev oziroma dijakov. V tem primeru mora zavod pridobiti soglasje pristojnega upravnega organa.

V zavodu se sistemizira ustrezno število delovnih mest varuha–negovalca, ki mora imeti štiriletno šolo, in sicer:
– v oddelku, v katerem se izvaja posebni vzgojno-izobraževalni program za otroke na prvi razvojni stopnji eno delovno mesto,
– v kombiniranem oddelku, v katerem se izvaja posebni vzgojno-izobraževalni program in so v njem najmanj 3 otroci na prvi razvojni stopnji, eno delovno mesto,
– v vzgojni skupini, v kateri so otroci in mladostniki na prvi razvojni stopnji, eno delovno mesto,
– v vzgojni skupini, v kateri so težko gibalno ovirani otroci in mladostniki, največ dve delovni mesti.

V šoli z 20 oddelki in več in v zavodu s 15 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami ali več se za administrativna dela sistemizira eno delovno mesto pisarniškega referenta, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot delovno mesto s polovičnim delovnim časom. Imeti mora štiriletno strokovno šolo.

V šoli z 20 oddelki in več in v zavodu s 15 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami ali več se za računovodska dela sistemizira eno delovno mesto računovodje, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot delovno mesto s polovičnim delovnim časom. Imeti mora štiriletno strokovno šolo.

V šoli s 24 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami ali več se za opravljanje računovodskih in administrativnih del poleg delovnih mest iz 15. in 16. člena tega pravilnika sistemizirajo dodatna delovna mesta s štiriletno strokovno šolo takole:
24–28 oddelkov 0,50 delovnega mesta,
29–36 oddelkov 1 delovno mesto,
37–43 oddelkov 1,50 delovnega mesta,
44 in več oddelkov 2 delovni mesti.
V zavodu z 20 oddelki, vzgojnimi oziroma stanovanjskimi skupinami ali več se za opravljanje računovodskih in administrativnih del poleg delovnih mest iz 15. in 16. člena tega pravilnika sistemizirajo dodatna delovna mesta s štiriletno strokovno šolo takole:
20–27 oddelkov oziroma skupin 0,50 delovnega mesta
28–35 oddelkov oziroma skupin 1 delovno mesto,
36–43 oddelkov oziroma skupin 1,50 delovnega mest
44 in več oddelkov oziroma skupin 2 delovni mesti.

V šoli z 20 oddelki in več in v zavodu s 15 oddelki in več se za opravljanje tehničnih vzdrževalnih del sistemizira eno delovno mesto hišnika vzdrževalca, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot delovno mesto s polovičnim delovnim časom. Imeti mora triletno strokovno šolo.
V osnovni šoli z 20 oddelki in več in v zavodu s 15 oddelki in več z lastno kurilnico na trda goriva se sistemizira eno delovno mesto kurjača. Imeti mora triletno strokovno šolo.
V šoli se sistemizira za pripravo 4.200 malic dnevno eno delovno mesto organizatorja šolske prehrane.
V šoli se za pripravo 400 malic dnevno sistemizira eno delovno mesto kuharja. Imeti mora triletno strokovno šolo.
V zavodu, ki omogoča celodnevno oskrbo, se za vsakih 5 vzgojnih skupin sistemizira:
– 2 delovni mesti kuharja; imeti mora triletno strokovno šolo,
– največ tri delovna mesta za druga dela (vratar, perica, garderoberka, kuhinjska pomočnica); delavci morajo imeti končano osnovno šolo,
– 0,5 delovnega mesta ekonoma; imeti mora štiriletno strokovno šolo.
Med sistemiziranimi delovnimi mesti kuharjev se v zavodu lahko sistemizira 1 delovno mesto vodje kuhinje. Imeti mora štiriletno strokovno šolo.
V zavodu se v stanovanjski skupini, v kateri so osnovnošolski otroci, sistemizira eno delovno mesto gospodinje. Imeti mora triletno strokovno šolo.
V šoli in v zavodu se na 900 m2 talne hišne čistilne neto površine sistemizira eno delovno mesto čistilca. Imeti mora končano osnovno šolo.
V zavodu, ki izvaja prilagojen program z nižjim ali z enakovrednim standardom oziroma poseben program za gibalno ovirane učence oziroma dijake in v šoli, ki izvaja program za učence s težkimi motnjami v duševnem razvoju se sistemizira 1 delovno mesto čistilca na 750 m2 talne hišne čistilne neto površine. Isti normativ velja tudi za oddelke pri drugih zavodih, v katerih so taki otroci.
V šolah in v zavodih z majhnim številom oddelkov in učencev, v katerih na osnovi normativov za posamezne vrste tehničnih del ni mogoče sistemizirati ustreznih deležev delovnih mest tehničnih delavcev, lahko šola oziroma zavod sistemizira kombinirano delovno mesto ali delež kombiniranega delovnega mesta za opravljanje tehničnih del. Zaposleni mora imeti končano osnovno šolo in potrdila o ustreznih tehničnih znanjih, ki so nujna za delo, ki ga opravlja.

Osnova za sistemizacijo delovnih mest računovodje, pisarniškega referenta, hišnika-vzdrževalca, kurjača in hišnika kurjača so čisti in kombinirani oddelki, vzgojne oziroma stanovanjske skupine, oddelki za izvedbo skupinskega dela z učenci treh in več razredov ter oddelki podaljšanega bivanja.

Normativ za oblikovanje oddelkov za izvajanje prilagojenega programa 9-letne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju je:
– v 1., 2. in 3. razredu 8 učencev,
– v 4., 5. in 6. razredu 10 učencev,
– v 7., 8. in 9. razredu 12 učencev.
Normativ za oblikovanje oddelkov za izvajanje prilagojenega programa 9-letne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za slepe in slabovidne, gluhe in naglušne otroke in otroke z govorno-jezikovnimi motnjami je:
– v 1., 2. in 3. razredu 7 učencev,
– v 4., 5. in 6. razredu 8 učencev,
– v 7., 8. in 9. razredu 10 učencev.
Normativ za oblikovanje oddelkov za izvajanje prilagojenega programa 9-letne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za gibalno ovirane otroke je:
– v 1., 2. in 3. razredu 7 učencev,
– v 4., 5. in 6. razredu 8 učencev,
– v 7.,8. in 9. razredu 10 učencev.
Normativ za oblikovanje oddelkov za izvajanje programa 9-letne osnovne šole za otroke z motnjami vedenja in osebnosti je 8 učencev.

Če so v oddelek, ki izvaja prilagojen program 9-letne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom ali prilagojen program 9-letne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom vključeni vsaj trije učenci z več motnjami, se lahko normativ zniža največ za 3 učence. V tem primeru mora šola ali zavod pridobiti soglasje pristojnega upravnega organa.

Normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka iz dveh razredov ali več se zniža največ za tri učence. V tem primeru mora šola ali zavod pridobiti soglasje pristojnega upravnega organa.

Normativ za oblikovanje oddelka podaljšanega bivanja je 12 učencev.

Normativ za oblikovanje skupin, ki jih zahteva učni načrt, je 6 učencev.
Če je število učencev določenega razreda pri pouku športne vzgoje manjše, se skupine oblikujejo iz sosednjih razredov.

Število učnih skupin za izvedbo nivojskega pouka pri posameznem predmetu je v osnovnih šolah, ki izvajajo program z enakovrednim standardom znanja, praviloma za eno skupino večje, kot je število oddelkov posameznega razreda.
V čisti učni skupini, v kateri se izvaja pouk ene ravni zahtevnosti, je lahko največ 10 učencev.
V kombinirani učni skupini, v kateri se izvaja pouk dveh ravni zahtevnosti, je lahko največ 7 učencev.
V kombinirani učni skupini, v kateri se izvaja pouk vseh treh ravni zahtevnosti, je lahko največ 5 učencev.

Največje možno število učnih skupin za izvedbo pouka izbirnih predmetov po prilagojenem programu z enakovrednim izobrazbenim standardom, se določi tako, da se količniku med skupnim številom učencev 7., 8. ter 9. razreda in številom 8 prišteje dvakratno število oddelkov teh razredov (št. učencev: 8 + 2 n, pri čemer je n število oddelkov).
V skupini za izvajanje izbirnih predmetov je lahko največ 10 učencev.
Skupina za pouk izbirnega predmeta se oblikuje, če je vključeno najmanj 6 učencev.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka se lahko oblikujejo učne skupine za izvedbo pouka izbirnih predmetov z manjšim številom učencev:
– v šolah, ki zaradi majhnega števila učencev izvajajo le pouk štirih izbirnih predmetov,
– če se pri pouku izbirnega predmeta tujega jezika v drugem oziroma tretjem letu izvajanja zniža število učencev.
Največje možno število učnih skupin za izvedbo pouka izbirnih predmetov po prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom je enako dvakratnemu številu oddelkov 7., 8. ter 9. razreda.
V skupini za izvedbo izbirnih predmetov je lahko največ 12 učencev. Skupina za pouk izbirnega predmeta se lahko oblikuje, če so v skupini najmanj 4 učenci.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka, se lahko oblikuje učno skupino za izvedbo pouka izbirnega predmeta tujega jezika v drugem oziroma tretjem letu izvajanja, če se zniža število učencev v skupini.

Skupina učencev za jutranje varstvo se oblikuje, če je vanjo vključenih najmanj 5 učencev 1. razreda.

Normativ za spremstvo učencev na ekskurziji je največ 6 učencev.
Normativ za spremstvo učencev v šoli v naravi je največ 6 učencev.

Normativ za oblikovanje skupine pri tečajnem pouku plavanja je največ 4 učenci neplavalci oziroma največ 8 učencev plavalcev.
Normativ za oblikovanje skupine pri tečajnem pouku smučanja je največ 8 učencev oziroma največ 4 učenci smučarji začetniki.
Normativ za oblikovanje skupine za učenje in preverjanje vožnje v prometu za kolesarski izpit so 3 učenci.
Normativ se lahko, za posamezno skupino učencev s posebnimi potrebami zniža, če je tako določeno z učnim načrtom oziroma če to zahteva vrsta in stopnja primanjkljajev, ovir oziroma motenj učencev.

Zaradi posebnih razmer se število učencev, določeno za oblikovanje oddelkov v 20. in 23. členu ter skupin v 25., 26. in 27. členu tega pravilnika, v soglasju s pristojnim upravnim organom lahko poveča za dva učenca.
Če se med šolskim letom število učencev v oddelkih iz 20. in 23. člena in v skupinah iz 25., 26. in 27. členu tega pravilnika poveča za dva učenca nad številom, določenim z normativom, se dodatni oddelek ali dodatna skupina ne oblikuje.
Izjemoma se normativi lahko spremenijo, če gre za edini oddelek učencev istega razreda in ga ni mogoče združiti v kombinirani oddelek, vendar morajo biti v 1., 2. in 3. razredu osnovne šole v takem oddelku najmanj 4 učenci, v drugih oddelkih najmanj 5 učencev.
Zaradi posebnih potreb otrok in mladostnikov se število učencev, določeno za oblikovanje oddelkov v 20. členu tega pravilnika in tretjem odstavku tega člena v soglasju s pristojnim organom lahko zmanjša.

S tem pravilnikom se določijo elementi za sistemizacijo delovnih mest, t.j. sestavine obveznega in razširjenega programa ter druge dejavnosti v osnovni šoli, za katere se sredstva na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom ter normativi in standardi in kolektivno pogodbo zagotavljajo iz državnega proračuna.

Elementi za sistemizacijo delovnih mest strokovnih delavcev – učiteljev obveznega programa so:
– ure pouka v skladu s predmetnikom,
– ure pouka, pri katerih se učenci delijo v učne skupine,
– ure pouka v 1. razredu, pri katerih sodeluje drugi strokovni delavec.
Elementi za sistemizacijo delovnih mest strokovnih delavcev – učiteljev razširjenega programa so:
– ure dopolnilnega in dodatnega pouka – 1 ura tedensko na oddelek oziroma v skladu z izvedbenimi navodili,
– program dela v podaljšanem bivanju v skladu z zakonom,
– 2 uri tedensko za otroški pevski zbor in največ 4 ure za mladinski pevski zbor,
– 3 ure interesnih dejavnosti s področja umetnosti ter tehnike in tehnologije tedensko v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju po prilagojenem programu z enakovrednim izobrazbenim standardom,
– 5 ur interesnih dejavnosti letno na skupino 3 učencev 5. razreda za pripravo in izvedbo kolesarskega izpita,
– ure jutranjega varstva za učence 1. razreda.

Elementi za sistemizacijo delovnih mest drugih strokovnih delavcev so:
– izvajanje šolskega svetovalnega dela,
– vodenje šolske knjižnice,
– vodenje šolske prehrane,
– organiziranje in izvajanje računalniško-informativnih dejavnosti,
– delo laboranta.

Elementi za sistemizacijo delovnih mest administrativno-računovodskih, tehničnih in drugih delavcev so:
– opravljanje spremstva gibalno oviranim učencem,
– opravljanje nalog varuha,
– opravljanje računovodskih del,
– opravljanje administrativnih del,
– opravljanje tehnično-vzdrževalnih del,
– opravljanje garderoberskih del,
– opravljanje dela ekonoma,
– pripravljanje šolskih malic in drugih obrokov,
– čiščenje šolskih prostorov.

Šola lahko sistemizira tudi druga delovna mesta za opravljanje nalog, ki presegajo elemente za sistemizacijo delovnih mest, določenih v 32., 33. in 34. členu tega pravilnika, ali pa sistemizira določeno delovno mesto v večjem obsegu, kot je določeno z normativi in standardi v II. poglavju tega pravilnika.
V primeru iz prejšnjega odstavka si mora potrebna sredstva za opravljanje teh nalog zagotoviti iz:
– proračuna lokalne skupnosti,
– iz sredstev, pridobljenih z opravljanjem nadstandardnih storitev v skladu s sklepom sveta zavoda,
– iz drugih virov.

Do šolskega leta 2008/09 je element za sistemizacijo delovnega mesta učitelja gospodinjstva po prilagojenem programu z enakovrednim izobrazbenim standardom:
– 0,5 ure gospodinjstva v okviru 30 ur pouka tedensko za oddelke 6. razreda s programom 7. razreda 9-letne osnovne šole,
– 0,5 ure gospodinjstva tedensko, ki se izvaja v skupnem obsegu 20 ur v okviru naravoslovnih in tehniških dni za oddelke
6. razreda s programom 7. razreda 9-letne osnovne šole,
7. razreda s programom 8. razreda 9-letne osnovne šole in
8. razreda s programom 9. razreda 9-letne osnovne šole.
Za oddelke 6. razreda s programom 7. razreda 9-letne osnovne šole, oddelke 7. razreda s programom 8. razreda in oddelke 8. razreda s programom 9. razreda 9-letne osnovne šole velja pri pouku gospodinjstva normativ za oblikovanje učnih skupin, določen v 24. členu tega pravilnika.

Za določitev meril za oblikovanje oddelkov 8-letne osnovne šole, posebnega programa za učence z motnjami v duševnem razvoju, prilagojenih programov z enakovrednim standardom poklicnega in strokovnega izobraževanja, vzgojnega programa ter mobilne službe, se uporabljajo določila odredbe o normativih in standardih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 39/97 in 62/01).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2003.