Na podlagi tretjega odstavka 14. člena in 27.a člena zakona o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 13/94, 71/94, 5/99, 110/02 – ZTD-B in 55/03) izdaja minister za pravosodje
P R A V I L N I K
o programu sodniškega pripravništva
in pravniškem državnem izpitu
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa podrobnejši program sodniškega pripravništva (v nadaljnjem besedilu: program) ter vsebino in potek pravniškega državnega izpita (v nadaljnjem besedilu: izpit).
2. člen
(program sodniškega pripravništva)
Program sodniškega pripravništva obsega obvezno usposabljanje na sodiščih in obvezne oblike izobraževanja, ki so določene s tem pravilnikom.
3. člen
(obvezno usposabljanje v kazenskem sodstvu)
(1) Sodniški pripravnik se na področju kazenskega sodstva usposablja tri mesece pod vodstvom sodnika mentorja v kazenskih zadevah na okrajnem ali okrožnem sodišču.
(2) V času usposabljanja pri sodniku mentorju iz prejšnjega odstavka mora pripravnik v dogovoru s sodnikom mentorjem opraviti določena dela in se seznaniti z delom tudi na drugih oddelkih kazenskega sodstva na istem oziroma drugem sodišču ter na državnem tožilstvu. V okviru teh oblik usposabljanja mora:
1. prisostvovati najmanj pri dveh glavnih obravnavah ali sejah senata na mladinskem kazenskem oddelku;
2. prisostvovati najmanj pri petih zaslišanjih obdolženca in pri petih zaslišanjih prič na preiskovalnem oddelku ter se udeležiti enega ogleda ali rekonstrukcije;
3. prisostvovati najmanj pri dveh celodnevnih sejah zunajobravnavnega senata okrožnega sodišča;
4. prisostvovati najmanj pri dveh celodnevnih sejah pritožbenega senata višjega sodišča;
5. prisostvovati najmanj pri eni celodnevni seji kazenskega oddelka Vrhovnega sodišča Republike Slovenije;
6. udeležiti se seminarjev na temo:
– delo državnega tožilca v kazenski zadevi,
– mladoletniško kazensko pravo,
– pravo o prekrških,
– izvrševanje kazenskih sankcij;
7. opraviti obvezne kolokvije na temo:
– izdelava osnutka sklepa o preiskavi,
– izdelava osnutka sklepa zunajobravnavnega senata,
– izdelava osnutka kazenske odločbe prve stopnje.
(3) Pripravnik, ki se usposablja na okrajnem sodišču, mora prisostvovati najmanj pri petih obravnavah na okrožnem sodišču, pripravnik, ki se usposablja na okrožnem sodišču, pa najmanj pri petih obravnavah na okrajnem sodišču.
4. člen
(obvezno usposabljanje v civilnem sodstvu)
(1) Sodniški pripravnik se na področju civilnega sodstva usposablja pet mesecev pod vodstvom sodnika mentorja v pravdnih zadevah na okrajnem ali okrožnem sodišču.
(2) V času usposabljanja pri sodniku mentorju iz prejšnjega odstavka mora pripravnik v dogovoru s sodnikom mentorjem opraviti določena dela in se seznaniti z delom tudi na drugih oddelkih civilnega sodstva na istem oziroma drugem sodišču. V okviru teh oblik usposabljanja mora:
1. prisostvovati najmanj pri dveh celodnevnih sejah pritožbenega senata višjega sodišča;
2. prisostvovati najmanj pri eni celodnevni seji civilnega oddelka Vrhovnega sodišča Republike Slovenije;
3. prisostvovati najmanj pri treh zapuščinskih obravnavah in izdelati najmanj tri osnutke sklepa o dedovanju;
4. prisostvovati najmanj pri treh narokih v nepravdnih zadevah in pri enem naroku za določitev meje na kraju samem ter izdelati najmanj tri osnutke odločbe v nepravdnih zadevah;
5. udeležiti se javne dražbe nepremičnin in izdelati najmanj tri osnutke sklepa o ugovoru zoper sklep o izvršbi;
6. udeležiti se seminarjev na temo:
– organizacija in vodenje zemljiške knjige ter poslovanje s strankami skupaj z ogledom zemljiške knjige,
– dedno pravo in zapuščinski postopek,
– nepravdni postopki,
– pristojnosti in delo državnega pravobranilstva, odvetniške in notarske službe,
– zakon o sodnih taksah;
7. opraviti obvezne kolokvije na temo:
– izdelava osnutka tožbe ali odgovora na tožbo,
– izdelava osnutka odločbe prve stopnje,
– izdelava osnutka zahtevnejše pogodbe civilnega prava.
(3) Pripravnik, ki se usposablja na okrajnem sodišču, mora prisostvovati najmanj pri petih obravnavah na okrožnem sodišču, pripravnik, ki se usposablja na okrožnem sodišču, pa najmanj pri petih obravnavah na okrajnem sodišču.
5. člen
(obvezno usposabljanje v gospodarskem
ali delovnem sodstvu)
(1) Sodniški pripravnik se štiri mesece usposablja po svoji izbiri ali na področju gospodarskega sodstva na okrožnem sodišču pod vodstvom sodnika mentorja, ki sodi v zadevah gospodarskih sporov, ali na področju delovnega sodstva pod vodstvom sodnika mentorja na delovnem sodišču oziroma delovnem in socialnem sodišču prve stopnje.
(2) V času usposabljanja pri sodniku mentorju iz prejšnjega odstavka mora pripravnik v dogovoru s sodnikom mentorjem opraviti določena dela in se seznaniti z delom tudi na drugih oddelkih izbranega pravnega področja.
(3) Poleg izbrane obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena mora pripravnik ne glede, ali je izbral področje gospodarskega sodstva ali področje delovnega sodstva:
1. prisostvovati najmanj pri dveh celodnevnih sejah pritožbenega senata višjega sodišča in pri eni celodnevni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v gospodarskih zadevah;
2. prisostvovati najmanj pri treh narokih v stečajnih zadevah in najmanj pri enem naroku v zadevah prisilne poravnave in likvidacije;
3. udeležiti se seminarjev na temo:
– organizacija in vodenje sodnega registra ter poslovanje s strankami skupaj z ogledom sodnega registra,
– postopek v stečajnih zadevah, zadevah prisilne poravnave in likvidacije,
– varstvo industrijske lastnine,
– varstvo konkurence,
– vrednostni papirji;
4. prisostvovati najmanj pri dveh celodnevnih sejah pritožbenega senata višjega delovnega in socialnega sodišča in pri eni celodnevni seji delovno-socialnega oddelka Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
5. udeležiti se seminarjev na temo:
– kolektivno delovno pravo in kolektivne pogodbe,
– pravo socialne varnosti,
– sodelovanje delavcev pri upravljanju,
– pravica do stavke in sindikalne organiziranosti.
(4) Pripravniki, ki se usposabljajo na področju gospodarskega sodstva, morajo opraviti obvezna kolokvija na temo:
– izdelava osnutka odločbe prve stopnje v gospodarskem sporu,
– izdelava osnutka predloga začasne odredbe v gospodarskem sporu.
(5) Pripravniki, ki se usposabljajo na področju delovnega sodstva, morajo opraviti obvezna kolokvija na temo:
– izdelava osnutka odločbe prve stopnje v individualnem delovnem sporu,
– izdelava osnutka odločbe prve stopnje v socialnem sporu.
6. člen
(usposabljanje na drugih področjih)
V času sodniškega pripravništva se mora pripravnik izobraževati še v naslednjih obveznih oblikah izobraževanja:
– prisostvovati najmanj pri eni celodnevni seji senata Upravnega sodišča Republike Slovenije;
– udeležiti se seminarja o postopku pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije v zadevah ocene ustavnosti predpisov in v zadevah ustavnih pritožb.
7. člen
(izbirno usposabljanje)
Izbirno usposabljanje se opravlja po programu, ki ga določi organ oziroma institucija iz 15. člena zakona o pravniškem državnem izpitu (v nadaljnjem besedilu: zakon).
8. člen
(namen usposabljanja)
(1) V okviru obveznega usposabljanja je potrebno sodniškemu pripravniku dati možnost, da se seznani z uporabo pravnih predpisov in teoretičnega znanja iz posameznih pravnih področij iz 3., 4., 5. in 6. člena tega pravilnika pri praktičnemu delu oziroma obveznih oblikah izobraževanja.
(2) Z izbirnim usposabljanjem je potrebno pripravnika pri praktičnemu delu seznaniti z uporabo pravnih predpisov in teoretičnega znanja v okviru programa iz prejšnjega člena.
9. člen
(naloge sodniškega pripravnika)
(1) Sodniški pripravnik pridobiva znanja in se usposablja za samostojno delo tako, da:
– opravlja posamezne naloge pod vodstvom sodnika mentorja ali pod vodstvom druge za izvedbo obvezne oblike izobraževanja določene osebe ter pri tem proučuje predpise in gradiva, ki so osnova za opravljanje posameznih nalog;
– spremlja obravnave, seje senatov, zaslišanja in druge naroke ter piše zapisnike po odredbi sodnika;
– pod pogoji iz 17. člena zakona opravlja posamezna dejanja na glavni obravnavi, seji senata in drugem naroku;
– izdeluje osnutke sodnih odločb in drugih sodnih pisanj;
– sodeluje v okviru strokovne službe za brezplačno pravno pomoč in pri izvrševanju programa dela sodišča ter opravlja druge naloge po odredbi predsednika višjega sodišča, predsednika sodišča in vodje oddelka, pri katerem se usposablja, ali sodnika mentorja oziroma druge osebe, določene za izvedbo obvezne oblike izobraževanja in za spremljanje njegovega dela;
– se udeležuje seminarjev, opravlja kolokvije in druge obvezne oblike izobraževanja s posameznih pravnih področij, v skladu z zakonom, tem pravilnikom in programom pripravništva.
(2) Pripravniku pri opravljanju nalog in usklajevanju obveznosti v okviru usposabljanja pomagajo sodnik mentor, vodje sodnih oddelkov ter vodja pripravnikov.
10. člen
(mnenja in potrdila)
(1) Sodniški pripravnik o opravljenem delu pod vodstvom sodnika mentorja pridobi pisno mnenje.
(2) Sodniški pripravnik o udeležbi na seminarjih, obravnavah, sejah senatov, narokih, ogledih in drugih obveznih oblikah izobraževanja iz 3., 4., 5. in 6. člena tega pravilnika pridobi potrdilo.
(3) O udeležbi na kolokvijih pridobi pripravnik potrdilo z oceno.
(4) Če iz mnenja oziroma potrdila izhaja, da pripravnik ni uspešno opravil dela ali obvezne oblike izobraževanja, je to delo oziroma obvezno obliko izobraževanja dolžan ponovno opravljati. Ponovno opravljanje dela ali obvezne oblike izobraževanja lahko poteka hkrati z drugim delom ali obvezno obliko izobraževanja pripravnika.
11. člen
(izvedba programa)
(1) Za izvedbo programa skrbi predsednik višjega sodišča.
(2) Delo sodniškega pripravnika spremljajo oziroma vodijo sodniki mentorji in druge osebe, ki jih določijo predsedniki sodišč oziroma vodje posameznih oddelkov, kamor je sodniški pripravnik razporejen.
(3) Izvajalce seminarjev, kolokvijev in drugih obveznih oblik izobraževanja določi predsednik višjega sodišča v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju izmed višjih sodnikov, drugih sodnikov, ki imajo položaj svetnika, predsednikov sodišč, vodij oddelkov in pravnih strokovnjakov za posamezna področja.
12. člen
(pristojnosti predsednika višjega sodišča)
(1) Predsednik višjega sodišča:
– pripravi program dela za posameznega sodniškega pripravnika za čas obveznega usposabljanja na sodišču in z njim seznani sodniškega pripravnika ter predsednike sodišč, na katerih se bo sodniški pripravnik usposabljal;
– sodeluje s sodniki in drugimi osebami, določenimi za spremljanje dela sodniškega pripravnika in izvajanje obveznih oblik izobraževanja pripravnika, ter z njimi določa obseg, vrsto in razporeditev nalog sodniškega pripravnika;
– skrbi za seznanjanje pripravnikov z obveznimi oblikami izobraževanja in za zagotovitev pogojev za njihovo udeležbo pri teh oblikah;
– izmed sodniških pripravnikov določi vodjo sodniških pripravnikov, ki skrbi za obveščanje in usklajevanje izvrševanja nalog sodniških pripravnikov.
(2) Predsednik višjega sodišča lahko za nadzor nad obveznim usposabljanjem sodniškega pripravnika pooblasti predsednika okrožnega ali okrajnega sodišča, na območju katerega pripravnik opravlja večji del sodniškega pripravništva.
(3) Obvezne oblike izobraževanja se lahko po predhodnem dogovoru predsednikov višjih sodišč za določeno obdobje pripravijo in izvedejo enotno in hkrati za sodniške pripravnike z območja dveh ali več višjih sodišč ali za vse sodniške pripravnike skupaj.
(4) Predsednik višjega sodišča v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju skrbi za izobraževanje sodnikov mentorjev, pripravo gradiv za njihovo delo ter za usklajevanje in izvedbo enotnih oziroma skupnih obveznih oblik izobraževanja.
13. člen
(mentorji)
(1) Sodnik mentor in druga oseba, določena za spremljanje dela oziroma izvajanje obveznih oblik izobraževanja sodniškega pripravnika:
– izdela del programa dela sodniškega pripravnika, ki bo izveden pod njegovim vodstvom;
– organizira in spremlja izvajanje dela programa, ki poteka pod njegovim vodstvom;
– opredeljuje vsebino in način izvedbe posamezne naloge;
– sproti preverja kakovost in pravočasnost opravljenih nalog ter opozarja sodniškega pripravnika na napake in pomanjkljivosti ter ga usmerja pri njegovem delu in študiju;
– pregleduje pripravnikova poročila o delu, izdaja mnenja in potrdila;
– izvaja nadzor nad usposabljanjem sodniškega pripravnika.
(2) Sodnik mentor lahko hkrati vodi usposabljanje največ treh sodniških pripravnikov.
14. člen
(izpit)
(1) Izpiti se opravljajo v času od 1. 1. do 15. 7. in od 1. 9. do 31. 12. v posameznem letu. Pisni del izpita se ne opravlja v mesecu juliju, ustni del pa se ne opravlja v mesecu septembru.
(2) Vsi kandidati, za katere je določen izpitni rok v istem mesecu, opravljajo pisni del izpita istočasno. Ustni del izpita se opravlja v naslednjem mesecu po opravljenem pisnem delu.
(3) Razpored izpitnih rokov za posamezne mesece in predsednika ter člane komisije za posamezne izpite določi minister za pravosodje.
(4) Pisna naloga iz civilnega področja se opravlja praviloma vsak drugi ponedeljek v mesecu, pisna naloga iz kazenskega področja pa praviloma vsak drugi torek v mesecu.
15. člen
(pisna naloga)
(1) Nalogi pisnega dela izpita za posamezni mesec pripravita po dva člana izpitne komisije, imenovana za civilno in kazensko področje.
(2) Člane komisije iz prejšnjega odstavka določi minister za pravosodje vnaprej za vsak mesec z letnim razporedom.
(3) Člani komisije iz tega člena ne morejo biti izpraševalci na ustnem delu izpita za kandidate, za katere so pripravili in ocenili pisne naloge.
(4) Pisna naloga za posamezno področje je pri pisnem delu izpita v istem mesecu enaka za vse kandidate.
(5) Pisno nalogo morata člana komisije pripraviti tako, da iz posameznih listin ni mogoče ugotoviti, za katero sodno zadevo gre.
(6) Če je za rešitev zadeve potrebno uporabiti določbe predpisa, ki ni naveden v seznamu pravnih virov in literature za izpit, mora biti nalogi priloženo njihovo besedilo.
16. člen
(ocenjevanje pisnega dela izpita)
(1) Člana komisije, določena za pisni del izpita, skupaj pregledata in ocenita vse naloge najkasneje pet delovnih dni pred koncem meseca, v katerem so bile izdelane, in jih vrneta predsedniku izpitne komisije iz drugega odstavka 21. člena zakona (v nadaljnjem besedilu: predsednik izpitne komisije).
(2) Pred začetkom ustnega dela izpita izpraševalci pregledajo pisne naloge in se seznanijo z ocenami.
17. člen
(nadzor)
(1) Izvajanje določbe zakona o prepovedi posvetovanja v času opravljanja pisnega dela izpita stalno nadzorujejo trije zapisnikarji, ki jih določi minister za pravosodje. Udeležba na izpitu in potek izpita se opišeta v zapisniku pisnega dela izpita.
(2) Kandidat lahko izpitni prostor zapusti le z dovoljenjem glavnega zapisnikarja, ki zabeleži čas odsotnosti kandidata ter zapisnikarja, ki je kandidata v tem času nadziral.
(3) Kandidat med izpitom ne sme imeti pri sebi in ne sme uporabljati telekomunikacijskih naprav.
(4) Če kandidat med pisnim delom izpita ne ravna v skladu z zakonom, tem pravilnikom oziroma po navodilih zapisnikarjev, glavni zapisnikar o tem sestavi zapisnik in ga takoj posreduje predsedniku izpitne komisije.
(5) Predsednik izpitne komisije na podlagi zapisnika, pisne izjave in po potrebi zaslišanja kandidata in zapisnikarja, odloči ali sme kandidat nadaljevati izpit. Če odloči, da kandidat ne sme nadaljevati izpita, se šteje, da izpita ni opravil.
18. člen
(izpitna tajnost)
(1) Člana, določena za pripravo pisne naloge, posredujeta predsedniku izpitne komisije pripravljeni pisni nalogi za posamezen mesec v zapečatenih ovojnicah z oznako “izpitna tajnost – odpira naslovnik“ najkasneje tri delovne dni pred začetkom opravljanja pisnega dela izpita.
(2) Predsednik izpitne komisije ob ustreznem varovanju tajnosti pripravi ustrezno število izvodov pisne naloge glede na število kandidatov. Pisne naloge se ob začetku izpita izročijo kandidatom v zaprtih ovojnicah, skupaj s šifriranimi izpitnimi polami. Način šifriranja in označevanja ovojnic, pisnih nalog in izpitnih pol ter shranjevanja in varovanja tajnosti šifer določi predsednik izpitne komisije s pisnim tehničnim navodilom, ki je na vpogled pri izpitni komisiji.
(3) Kandidati oddajo na šifriranih polah izdelane naloge zapisnikarjem, ki jih takoj zaprejo v posebno ovojnico z označbo “izdelane izpitne naloge“ in posredujejo predsedniku izpitne komisije, ki jih posreduje članom izpitne komisije, da jih pregledajo in ocenijo v skladu s tem pravilnikom.
(4) Predsednik izpitne komisije v navzočnosti zapisnikarjev pisnega dela izpita takoj po prejemu ocenjenih nalog na podlagi shranjenih šifer označi naloge z osebnimi imeni kandidatov.
(5) Predsednik izpitne komisije, člani izpitne komisije za pisni del pravniškega državnega izpita, zapisnikarji in drugi delavci ministrstva za pravosodje ter druge osebe, ki jim je dostopno izpitno gradivo, so dolžni varovati izpitno tajnost.
19. člen
(ustni del izpita)
(1) Ustni del izpita vodi in za njegov pravilen potek skrbi predsednik izpitne komisije.
(2) Naloge predsednika izpitne komisije za posameznega kandidata opravlja predsednik izpitne komisije oziroma kot njegov namestnik član komisije, imenovan za področje ustavne ureditve, organizacije pravosodja in državne uprave ter temeljev pravne ureditve Evropske unije.
(3) Z ustnim delom izpita izpraševalci pri kandidatu preverijo sposobnost za samostojno opravljanje pravniških del na vseh področjih programa.
(4) Vsa vprašanja morajo izhajati iz praktičnih primerov in biti usmerjena v njihovo reševanje, tako da se lahko oceni sposobnost uporabe znanja, praktične izkušnje, sposobnost pravnega razumevanja in reševanja problemov, oblikovanja stališč in sprejemanja odločitev, sposobnost pravno-logičnega razmišljanja in argumentacije ter verbalne komunikacije.
20. člen
(potek ustnega dela izpita)
(1) Če sta obe pisni nalogi ocenjeni pozitivno, predsednik izpitne komisije kandidata pozove, da pristopi k ustnemu delu izpita.
(2) Ustni del izpita poteka po naslednjem vrstnem redu:
– kazensko materialno in procesno pravo,
– civilno materialno in procesno pravo,
– temelji gospodarskega prava,
– temelji delovnega prava,
– upravno pravo in upravni postopek ter upravni spor,
– ustavna ureditev, organizacija pravosodja in državne uprave ter temelji pravne ureditve Evropske unije.
(3) Predsednik izpitne komisije lahko iz utemeljenih razlogov spremeni vrstni red področij izpita.
(4) Predsednik izpitne komisije skrbi, da ima vsak član komisije potreben čas za preverjanje kandidatovega znanja, vendar najmanj dvajset minut, za področji kazenskega materialnega in procesnega prava ter civilnega materialnega in procesnega prava pa najmanj trideset minut.
(5) Na predlog člana izpitne komisije ali kandidata predsednik izpitne komisije odredi odmor, in sicer največ dvakrat po petnajst minut.
(6) Izpraševalci lahko z dovoljenjem predsednika izpitne komisije postavljajo kandidatu dodatna vprašanja iz področij drugih izpraševalcev.
21. člen
(zapisnik ustnega dela izpita)
(1) O ustnem delu izpita se vodi zapisnik.
(2) V zapisnik se vpiše potek izpita, postavljena vprašanja, ocene iz posameznih področij in uspeh izpita.
(3) Zapisnik podpišejo predsednik izpitne komisije, člani izpitne komisije in zapisnikar.
(4) Pisni nalogi sta prilogi k zapisniku.
22. člen
(vsebina ustnega dela izpita)
Podrobnejša vsebina ustnega dela izpita je določena v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.
23. člen
(seznam pravnih virov in literature)
(1) Ministrstvo za pravosodje tekoče vodi seznam pravnih virov in literature, ki pomaga kandidatu za pripravo na izpit.
(2) Kandidatu je seznam pravnih virov in literature na voljo na sedežu in na spletni strani Ministrstva za pravosodje in se mu vroči skupaj s programom pripravništva, ki ga izda predsednik višjega sodišča.
(3) Če se pravna ureditev posameznih področij izpita spremeni ali dopolni, mora kandidat poznati vsebino novih predpisov, ki so bili objavljeni vsaj 60 dni pred dnem izdaje odločbe, s katero se dovoli pristop k izpitu.
24. člen
(potrdilo o opravljenem izpitu)
Kandidat prejme potrdilo iz 29. člena zakona v osmih dneh po opravljenem izpitu na sedežu višjega sodišča, kjer je opravljal sodniško pripravništvo.
25. člen
(odsotnost ali odstop kandidata)
(1) Če kandidat brez opravičenega razloga določenega dne ne pristopi k opravljanju pisnega ali ustnega dela izpita, ali če brez opravičenega razloga odstopi, ko je že začel opravljati izpit, se šteje, da izpita ni opravil.
(2) Minister za pravosodje kandidatu, ki iz opravičenih razlogov ne pristopi k opravljanju pisnega ali ustnega dela izpita, ali kandidatu, ki iz opravičenih razlogov odstopi, ko je že začel opravljati izpit, na njegov pisni predlog in po predhodnem mnenju predsednika izpitne komisije z odločbo določi nov rok za opravljanje tega dela izpita praviloma pred izpitno komisijo v isti sestavi. Tako dovoljen pristop ne šteje za ponovitev izpita.
(3) Predlog iz prejšnjega odstavka mora biti vložen najmanj tri dni pred pisnim ali ustnim delom izpita, če ga iz posebej utemeljenih razlogov v tem roku ni bilo mogoče vložiti, pa takoj, ko razlogi prenehajo.
26. člen
(naloge Ministrstva za pravosodje)
Ministrstvo za pravosodje:
– spremlja in usklajuje delo izpitne komisije;
– skrbi za nemoteno in usklajeno delo izpitnih komisij, določenih za posamezne kandidate;
– najmanj enkrat letno skliče posvet predsednika, namestnikov predsednika in članov izpitne komisije ali jih na drugačen način seznani z ugotovitvami o izvajanju zakona in tega pravilnika, zaradi poenotenja kriterijev na izpitih;
– opravlja vsa strokovna in administrativno-tehnična dela za izpitno komisijo;
– zagotavlja sredstva za delo izpitnih komisij za posamezne kandidate, kot so plačilo za delo in povračilo potnih stroškov predsednika oziroma namestnikov predsednika in članov izpitnih komisij, povezanih z delom izpitnih komisij.
27. člen
(plačilo za delo in povračilo stroškov izpitne komisije)
Minister za pravosodje določi višino plačila za delo in povračilo stroškov predsedniku oziroma namestnikom predsednika in članom izpitnih komisij za posamezne kandidate ter zapisnikarje.
28. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o programu pripravništva in pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 14/95).
29. člen
(uporaba določb)
(1) Pripravniki, ki so začeli opravljati pripravništvo pred uveljavitvijo tega pravilnika, dokončajo pripravništvo po določbah pravilnika iz prejšnjega člena.
(2) Pripravniki, ki so se prijavili k izpitu pred uveljavitvijo tega pravilnika, opravijo izpit po določbah pravilnika iz prejšnjega člena.
30. člen
(uveljavitev)
Ta pravilnik začne veljati 15. oktobra 2003.
Št. 071-19-3/2003
Ljubljana, dne 20. avgusta 2003.
EVA 2003-2011-0044
mag. Ivan Bizjak l. r.
Minister
za pravosodje
Priloga:
1. civilno materialno in procesno pravo:
1.1. civilno materialno pravo
1.1.1. obligacijsko pravo – splošni pojmi (pravice, zahtevki,
predmet, pravna dejstva), osebe civilnega prava (sposobnost, stanja,
osebnostne pravice in njihovo varstvo), splošni del (opredelitev in
razumevanje splošnih pojmov, temelji obligacijskih razmerij)
1.1.2. obligacijsko pravo – posebni del (zlasti pravni posli
obligacijskega prava)
1.1.3. stvarno pravo (zlasti opredelitev in razumevanje pojmov
stvarnega prava, pravice stvarnega prava in njihovo varstvo)
1.1.4. družinsko pravo (zlasti opredelitev in razumevanje pojmov
družinskega prava, zakonska zveza in družinska razmerja)
1.1.5. dedno pravo (zlasti opredelitev in razumevanje pojmov in
institutov dednega prava)
1.2. civilno procesno pravo
1.2.1. pravdni postopek in posebne vrste pravdnega postopka
1.2.2. nepravdni postopki, zapuščinski postopek
1.2.3. izvršilni postopek in postopek zavarovanja
2. kazensko materialno in procesno pravo
2.1. kazensko materialno pravo
2.1.1. kazensko materialno pravo – splošni del (zlasti opredelitev in
razumevanje splošnih pojmov, temelji splošnega dela kazenskega
materialnega prava)
2.1.2. kazensko materialno pravo – posebni del (kazniva dejanja po
veljavni zakonodaji)
2.2. kazensko procesno pravo (temeljna načela postopka, potek
postopka, posebni postopki)
2.3. izvrševanje kazenskih sankcij
2.4. pravo o prekrških (materialno in procesno pravo o prekrških)
3. upravno pravo in upravni postopek ter upravni spor
3.1. upravno pravo
3.1.1. temeljni pojmi upravnega prava
3.2. upravni postopek (zlasti temeljni pojmi, postopek, izvršba)
3.3. upravni spor
3.3.1. pristojnost in organizacija sodišč
3.3.2. postopek v upravnem sporu
4. temelji gospodarskega prava
4.1. statusno gospodarsko pravo
4.1.1. temeljni pojmi
4.1.2. statusnopravne značilnosti posameznih gospodarskih družb
4.1.3. samostojni podjetnik posameznik, tiha družba
4.1.4. statusne spremembe družb
4.1.5. prenehanje družb
4.1.6. gospodarske javne službe, zavarovalnice, banke, zadruge,
zavodi, tuja podjetja
4.2. stečajno pravo (temeljni pojmi, prisilna poravnava, stečaj,
likvidacija)
4.3. pravo vrednostnih papirjev (pojem vrednostnih papirjev, menica,
ček, druge vrste vrednostnih papirjev, opredelitev, sestavine,
razpolaganje, dematerializacija vrednostnih papirjev, trgovanje z
vrednostnimi papirji)
4.4. varstvo konkurence
4.5. pravo industrijske lastnine (temeljni pojmi, pridobitev in
prenos pravic, sodno varstvo)
4.6. gospodarske pogodbe
4.7. gospodarski spori in izvršba v gospodarskih zadevah
4.8. finančno poslovanje in plačilni promet
5. temelji delovnega prava in prava socialne varnosti
5.1. delovno pravo
5.1.1. pravni viri delovnega prava
5.1.2. temeljni pojmi delovnega prava
5.1.3. veljavna zakonska ureditev s področja delovnega prava
5.1.4. sodelovanje delavcev pri upravljanju, položaj in pristojnost
sindikata, pravica do stavke
5.1.5. posebne vrste delovnih razmerij, značilnosti
5.2. pravo socialne varnosti
5.2.1. pokojninska in invalidska zavarovanja
5.2.2. zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje
5.2.3. pravo družinskih in socialnih prejemkov
5.2.4. zavarovanje za primer brezposelnosti
5.3. postopek pred sodišči za delovne spore in spore s področij
socialne varnosti
5.3.1. organizacija sodišč
5.3.2. potek postopka
6. ustavna ureditev, organizacija pravosodja in državne uprave ter
temelji pravne ureditve Evropske unije
6.1. veljavna ustavna ureditev, temeljne človekove pravice in
svoboščine
6.2. organizacija pravosodja
6.2.1. organizacija sodstva
6.2.1.1. ustavno sodišče
6.2.1.2. redna sodišča
6.2.1.3. specializirana sodišča
6.2.2. organizacija državnih tožilstev
6.2.3. organizacija državnega pravobranilstva
6.2.4. organizacija odvetništva
6.2.5. organizacija notariata
6.3. organizacija državne uprave
6.4. temelji pravne ureditve Evropske unije
6.4.1 pravna narava in vrste aktov Evropske unije
6.4.2 sodno varstvo v Evropski uniji
