Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-I, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96 in 36/00), 20. in 73. člena zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 81/01 in 96/02), 26. in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) ter 14. in 16. člena statuta občine (Uradni list RS, št. 49/99, 86/99) je Občinski svet občine Brežice na nadaljevanju 6. seje dne 1. 9. 2003 sprejel

S tem odlokom Občina Brežice uskladi delovanje javnega zavoda Knjižnica Brežice (v nadaljnjem besedilu: knjižnica) z določbami zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/01) in zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), ureja njegov status ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja knjižnice.
Ustanovitelj knjižnice je Občina Brežice. Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvaja župan, razen tistih, za katere je v odloku drugače določeno.

Knjižnica je pravni naslednik Knjižnice Brežice, s sedežem na Trgu dr. Ivana Ribarja 12b, 8250 Brežice, katerega ustanoviteljica je Občina Brežice.
Knjižnica je bila ustanovljena z odločbo skupščine Občine Brežice št. 022-7/63 z dne 19. 11. 1963 kot Občinska matična knjižnica Brežice. 29. 12. 1964 je z odločbo Skupščine Občine Brežice št. 022-1/65 knjižnica postala delovna enota novoustanovljenega Zavoda za kulturo Brežice. Ustanoviteljske pravice so se na podlagi zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91) z odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Brežice (Uradni list RS, št. 1/92) prenesle na Skupščino Občine Brežice. V istem uradnem listu je bil objavljen tudi sklep o prenehanju Zavoda za kulturo Brežice (Uradni list RS, št. 1/92). Z odlokom o dopolnitvah in spremembah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Brežice, ki ga je sprejel Občinski svet občine Brežice (Uradni list RS, št. 57/96) so se ustanoviteljske pravice prenesle na Občino Brežice.

Poslanstvo knjižnice je trajno in nemoteno izvajanje knjižnične dejavnosti za vse občane Občine Brežice ter omogočanje zadovoljevanja izobraževalnih, informacijskih, kulturnih in razvedrilnih potreb uporabnikov.
Knjižnica zagotavlja:
– oblikovanje knjižničnih zbirk,
– izdelavo katalogov,
– izposojo in hrambo knjižničnega gradiva (knjižnega in neknjižnega gradiva),
– izvajanje informacijske dejavnosti (pomoč in svetovanje pri iskanju gradiv in informacij),
– bibliopedagoško delo (knjižna in knjižnična vzgoja),
– organizacijo kulturnih prireditev (literarna srečanja, razgovori z avtorji, razstave,…),
– založništvo strokovnih publikacij (katalogov, bibliografij,…).

Ime: Knjižnica Brežice.
Sedež: Trg izgnancev 12b, 8250 Brežice.
Knjižnica lahko spremeni ime in sedež po predhodnem soglasju ustanovitelja.
Knjižnica je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo v pravnem prometu, kot to določajo zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, zakon o knjižničarstvu in ta odlok.
Knjižnica je pravna oseba s polno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.
Knjižnica je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Novem mestu pod registrsko številko 1-2684/00.

Knjižnica ima pečat okrogle oblike s premerom 35 mm. V sredini pečata je grb Republike Slovenije, na zunanjem obodu pa je izpisano: Republika Slovenija, Občina Brežice, Knjižnica Brežice. Pečata sta dva in sta oštevilčena s številkama 1 in 2.
Knjižnica ima tudi pečat okrogle oblike premera 20 mm z enako vsebino kot pečat iz prvega odstavka tega člena.
Pečat iz prvega odstavka tega člena s številko 1 uporablja knjižnica za žigosanje finančne in knjigovodske dokumentacije, pečat številka 2 uporablja knjižnica v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja ali izdaja organom, organizacijam in občanom.
Pečat iz drugega odstavka tega člena uporablja knjižnica za označevanje lastništva knjižničnega gradiva.

Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja, ter delavce, ki so zanje odgovorni, določi direktor.

Knjižnico zastopa in predstavlja direktor brez omejitev.
Med začasno odsotnostjo nadomešča direktorja delavec knjižnice, ki ga pooblasti direktor.

Organizacija dela v knjižnici se uredi z aktom o notranji organizaciji knjižnice.

Glede na namen, zaradi katerega je knjižnica ustanovljena, opravlja kot javno službo naslednje naloge:
– zbira, obdeluje, hrani in posreduje knjižnično gradivo,
– zagotavlja dostop do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,
– izdeluje knjižnične kataloge, podatkovne zbirke in druge informacijske vire,
– posreduje bibliografske in druge informacijske proizvode in storitve,
– sodeluje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij,
– pridobiva in izobražuje uporabnike,
– informacijsko opismenjuje,
– varuje knjižnično gradivo, ki je kulturni spomenik,
– opravlja drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.
Javna služba je tudi dejavnost knjižničnega informacijskega servisa za izmenjavo podatkov v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu, ki je namenjena zagotavljanju:
– pogojev za delovanje vzajemnega bibliografskega sistema,
– dostopnosti elektronskih virov informacij v tem sistemu.
Knjižnica v okviru javne službe iz prejšnjih odstavkov tudi:
– sodeluje v vseživljenjskem izobraževanju,
– zbira, obdeluje, varuje in posreduje domoznansko gradivo,
– zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih,
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture,
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami,
– organizira kulturne prireditve, ki so povezane z dejavnostjo knjižnice,
– zagotavlja knjižnično dejavnost romski skupnosti,
– zagotavlja dostop do knjižničnega gradiva tudi Slovencem v zamejstvu, tako da jim omogoča izposojo, v sodelovanju z osrednjimi knjižnicami Slovencev v zamejstvu za njihove potrebe izvaja nakup gradiva v Sloveniji ter pomaga pri razvoju knjižnic slovenske manjšine v sosednjih državah,
– v soglasju z ustanoviteljem po pogodbi z ministrstvom pristojnim za kulturo lahko opravlja naloge osrednje območne splošne knjižnice,
– v soglasju z ustanoviteljem lahko izvaja knjižnično dejavnost tudi za druge občine na podlagi pogodbe.

Naloge iz prejšnjega člena, ki jih zavod opravlja, so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:
– 92.511 – dejavnost knjižnic,
– 22.110 – izdajanje knjig,
– 22.140 – izdajanje nosilcev zvočnega zapisa,
– 22.150 – drugo založništvo,
– 52.486 – trgovina na drobno z umetniškimi izdelki,
– 52.500 – trgovina na drobno z rabljenim blagom,
– 52.630 – druga trgovina na drobno zunaj prodajaln,
– 70.200 – dajanje lastnih nepremičnin v najem,
– 72.400 – dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami na področju knjižničarstva,
– 73.302 – raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike,
– 74.832 – fotokopiranje in drugo razmnoževanje,
– 74.841 – prirejanje razstav, sejmov in kongresov,
– 80.422 – drugo izobraževanje, d.n.,
– 91.330 – dejavnost drugih organizacij,
– 92.310 – umetniško ustvarjanje in poustvarjanje,
– 92.310 – obratovanje objektov za kulturne prireditve.

Knjižnica se lahko zaradi usklajevanja strokovnih, poslovnih in razvojnih interesov povezuje v zvezo in druga strokovna združenja.

Organa knjižnice sta:
– direktor,
– svet knjižnice.

Direktor organizira delo knjižnice, ga zastopa, predstavlja in vodi poslovanje knjižnice ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela knjižnice.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarja.
Direktorja imenuje svet knjižnice na podlagi javnega razpisa. Po pridobitvi soglasja ustanovitelja in mnenja strokovnih delavcev knjižnice, svet knjižnice imenuje direktorja z večino glasov vseh članov sveta.
Svet knjižnice si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo direktorja pridobiti soglasje ustanovitelja ter mnenje strokovnih delavcev knjižnice. Soglasje in mnenje se nanaša na kandidata oziroma kandidatko za direktorja, ki ga predlaga svet knjižnice izmed tistih prijavljenih, ki izpolnjujejo pogoje.
Strokovni delavci knjižnice o mnenju glasujejo tajno. Tajno glasovanje razpiše svet, izvede pa ga tričlanska komisija, ki jo imenuje svet knjižnice.
Če ustanovitelj ter strokovni delavci knjižnice ne odgovorijo v roku 60 dni, se šteje, da je bilo soglasje podana oziroma mnenje pozitivno.
Mandat direktorja traja pet let, po izteku te dobe je lahko ponovno imenovan.
Na podlagi akta o imenovanju direktorja, sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.

Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima visoko izobrazbo humanistične ali družboslovne smeri,
– ima opravljen strokovni izpit,
– ima najmanj 7 let delovne dobe,
– ima organizacijske in vodstvene sposobnosti,
– izkazuje znanje slovenskega jezika,
– ima vsaj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih oziroma vodstvenih delih.
Kandidat mora predložiti program dela knjižnice za mandatno obdobje.

Direktor opravlja hkrati funkcijo poslovnega in programskega direktorja. Naloge direktorja so:
– organizira delo knjižnice,
– sprejema strateški načrt,
– sprejema program dela,
– sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v knjižnici,
– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v knjižnici,
– sprejema kadrovski načrt,
– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sprejema druge akte, ki urejajo pomembnejša vprašanja v zvezi z delovanjem knjižnice,
– poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje knjižnice,
– pripravi letno poročilo,
– sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo knjižnica ima,
– pripravi zaključni račun,
– organizira in vodi strokovno delo,
– odgovarja za strokovno vodenje knjižnice,
– organizira mentorstvo za pripravnike,
– skrbi za sodelovanje knjižnice z okoljem,
– spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,
– izvršuje odločitve in sklepe, ki jih sprejema svet knjižnice,
– skrbi za produktivnost in ekonomičnost poslovanja knjižnice,
– sprejema sklepe o hrambi in uporabi pečatov knjižnice ter določi delavce, ki so odgovorni zanje,
– zahteva uvedbo disciplinskega postopka in izreka disciplinske ukrepe,
– seznanja zaposlene o sprejetih odločitvah, sklepih in drugih zadevah, ki so povezani z delovanjem knjižnice,
– pripravi triletni razvojni načrt knjižnice,
– opravlja druge naloge v skladu s tem odlokom in veljavnimi predpisi.
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme in enajste alinee prejšnjega odstavka daje soglasje svet knjižnice.
K aktu iz triindvajsete alinee prvega odstavka tega člena daje soglasje ustanovitelj. Soglasje se izda v roku 60 dni od prejema predloga. Če v tem času soglasje ni izdano, se šteje, da je bilo izdano.

Pooblastila direktorja
V pravnem prometu zastopa in predstavlja direktor knjižnico neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru finančnega načrta (letnega izvedbenega načrta), razen:
– pogodb o investicijah, za katere je potrebno soglasje sveta zavoda,
– pogodb, ki se nanašajo na nepremičnine, ki jih ima zavod v upravljanju, h kateri je potrebno pridobiti soglasje lastnika.
Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem aktom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.

Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata, če:
– direktor sam zahteva razrešitev,
– nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,
– direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih knjižnice ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov sveta knjižnice in ustanovitelja ali ravna v nasprotju z njimi,
– direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči knjižnici večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti knjižnice,
– se bistveno spremeni dejavnost, zaradi katere je zavod ustanovljen ali prenosa ustanoviteljstva, v skladu z zakonom.
Svet knjižnice mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi direktorja pridobiti soglasje ustanovitelja ter mnenje strokovnih delavcev knjižnice ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih v roku 30 dni izjavi.
Strokovni delavci knjižnice o mnenju glasujejo tajno. Tajno glasovanje razpiše svet, izvede pa ga tričlanska komisija, ki jo imenuje svet knjižnice. Mnenje o razrešitvi direktorja sprejmejo strokovni delavci z večino glasov vseh strokovnih delavcev.
Če ustanovitelj ter strokovni delavci knjižnice ne odgovorijo v roku 60 dni, se šteje, da so bila soglasja in mnenja dana oziroma, da so mnenja pozitivna.

Svet knjižnice imenuje vršilca dolžnosti v primeru, če:
– direktorju predčasno preneha mandat in se ne izpelje redni postopek imenovanja direktorja,
– je bil izpeljan javni razpis za imenovanje direktorja, pa se ni nihče prijavil oziroma nihče izmed prijavljenih kandidatov ni bil izbran.
Svet knjižnice imenuje vršilca dolžnosti do imenovanja direktorja, vendar največ za eno leto.

Svet knjižnice sestavlja pet članov, in sicer:
– trije predstavniki ustanovitelja,
– en predstavnik strokovnih delavcev knjižnice,
– en predstavnik uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti.
Predstavnike ustanovitelja imenuje Občinski svet občine Brežice.
Predstavnika strokovnih delavcev knjižnice izvolijo delavci knjižnice na neposrednih in tajnih volitvah, ki jih podrobneje urejajo pravila knjižnice.
Predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti imenuje župan na predlog direktorja knjižnice, in sicer izmed aktivnih članov knjižnice.
Na prvi konstitutivni seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.
Mandat članov sveta knjižnice traja 5 let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani, vendar ne več kot dvakrat zaporedoma. Mandat začne teči z dnem konstituiranja sveta knjižnice. Direktor je dolžan obvestiti ustanovitelja o poteku mandatov članov sveta 90 dni pred potekom mandata članom sveta knjižnice, ki jih imenuje občinski svet in župan.
Prvo, konstitutivno sejo sveta skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju oziroma po izvolitvi predstavnikov delavcev v svet knjižnice.
Svet knjižnice sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta.
Svet knjižnice sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.
Podrobnejše delovanje uredi svet knjižnice s poslovnikom.
Član sveta knjižnice je lahko razrešen pred potekom mandata za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se ne udeležuje sej,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi,
– ne opravlja svojih nalog, oziroma jih ne opravlja strokovno.
V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli nov član po istem postopku, kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.
Člana sveta knjižnice razreši ustanovitelj na predlog direktorja ali sveta knjižnice.

Naloge sveta so:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja knjižnice,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje knjižnice,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,
– ocenjuje delo direktorja,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi ter izvaja njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,
– imenuje direktorja,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem,
– spremlja in ocenjuje delovanje knjižnice in politiko njenega ustanovitelja,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela knjižnice in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,
– sprejema pravila knjižnice in tiste splošne akte, za katere je tako določeno v pravilih,
– sprejema zaključni račun knjižnice,
– sprejema triletni razvojni načrt,
– opravlja nadzor nad upravljanjem in poslovanjem knjižnice,
– odloča o ugovorih in pritožbah delavcev knjižnice kot drugostopenjski organ,
– opravlja druge naloge, ki zadevajo poslovanje in delovanje knjižnice.

Knjižnica upravlja z objektom in vso opremo, v katerem oziroma s katero izvaja svojo dejavnost. Premoženje s katerim upravlja knjižnica in ga uporablja za opravljanje dejavnosti je last ustanovitelja.
Knjižnica je dolžna uporabljati in upravljati premoženje ustanoviteljice s skrbnostjo dobrega gospodarja.

Knjižnica pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti iz proračuna ustanovitelja na osnovi programa dela in letnega izvedbenega načrta, ki izhaja iz strateškega načrta knjižnice po postopku, določenem v pravilniku o načinu izvajanja financiranja javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij na področju kulture. Osnova za izračun sredstev za izvajanje javne službe so:
– splošni stroški delovanja,
– stroški za plačilo dela v skladu s kadrovskim načrtom,
– programski materialni stroški,
– stroški investicijskega vzdrževanja in nakupa opreme.
Knjižnica pridobiva sredstva tudi iz državnega proračuna.
Poleg tega lahko pridobiva sredstva iz nejavnih virov:
– s članarinami in drugimi nadomestili,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– z donacijami, darili in iz drugih zakonitih virov.

Knjižnica samostojno gospodari s prihodki, ki jih ustvari z opravljanjem svoje dejavnosti.
Knjižnica ločeno izkazuje prihodke in odhodke iz sredstev tržne dejavnosti in ostalih virov. Članarina in druga nadomestila ter donacije in darila se ne štejejo med prihodke iz tržne dejavnosti.
Morebitni presežek prihodkov nad odhodki zavod nameni za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti ter investicijsko vzdrževanje in nakup opreme.
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem soglasju sveta knjižnice.
Del presežkov prihodkov nad odhodki, ki ga knjižnica ustvari na trgu, lahko uporabi za povečanje dela mase plač za nagrajevanje delovne uspešnosti delavcev knjižnice, v skladu z odlokom o enotnih izhodiščih za pridobitev soglasja k povečani delovni uspešnosti v javnih zavodih.
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem soglasju sveta knjižnice.
Če je primanjkljaj nastal zaradi preveč izplačanih plač, krije knjižnica primanjkljaj iz prihodkov bodočega obdobja z znižanjem plač.
Če ustanovitelj ne krije primanjkljaja, se ta likvidira v breme virov sredstev, s katerimi upravlja knjižnica.

Knjižnica je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Knjižnica odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.

Knjižnica prevzema odgovornost za dobro gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi za svojo dejavnost ter odgovornost dobrega gospodarja za upravljanje s sredstvi, ki so last ustanovitelja.

Premoženje, s katerim knjižnica upravlja je last ustanovitelja.
S premičnim premoženjem upravlja knjižnica samostojno, z nepremičninami pa samo po predhodnem soglasju lastnika.

Za obveznosti knjižnice subsidiarno odgovarja ustanovitelj do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz proračuna ustanovitelja za delovanje knjižnice.
Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti knjižnice iz naslova dejavnosti, ki jih knjižnica opravlja za morebitne druge naročnike.

Svet knjižnice se konstituira najkasneje v štirih mesecih od uveljavitve tega odloka. Do takrat opravlja nujne naloge obstoječi svet knjižnice.
Z dnem uveljavitve tega odloka nadaljuje z delom dosedanja direktorica knjižnice in sicer do izteka mandata, za katerega je bila imenovana.

Rok za sprejem pravil in drugih splošnih aktov knjižnice je šest mesecev od uveljavitve tega odloka, oziroma za akte, katerih sprejem je vezan na objavo podzakonskih aktov Ministrstva za kulturo, šest mesecev od objave podzakonskih aktov.
Do sprejema novih aktov veljajo obstoječi akti v vseh določbah, ki niso v nasprotju z zakoni in tem odlokom.
Z dnem uveljavitve tega odloka se preneha uporabljati statut javnega zavoda Knjižnice Brežice z dne 20. 12. 1996 in spremembe statuta javnega zavoda Knjižnica Brežice z dne 16. 2. 2001, razen v določbah, ki urejajo volitve predstavnikov delavcev v svet knjižnice, ki se smiselno uporabljajo za prve volitve predstavnikov delavcev v svet in niso v nasprotju s predpisi in tem odlokom.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Brežice (Uradni list RS, št. 1/92 in 57/96).

Direktor poskrbi za vpis na podlagi tega odloka v sodni register.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.