Na podlagi prvega odstavka 32. člena in za izvrševanje 22. in 23. člena zakona o varstvu pred utopitvami (Uradni list RS, št. 44/00) izdaja minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrom za obrambo, ministrom za šolstvo, znanost in šport in ministrom za zdravje
P R A V I L N I K
o razvrstitvi kopališč in organizacijskih ukrepih
za varstvo pred utopitvami
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa vrste kopališč, red na kopališčih, kopališke znake, opremo in sredstva za reševanje iz vode, organizacijo varstva pred utopitvami, oblačila z oznakami reševalcev iz vode ter postopek pridobitve obratovalnega dovoljenja.
2. člen
(1) Ta pravilnik ne ureja območij kopalnih voda, kjer se ponavadi kopa večje število ljudi in kopanje ni prepovedano, po predpisih o vodah, niti ne ureja območij vodnih površin in priobalnih zemljišč, ki nimajo upravljavca in so nastala neorganizirano, kjer kopanje ni prepovedano in se na njih ponavadi kopa večje število ljudi.
(2) Ta pravilnik ne ureja bazenov s površino vodne kopalne površine (v nadaljnjem besedilu: kopalna površina) do 30 m2, savn, parnih kopeli oziroma kopeli z vročim zrakom in podobnih prostorov, katerih osnovni namen ni plavanje oziroma kopanje.
(3) Določbe 20. člena ter VI. in VII. poglavja tega pravilnika se ne uporabljajo za kopalne bazene v stanovanjskih stavbah z največ petimi stanovanji oziroma v stavbah za nastanitev z največ dvajsetimi ležišči, če jih uporabljajo izključno osebe, nastanjene v stavbi.
3. člen
Če so zahteve za organizacijo varstva pred utopitvami določene s posebnim predpisom, veljajo zanje tiste zahteve tega pravilnika, ki niso urejene s takim predpisom.
4. člen
(1) Vse priloge, navedene v tem pravilniku, so njegov sestavni del.
(2) Standardi, navedeni v tem pravilniku, se hranijo in so na voljo pri slovenskem nacionalnem organu za standarde.
II. VRSTE KOPALIŠČ
5. člen
(1) Kopališča se delijo na bazenska in naravna kopališča.
(2) Bazenska kopališča so dvoranska kopališča in bazenska kopališča na prostem.
(3) Naravna kopališča so kopališča na morju, kopališča na stoječih vodah in kopališča na tekočih vodah.
6. člen
Kopališča se razvrščajo po skupni velikosti kopalne površine na naslednji način:
a) bazenska:
-----------------------------------------------------------------------------
Vrsta kopališča Bazenska dvoranska Bazenska na prostem
velikost kopalne
površine
-----------------------------------------------------------------------------
majhna od 30 m2 do 500 m2 od 30 m2 do 1.200 m2
srednja nad 500 m2 do 1.000 m2 nad 1.200 m2 do 3.000 m2
velika nad 1.000 m2 nad 3.000 m2
-----------------------------------------------------------------------------
b) naravna:
-----------------------------------------------------------------------------
Vrsta kopališča Na morju Na stoječih vodah Na tekočih vodah
velikost kopalne
površine
-----------------------------------------------------------------------------
majhna do 8.000 m2 do 4.000 m2 do 1.500 m2
srednja nad 8.000 m2 nad 4.000 m2 nad 1.500 m2
do 15.000 m2 do 8.000 m2 do 3.000 m2
velika nad 15.000 m2 nad 8.000 m2 nad 3.000 m2
-----------------------------------------------------------------------------
7. člen
(1) Kopališča so lahko kombinacije vrst kopališč, določenih v drugem in tretjem odstavku 5. člena oziroma v 6. členu tega pravilnika. Pri navajanju morajo biti upoštevana površinska razmerja posameznih vrst kopališč in temu prilagojen vrstni red navedb.
(2) Kadar je kopališče kombinacija več različnih vrst kopališč, je treba natančno opredeliti območje posamezne vrste kopališča.
(3) Kadar je kopališče kombinacija naravnega in bazenskega kopališča, se pri razvrščanju po velikosti upošteva kriterij, ki velja za bazenska kopališča.
III. RED NA KOPALIŠČU
8. člen
(1) Vsako kopališče mora imeti kopališki red, s katerim določa osnovna pravila, po katerih se morajo ravnati obiskovalci, da bi jim bila zagotovljena varnost in varovanje zdravja. Nameščen mora biti na vidnem mestu zlasti ob vhodu na kopališče.
(2) Kopališki red mora urediti zlasti:
– obratovalni čas kopališča,
– dejavnosti, ki se lahko opravljajo na kopališču ali ob njem,
– način uporabe kopaliških objektov in naprav,
– navodila za zagotovitev reda in varnosti,
– pravila za varovanje zdravja kopalcev,
– obvestila, ki urejajo posebnosti kopališča in niso v nasprotju s prejšnjimi alineami.
(3) Kopališki red mora navajati tudi vse znake in njihove nazive iz IV. poglavja tega pravilnika, uporabljene na kopališču. Prav tako mora določiti, ali je na kopališki ploščadi oziroma v bazenski dvorani obvezna uporaba kopalne garderobe, kap ter možna uporaba obuval.
(4) Kopališki red na naravnih kopališčih mora vsebovati tudi razlago barv zastav, ki so lahko izobešene.
9. člen
Navodila za zagotovitev reda in varnosti morajo vsebovati zlasti naslednja obvestila, opozorila ter prepovedi:
– na kopališče ne smejo osebe, ki so pod vplivom alkohola, mamil ali drugih psihotropnih snovi,
– obiskovalci se morajo ravnati po navodilih kopališkega reda, kopaliških znakih ter navodilih in opozorilih reševalcev iz vode (v nadaljnjem besedilu: reševalec),
– vstop otrok do 7. leta starosti je dovoljen le v spremstvu staršev ali skrbnika, ki odgovarja za varnost otrok na kopališču,
– kopalci se smejo kopati le na površinah, ki so namenjene kopanju, in se ne smejo oddaljevati od obale več kot 150 m na morju, 100 m na stoječih vodah in 30 m na tekočih vodah,
– obiskovalci ne smejo uporabljati naprav in objektov na kopališču v nasprotju s predvideno uporabo oziroma tako, da ogrožajo druge kopalce ali sebe,
– obiskovalci morajo bazene in druge kopališke naprave uporabljati ob upoštevanju svojih sposobnosti,
– starejši kopalci in funkcionalno ovirane osebe, ki se ne počutijo varne pri samostojnem vstopu in izstopu iz vode, morajo za pomoč zaprositi reševalca.
10. člen
Zaradi varovanja zdravja drugih kopalcev na kopališču morajo kopalci upoštevati naslednji pravili:
– pred vstopom v bazensko dvorano ali na bazensko ploščad kopališča na prostem si morajo oprhati telo in razkužiti noge,
– otroci do 3. leta starosti morajo v bazenu obvezno uporabljati kopalke ali kopalne pleničke.
11. člen
(1) V času, ko se bazen za skoke uporablja v drug namen, mora biti pri vhodu na skakalno ploščad nameščen znak prepovedi uporabe naprav za skoke v vodo. Dohodi nanje morajo biti zaprti. Odskočne deske na višini do 1 m morajo biti dvignjene.
(2) Plavanje pod vodo in skakanje v vodo lahko izjemoma dovoli le reševalec za organizirane skupine in v drugih posebnih okoliščinah.
12. člen
(1) Naravna kopališča in bazenska kopališča na prostem morajo prilagajati svoj obratovalni čas zunanjim (vremenskim) razmeram.
(2) Če odgovorna oseba upravljavca naravnega kopališča oceni, da je kopanje nevarno, mora izobesiti rdečo zastavo iz prvega odstavka 13. člena tega pravilnika.
13. člen
(1) Naravna kopališča morajo imeti v času kopalne sezone izobešeno ustrezno zastavo:
– rdeča zastava opozarja, da je kopališče zaprto,
– rumena zastava opozarja, da je varnost na kopališču omejena in da se ni priporočljivo oddaljevati od obale,
– bela zastava sporoča, da kopališče obratuje in ni posebnih nevarnosti.
(2) Varnost na kopališču je omejena ob povečanem valovanju, povečani onesnaženosti vode, močnejšem vetru, povečani kalnosti vode, kadar hitrost toka presega 0,3 m/s in v drugih podobnih razmerah.
(3) Krajši rob zastave mora biti dolg najmanj 0,75 m. Razmerje med dolžino in širino zastave mora biti najmanj 2:1.
(4) Drog z zastavo mora biti nameščen vzdolž obale kopališča vsakih 200 m. Višina droga ne sme biti manjša od 5 m.
IV. KOPALIŠKI ZNAKI
14. člen
(1) Vsako kopališče mora biti opremljeno s predpisanimi znaki za nevarnosti in obveznosti, prepovedi ter opozorila oziroma obvestila, ki so jih obiskovalci kopališča dolžni upoštevati. Namestitev ustreznega znaka je obvezna povsod tam, kjer se pojavi kateri od primerov, naštetih v 15. do 17. členu tega pravilnika.
(2) Krajša stranica vsakega znaka mora biti dolga najmanj 40 cm.
15. člen
Znaki za nevarnosti in obveznosti so:
1. “Za plavalce”
označuje vodne površine za plavalce; postavljen mora biti na sredino obeh daljših stranic bazena, namenjenega plavalcem, na naravnem kopališču pa na obali vodne površine za plavalce (znak št. 1 v prilogi 1).
2. “Za neplavalce”
označuje vodne površine za neplavalce; postavljen mora biti na sredino obeh daljših stranic bazena, namenjenega neplavalcem, na naravnem kopališču pa na obali vodne površine, namenjene neplavalcem (znak št. 2 v prilogi 1).
3. “Za otroke”
označuje vodne površine, namenjene otrokom; postavljen mora biti na sredino obeh daljših stranic bazena, namenjenega otrokom, na naravnem kopališču pa na obali vodne površine, namenjene otrokom (znak št. 3 v prilogi 1).
4. “Obvezno razkuževanje nog”
označuje obveznost razkuževanja nog; postavljen mora biti ob bazenčku ali sistemu bočnih prh za razkuževanje nog (znak št. 4 v prilogi 1).
5. “Obvezno prhanje”
označuje obveznost prhanja; postavljen mora biti pred prostori oziroma površinami s prhami pri vhodu(-ih) v bazensko dvorano ali na bazensko ploščad (znak št. 5 v prilogi 1).
6. “Obvezna smer”
označuje obvezno smer gibanja; znak mora biti postavljen tako, da je razvidno, po kateri poti mora iti obiskovalec kopališča (znak št. 6 v prilogi 1).
7. “Dovoljeni položaji pri spuščanju po toboganu”
označuje položaje, ki so dovoljeni pri spuščanju po toboganu; postavljen mora biti ob pristopu k toboganu oziroma na mestu spusta po toboganu (znak št. 7 v prilogi 1).
16. člen
Znaki prepovedi so:
1. “Prepoved hoje v obuvalu”
označuje mesto, od koder je dovoljena le hoja brez obuvala oziroma z obuvalom, ki se uporablja na bazenski ploščadi; postavljen mora biti na prehodu iz slačilnic v prostor z garderobnimi omaricami (znak št. 8 v prilogi 1).
2. “Prepoved vstopa živalim”
določa, da vstop živalim na kopališče ni dovoljen; znak mora biti postavljen ob vhodu na kopališče (znak št. 9 v prilogi 1).
3. “Prepoved igre z žogo”
označuje mesta, kjer je igranje z žogo prepovedano; če je igranje z žogo prepovedano na celotnem območju kopališča, mora biti znak nameščen ob vhodu na kopališče (znak št. 10 v prilogi 1).
4. “Prepoved skakanja v vodo”
označuje mesta, kjer je skakanje v vodo prepovedano; postavljen mora biti pred območjem, kjer je skakanje v vodo prepovedano; če je skakanje v vodo prepovedano na celotnem kopališču, mora biti znak nameščen ob vhodu na kopališče (znak št. 11 v prilogi 1).
5. “Prepoved plavanja pod vodo”
označuje vodno površino, kjer je plavanje pod vodo prepovedano; postavljen mora biti pred vodno površino kjer je plavanje pod vodo prepovedano; če je plavanje pod vodo prepovedano na celotnem kopališču, mora biti znak nameščen ob vhodu na kopališče (znak št. 12 v prilogi 1).
17. člen
Znaki za opozorila oziroma obvestila so:
1. “Globina vode”
označuje globino vode v metrih; postavljen mora biti na sredino obeh daljših stranic bazena oziroma na bregu vode ter na mestih, namenjenih skakanju v vodo (znak št. 13 v prilogi 1).
2. “Sprememba globine vode”
označuje prehod iz ene globine v drugo, če ta prehod ni položen; postavljen mora biti 1 m pred prehodom globine 1,35 m v večjo globino (znak št. 14 v prilogi 1).
3. “Prostor za prvo pomoč”
označuje zaprt prostor, kjer se nudi prva pomoč; nameščen je na vrata ali ob vhodu v prostor (znak št. 15 v prilogi 1).
4. “Prostor za reševalca iz vode”
označuje zaprt prostor za reševalca(-e) iz vode; nameščen je na vrata ali ob vhodu v prostor (znak št. 16 v prilogi 1).
18. člen
(1) Osnovna pravila grafičnega oblikovanja znakov1 so določena v prilogi 1 tega pravilnika.
(2) Uporabljajo se lahko tudi drugi znaki, ki povečujejo stopnjo varnosti na kopališčih, pri čemer je treba uporabiti oblikovne rešitve, določene v prilogi 1 tega pravilnika.
(3) Kadar znaki vključujejo tudi besedilo, mora biti le-to v slovenskem jeziku, na območju, kjer živijo narodnostne manjšine, pa mora biti besedilo tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku. Upravljavec lahko na znakih uporabi napise v največ štirih jezikih.
V. OPREMA IN SREDSTVA ZA REŠEVANJE IZ VODE
19. člen
(1) Upravljavec kopališča mora v času obratovanja zagotoviti vse potrebno za varstvo pred utopitvami in za preprečitev poškodb.
(2) Če ima kopališče več kot enega reševalca, morajo imeti reševalci v času opravljanja svojih nalog stalno radijsko ali telefonsko zvezo z drugimi reševalci.
20. člen
(1) Vsako kopališče mora imeti naslednjo opremo, ki omogoča hitro in učinkovito reševanje iz vode ter komunikacijo s policijo, zdravstveno službo in centrom za obveščanje:
– reševalne žoge ali reševalne obroče,
– reševalne žrdi,
– piščalke,
– megafone,
– opremo za prosto potapljanje,
– telefonsko ali radijsko zvezo.
(2) Kopališče na morju mora imeti poleg opreme iz prejšnjega odstavka tudi možnost komunikacije z Upravo Republike Slovenije za pomorstvo.
21. člen
Kopališča na morju in stoječih vodah morajo imeti poleg opreme, določene v prejšnjem členu, tudi:
– reševalne vrvi z osmico,
– reševalne deske ali blazine in
– reševalne čolne (kadar je ločitvena linija kopalne površine od obale oddaljena več kot 50 m).
22. člen
Vsa naravna kopališča morajo imeti tudi eno kratko neoprensko obleko.
23. člen
Na kopališču morajo biti oprema in sredstva za prvo pomoč v skladu s predpisi o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči.
VI. ORGANIZACIJA VARSTVA PRED UTOPITVAMI
24. člen
(1) Na kopališčih je za varnost pred utopitvijo odgovoren reševalec, katerega naloge so vzdrževanje reda v skladu s kopališkim redom, reševanje iz vode in dajanje prve pomoči.
(2) Kadar prva pomoč ne zadošča, mora upravljavec zagotoviti, da je o dogodku takoj obveščena usposobljena zdravstvena organizacija.
25. člen
(1) Reševalec opravlja naslednje naloge s področja varnosti na kopališču:
– neprekinjeno opazuje kopalne površine in bazensko ploščad,
– odpravlja vzroke, ki bi lahko privedli do nastanka nevarnosti za obiskovalce,
– rešuje iz vode,
– daje prvo pomoč,
– vzdržuje red v skladu s predpisi in kopališkim redom na kopališču.
(2) Reševalec v času, ko je odgovoren za opazovanje kopalne površine, ne sme opravljati drugih nalog.
(3) S številom opazovalnih mest na kopališču, njihovo razporeditvijo, opremo in višino opazovališč se določa število reševalcev, ki jih mora imeti kopališče.
26. člen
Reševalec ima pravico, da:
– ugotovi istovetnost kopalca ali obiskovalca, ki krši določbe predpisov o varstvu pred utopitvami, in ga prijavi pristojnemu inšpekcijskemu organu ali policiji,
– prepove uporabo objektov in naprav za kopanje osebi, ki s svojim ravnanjem očitno ogroža lastno varnost ali varnost drugih,
– zahteva, da kopališče zapusti oseba, ki kljub opozorilom ogroža varnost in krši kopališki red.
27. člen
(1) Mesto opazovanja mora biti na kraju, od koder je dobro vidno celotno opazovano območje, še zlasti nevarna mesta. Nevarna mesta so vse tiste vodne površine, ob katerih mora biti nameščen znak iz druge točke 17. člena tega pravilnika, in vse tiste vodne površine, kjer so vodne atrakcije iz 28. člena tega pravilnika.
(2) Mesto opazovanja mora biti postavljeno tako, da reševalec ni zaslepljen zaradi stalnega vira svetlobe. V odprtih bazenih in naravnih kopališčih mora biti mesto opazovanja zaščiteno pred sončnim sevanjem.
(3) Če iz sobe za reševalca ni pregleda nad vso kopalno površino, mora imeti kopališče dodatna mesta za opazovanje kopalne površine.
(4) Področje, ki ga mora opazovati posamezen reševalec, je odvisno od tega, kako visoko nad gladino vode je opazovališče. Polmer opazovanega področja je določen s tabelo:
-----------------------------------------------------------------
Višina opazovališča (višina sedišča) Polmer opazovanja
-----------------------------------------------------------------
od 1,5 m do 2,5 m do 25 m
od 2,5 m do 5 m do 50 m
od 5 m do 100 m
-----------------------------------------------------------------
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se šteje, da je polmer opazovanja 100 m, kadar je mesto opazovanja na plovilu.
(6) Polmer opazovanja se zmanjša za polovico, če je na področju opazovanja nevarno mesto iz prvega odstavka tega člena.
(7) Kot opazovanja reševalca sme biti največ 180°.
28. člen
(1) Na kopališčih z vodnimi atrakcijami (npr. tobogani, plezala nad vodo, naprave za skoke v vodo) mora biti vsaka izmed njih med obratovanjem ločeno opazovano območje z reševalcem.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko za varnost pri dveh vodnih atrakcijah skrbi en reševalec, če sta le-ti manj kot 6 m oddaljeni in ima reševalec celovit pregled nad dejavnostjo kopalcev pri uporabi obeh.
29. člen
(1) Na majhnih bazenskih kopališčih ali na bazenih, v katerih globina vode ne presega 0,5 m, lahko naloge reševalca opravlja en reševalec.
(2) Na srednjih kopališčih se število reševalcev določi tako, da se poleg reševalcev na opazovalnih mestih doda en reševalec.
(3) Na velikih kopališčih se število reševalcev določi tako, da se vsaj na vsaka tri mesta za opazovanje doda en reševalec.
(4) Kadar je kopalcev na naravnem kopališču več, kot je ustrezno število obiskovalcev, določeno v predpisu, ki ureja tehnične ukrepe na kopališčih, se meje opazovalnih razdalj za reševalce zmanjšajo za 1/3, ustrezno pa je treba povečati število reševalcev.
(5) Dodatni reševalci, ki so na kopališču, a ne opravljajo nalog opazovanja iz prve alinee prvega odstavka 25. člena tega pravilnika, opravljajo naloge dajanja prve pomoči, nadzorujejo spoštovanje kopališkega reda na suhih površinah kopališča in zamenjujejo reševalce na opazovalnih mestih.
30. člen
(1) Če naloge s področja varnosti na kopališču opravlja samo en reševalec, sme svoje naloge opravljati neprekinjeno največ 8 ur.
(2) Če naloge s področja varnosti na kopališču opravljata dva ali več reševalcev, morajo reševalci mesta opazovanja menjavati vsaj na 2 uri, neprekinjeno delo opazovanja pa ne sme biti daljše od 8 ur.
(3) Če je na kopališču več reševalcev, upravljavec najbolj usposobljenega določi za vodjo. Vodja reševalcev usmerja delo reševalcev ter izpolnjuje in podpisuje dnevnik dela reševalcev.
31. člen
Na naravnih kopališčih morajo biti reševalci v času kopalne sezone v dnevnem obratovalnem času prisotni tudi, ko je razobešena rdeča zastava. Če je na priobalnih zemljiščih v času izobešene rdeče zastave dosežena ali presežena več kot polovica ustrezne zasedenosti naravnega kopališča, mora delovati celotna služba reševalcev. Če je zasedenost manjša od polovične, mora opravljati naloge iz 25. člena tega pravilnika vsaj desetina reševalcev.
32. člen
(1) Pri fizioterapiji (hidroterapiji) za varnost vadečih neposredno odgovarja voditelj vadbe.
(2) Pri kopališki animaciji v vodi za varnost vadečih odgovarjajo strokovno usposobljeni kopališki animatorji.
(3) Pri organiziranju športnih dejavnosti se upoštevajo predpisi o ukrepih za varstvo pred utopitvami pri organiziranih športnih dejavnostih.
33. člen
(1) Pred izvajanjem aktivnosti iz prejšnjega člena se morajo vodje izvajanja teh aktivnosti vpisati v dnevnik dela reševalcev z imenom in priimkom, strokovno usposobljenostjo in podpisom.
(2) Če se aktivnosti iz prejšnjega člena izvajajo brez prisotnosti reševalca, morajo imeti udeleženci med izvajanjem aktivnosti dostop do opreme iz 26. člena zakona o varstvu pred utopitvami (Uradni list RS, št. 44/00).
34. člen
(1) Reševalec je dolžan opozoriti upravljavca kopališča, če bi bilo treba zaradi higienskih razlogov, vremenskih razmer ali zaradi varnosti uporabo vodnih površin ali posameznih objektov in naprav kopališča zapreti oziroma prepovedati uporabo posameznih kopaliških naprav. Če upravljavec kopališča ne upošteva utemeljenega opozorila reševalca, v celoti prevzame odgovornost iz prvega odstavka 24. člena tega pravilnika. Reševalec je opozorilo dolžan zapisati v dnevnik dela reševalcev.
(2) Reševalec je dolžan upravljavca kopališča opozoriti na napake, okvare ali onesnaženje, ki bi lahko ogrozili varnost uporabnikov kopališča, in je opozorilo dolžan zapisati v dnevnik dela reševalcev.
(3) Odgovorna oseba upravljavca je dolžna nenehno spremljati število obiskovalcev kopališča ter paziti, da zmogljivost kopališča ni presežena, oziroma o zasedenosti naravnega kopališča, ki presega ustrezno, obvestiti vodjo reševalcev.
35. člen
(1) Reševalec oziroma vodja reševalcev mora voditi dnevnik dela reševalcev z vsebino iz priloge 2 tega pravilnika.
(2) Dnevnik reševalcev mora upravljavec hraniti najmanj tri leta. Dnevnik tekočega leta mora biti shranjen v sobi za reševalca in mora biti na voljo pristojnim inšpektorjem.
(3) Enkrat na leto, do konca januarja, morajo reševalci izdelati zbirno letno poročilo dela reševalcev in ga izročiti upravljavcu kopališča, ki ga mora hraniti najmanj tri leta in mora biti na voljo pristojnim inšpektorjem.
VII. OBLAČILA IN OZNAKE REŠEVALCEV IZ VODE
36. člen
(1) V času, ko reševalec opravlja naloge iz 24. člena tega pravilnika, mora nositi uniformo, ki jo sestavljajo:
– oranžna majica s kratkimi rokavi ali brez rokavov, ki ima na hrbtu velik znak reševalca iz vode, na desnem rokavu ter na levi strani prsi pa majhen znak reševalca iz vode,
– oranžne hlače, kratke ali dolge, z majhnim znakom reševalca iz vode spredaj levo pod pasom in na desnem boku,
– oranžne kopalke (moške oziroma ženske) z majhnim znakom reševalca iz vode levo spredaj,
– oranžna čepica s senčnikom in znakom reševalca iz vode na obeh bočnih straneh,
– oranžen trak, širok vsaj 12 cm, z znakom reševalca iz vode, ki se namesti na levi rokav, kadar je reševalec v oblačilih z dolgimi rokavi.
(2) Upravljavec kopališča mora ob zaposlitvi reševalca zagotoviti tista oblačila iz prvega odstavka tega člena, ki so potrebna za opravljanje nalog glede na vrsto in značilnosti kopališča. Reševalec sme prosto izbirati posamezne kose uniforme, ki jih nosi v času opravljanja nalog.
(3) Vsi položaji znakov so opisani s perspektive osebe, ki je oblečena v uniformo.
37. člen
Reševalec lahko nosi tudi dodatni oblačili, ki sestavljata uniformo:
– oranžen brezrokavnik z velikim znakom reševalca iz vode na hrbtu ter z majhnim znakom reševalca iz vode na levi strani prsi,
– kratko oranžno vetrovko z velikim znakom reševalca iz vode na hrbtu ter z majhnim znakom reševalca iz vode na desnem rokavu in na levi strani prsi.
38. člen
Oblikovna določila uniforme reševalca in znak reševalca iz vode so določeni v prilogi 1 tega pravilnika.
VIII. IZDAJA OBRATOVALNEGA DOVOLJENJA
39. člen
Obratovalno dovoljenje se izda za dobo enega leta.
40. člen
Vlogi za prvo izdajo obratovalnega dovoljenja, naslovljeni na Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, je treba priložiti:
– uporabno dovoljenje po zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02),
– izpisek iz sodnega registra oziroma iz evidence pri pristojni davčni upravi iz 21. člena zakona o varstvu pred utopitvami, ki ne sme biti starejši od treh mesecev,
– kopališki red,
– poročilo o posebnem strokovno tehničnem pregledu.
41. člen
Vlogi za naslednje izdaje obratovalnega dovoljenja je treba priložiti:
– pisno izjavo, da se objekt kopališča, ki mu je bilo izdano uporabno dovoljenje in je že bilo priloženo k prvi vlogi za izdajo obratovalnega dovoljenja, ni tako spremenil, da bi bilo po zakonu o graditvi objektov treba izdati novo uporabno dovoljenje,
– izpisek iz sodnega registra oziroma iz evidence pri pristojni davčni upravi iz 21. člena zakona o varstvu pred utopitvami, ki ne sme biti starejši od treh mesecev,
– kopališki red ali izjavo, da se ta ni spremenil,
– poročilo o posebnem strokovno tehničnem pregledu.
IX. POSEBEN STROKOVNO TEHNIČNI PREGLED
42. člen
(1) S posebnim strokovno tehničnim pregledom iz prvega odstavka 22. člena zakona o varstvu pred utopitvami, ki se opravi najmanj enkrat letno, praviloma pred pričetkom kopalne sezone, se po gradbenih predpisih ugotavlja primernost stavb in objektov kopališča ter njihovih naprav in napeljav. Po predpisih o varstvu okolja se preverjajo emisije nevarnih snovi iz stavb in kopaliških naprav v okolje. Po predpisih, izdanih na podlagi zakona o varstvu pred utopitvami se preverjajo tisti zdravstveni in organizacijski ukrepi in rešitve, ki varujejo zdravje obiskovalcev in kopalcev na kopališču, še posebej higiensko ustreznost kopalne vode.
(2) Pregled iz prejšnjega odstavka naroči upravljavec, ki plača vse stroške njegove izvedbe.
43. člen
(1) Posebni strokovno tehnični pregled opravi komisija, v kateri morajo biti vsaj:
– odgovorni projektant po zakonu o graditvi objektov,
– pooblaščenec za izdelavo poročil o vplivih na okolje,
– strokovnjak s področja varnosti in zdravja pri delu – varnostni inženir z opravljenim strokovnim izpitom in
– strokovnjak s področja varstva zdravja ljudi – zdravnik specialist higiene.
(2) Komisija sestavi poročilo o izvedenem posebnem strokovno tehničnem pregledu.
(3) Poročilo mora upravljavec hraniti najmanj tri leta in mora biti na voljo pristojnim inšpektorjem.
X. NADZORSTVO
44. člen
(1) Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega pravilnika, z izjemo določb drugega odstavka tega člena, izvajajo inšpektorji, pristojni za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Nadzorstvo nad izvajanjem pete alinee drugega odstavka 8. člena, 10. člena, 4., 5. in 6. točke 15. člena, 1. in 2. točke 16. člena, 3. točke 17. člena ter 23. člena tega pravilnika izvajajo zdravstveni inšpektorji.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45. člen
(1) Veljavnost obratovalnih dovoljenj, izdanih pred uveljavitvijo tega pravilnika, poteče najpozneje 15. junija 2004.
(2) Upravljavci kopališč morajo kopališki red in kopališke znake uskladiti z določbami tega pravilnika do 1. januarja 2004.
46. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o varnosti v urejenih kopališčih (Uradni list SRS, št. 33/87).
47. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbe 35. do 37. člena pa se začnejo uporabljati 1. januarja 2004.
Št. 351-00-212/01
Ljubljana, dne 24. julija 2003.
EVA 2002-2511-0151
mag. Janez Kopač l. r.
Minister
za okolje, prostor
in energijo
Soglašam!
dr. Anton Grizold l. r.
Minister
za obrambo
Soglašam!
dr. Slavko Gaber l. r.
Minister
za šolstvo, znanost
in šport
Soglašam!
dr. Dušan Keber l. r.
Minister
za zdravje
1 Podrobnejša pravila grafičnega oblikovanja kopaliških znakov, uniform reševalcev in označb na uniformah reševalcev so dostopna na spletnih straneh Ministrstva za okolje, prostor in energijo: http://www.gov.si/mop/zakonodaja/zakoni/prostor/graditev.htm
