Na podlagi 32. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93,1/96), 1. člena zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16/74, Uradni list SFRJ, št. 83/89, Uradni list RS, št. 14/90, 17/91-I, 10/91, 13/93, 66/93), 3. in 4. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Hrpelje-Kozina (Uradni list RS, št. 44/02) in 16. člena statuta Občine Hrpelje-Kozina (Uradni list RS, št. 34/99, 65/02,24/03) je Občinski svet občine Hrpelje-Kozina na 8. redni seji dne 11. 9. 2003 sprejel

S tem odlokom se določa organizacijske standarde in način izvajanja obvezne gospodarske javne službe »dimnikarstvo«. Obvezna lokalna gospodarska javna služba “dimnikarstvo” obsega pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, protipožarne in zdravstvene zaščite v obsegu, na način in ob pogostosti, kot jo določa odredba o oskrbi malih kurilnih naprav pri opravljanju javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav zaradi varstva zraka drugi predpisi in standardi za obravnavano dejavnost in ta odlok (v nadaljnem besedilu: gospodarska javna služba).
Obvezna gospodarska javna služba iz prvega odstavka tega člena se izvaja v obliki koncesionirane gospodarske javne službe za območje občine Hrpelje-Kozina. Odlok je koncesijski akt za podelitev koncesije iz prvega odstavka tega člena.

Izvajanje gospodarske javne službe zagotavlja Občina Hrpelje-Kozina za naslednje naprave:
– male kurilne naprave na vsa goriva, kot jih določa uredba o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98, 105/00);
– pomožne naprave, ki so povezane z obratovanjem kurilnih naprav kot so: naprave za pripravo goriva, naprave za čiščenje odpadnih plinov, naprave za odvod ostankov zgorevanja (pepela in ostankov goriva) iz kurilne naprave ali iz prostora s kurilno napravo na deponijo;
– naprave za prezračevanje prostorov, v katerih so kurilne naprave, in naprave za dovod zgorevalnega zraka v kurilno napravo, ter naprave za prezračevanje vseh drugih prostorov in poteka prezračevanja na osnovi naravnega ali umetnega obtoka zraka.

Izvajalec dimnikarske službe (v nadaljnjem besedilu: izvajalec oziroma koncesionar) opravlja naslednje storitve:
– čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov, zračnikov in naprav za prezračevanje;
– opravlja preglede (prve, občasne in letne) in izdeluje strokovna mnenja o skladnosti izvedbe s projektom in predpisi vseh naprav iz 2. člena tega odloka ter opravlja prve meritve emisij snovi v zrak iz malih kurilnih naprav iz prve in druge alinee 2. člena tega odloka;
– opravlja preglede (prve, občasne in letne) in izdeluje strokovna mnenja o skladnosti s projektom in s predpisi ter drugimi pogoji iz dovoljenja za poseg v prostor za postavitev pomožnih naprav ter naprav za prezračevanj prostorov in dovodov zraka v kurilno napravo;
– nadzira obratovanje in opravlja občasne meritve emisij snovi v zrak iz malih kurilnih naprav;
– izvaja izredne preglede naprav iz 2. člena tega odloka na podlagi zahtev pristojnih inšpekcijskih služb;
– izdeluje letna poročila o emisijah snovi iz naprav iz prve in druge alinee 2. člena tega odloka;
– vodi zbirke podatkov o vseh napravah iz 2. člena tega odloka. V zbirke poleg podatkov o lokacijah naprav iz prejšnjega odstavka, njihovem lastniku ali upravljalcu ter tehničnih podatkov o velikosti naprav – (kataster naprav), vnaša izvajalec dimnikarske službe tudi podatke v kontrolno knjigo o:
– opravljenih storitvah dimnikarske službe;
– letnih količinah in vrsti porabljenih goriv za vsako kurišče kurilne naprave posebej;
– letnih količinah snovi, izpuščenih z dimnimi plini v zrak;
– izvaja kemično čiščenje ter antikorozijsko zaščito na malih kurilnih napravah iz prve in druge alinee 2. člena tega odloka;
– izžiga katranske obloge v odvodniku odpadnih plinov in veznih elementih;
– zagotavlja ustrezno ravnanje z odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi, zbranimi pri opravljanju dimnikarske službe;
– druge storitve v skladu s predpisi.

Koncesionarja pridobi občina na podlagi javnega razpisa. Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Javni razpis vsebuje predvsem naslednje sestavine:
– pogoje za pridobitev koncesije v skladu s tem odlokom;
– rok za prijavo na razpis in način prijave;
– dokumentacijo, ki jo mora vsebovati prijava;
– rok za izbiro koncesionarja.
O izbiri koncesionarja izda odločbo občinska uprava. Zoper odločbo o izbiri koncesionarja je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča župan.
Javni razpis uspe, če veljavno ponudbo predložita najmanj dva ponudnika. Kadar prvi javni razpis ne uspe, je treba v roku 30. dni po zaključku prvega javnega razpisa objaviti drugi javni razpis. V primeru, da tudi drugi javni razpis ni uspešen, sme koncedent podeliti koncesijo z neposredno pogodbo ponudniku, ki v največji meri izpolnjuje pogoje razpisa.

Koncedent po tem odloku je Občina Hrpelje-Kozina (v nadaljnjem besedilu: občina). Koncedent in koncesionar skleneta koncesijsko pogodbo. V imenu koncedenta pogodbo podpiše župan.

Gospodarsko javno službo »dimnikarstvo« izvaja izvajalec v svojem imenu in za svoj račun. Izvajalec izvaja službo ob uporabi delovnih priprav in drugih sredstev, potrebnih za opravljanje dimnikarske službe. Izvajalec mora zagotoviti izvajanje vseh storitev iz 3. člena tega odloka z delovnimi napravami, ki jih ima v lasti ali z njimi razpolaga na drug način.

Uporabniki storitev gospodarske javne službe so lastniki oziroma uporabniki (najemniki, zakupniki in podobno) kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov na območju občine. Uporaba storitev gospodarske javne službe je v obsegu, ki ga določa ta odlok, za uporabnike obvezna.

Javno službo opravlja koncesionar, ki ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
1. izključno pravico opravljati gospodarsko javno službo po tem odloku, razen v primerih, ko je z zakonom ali drugimi predpisi, posamezno opravilo naloženo drugi osebi;
2. dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe v skladu s predpisi v interesu varstva zraka in požarne oziroma zdravstvene zaščite.

Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da je registriran za opravljanje dimnikarske dejavnosti;
– da ima obrtno dovoljenje in ugotovitveno odločbo po 4. členu zakona o gospodarskih družbah;
– da zaposluje najmanj eno osebo s IV. stopnjo izobrazbe;
– da zaposluje najmanj eno osebo s strokovno izobrazbo najmanj V. stopnje tehnične ali druge smeri, ter da ima najmanj tri leta izkušenj v dimnikarstvu;
– da je usposobljen za učinkovito opravljanje vseh storitev po 2. členu tega odloka za območje, za katerega prosi za podelitev koncesije, kar lahko dokazuje s sklenjeno pogodbo z izvajalcem, ki je usposobljen za opravljanje storitev, ki jih sam ne zagotavlja;
– da razpolaga z zadostnim obsegom potrebnih delovnih priprav;
– da razpolaga z ustreznimi poslovnimi prostori;
– da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za vodenje katastra javne službe;
– da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem gospodarske javne službe lahko povzroči tretji osebi, državi ali občini oziroma položiti ustrezno varščino;
– da zagotavlja interventno izvajanje gospodarske javne službe na poziv uporabnikov ob vsakem času;
– predložiti elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika ter program izvajanja dimnikarske službe za čas trajanja koncesije;
– se izkazati o svojem finančnem stanju;
– predloži bančno garancijo za resnost ponudbe in kvalitetno izvajanje koncesije;
– da ni proti ponudniku uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek ali da ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe;
– da mu ni bila v zadnjih petih letih pred objavo naročila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero je ponudniku prepovedano opravljati dejavnost, ki je predmet koncesije;
– da ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve ali poslovne obveznosti v skladu s predpisi države;
– da izpolnjuje druge, s predpisi določene pogoje.

Posamezne storitve iz 3. člena se opravljajo v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih z veljavnimi predpisi. Če predpisi ne določajo drugače, oziroma če lokalni skupnosti dopustijo lastno opredelitev, velja na območju Občine Hrpelje-Kozina kot kurilna sezona obdobje od 15. oktobra tekočega leta do 15. maja naslednjega leta.

Na poziv uporabnika ali na zahtevo pristojne inšpekcije oziroma drugega pristojnega organa je koncesionar dolžan v skladu z dogovorom z uporabnikom oziroma inšpekcijo ali organom opraviti posamezna opravila iz 3. člena ne glede na roke, ki jih določajo predpisi.

Edino merilo za izbor najugodnejšega ponudnika je najnižja cena seštevka storitev na območju občine v enem letu. Obseg in vrsto storitev, ki se upoštevajo v izračunu najnižje cene, predvidi koncedent v razpisni dokumentaciji.

Uporabniki imajo v zvezi z javno službo naslednje obveznosti:
– skrbeti za to, da so njihove naprave pregledane in očiščene tako, kot zahtevajo predpisi;
– omogočiti izvajalcu gospodarske javne službe (v nadaljevanju: koncesionarju) neovirano opravljanje storitev javne službe;
– pripraviti dimnikarju ob neposrednem opravljanju storitev neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve javne službe;
– dovoliti dimnikarju prost dostop do kurilnih naprav, pomožnih naprav, potrebnih za obratovanje kurilnih naprav ter prezračevalnih naprav in naprav za dovod zgorevalnega zraka ter mu omogočiti vpogled v načrte naprav in v načrte zgradbe, v kateri so nameščene;
– za nove ali rekonstruirane naprave naročiti koncesionarju izdelavo strokovnega mnenja o njihovi primernosti in poročila o opravljenih meritvah;
– sporočiti koncesionarju vsako spremembo na napravah, oziroma glede uporabljene vrste goriva ali časa obratovanja, ki ima za posledico spremembo pri emisijah snovi v zrak;
– nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra gospodarske javne službe in obveznih zbirk podatkov;
– redno plačevati storitve gospodarske javne službe v skladu z veljavno tarifo.
Če uporabnik izvajalcu, ki ima namen opraviti dela v okviru javne službe, ne dovoli vstopa v stanovanje ali svoje poslovne prostore, mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav ali mu ne omogoči vpogleda v obstoječe načrte, je koncesionar o tem dolžan nemudoma obvestiti pristojno inšpekcijo in koncedenta.

Uporabnik ima posebno pravico:
– kadarkoli zahtevati pregled in čiščenje svojih naprav, ki so predmet storitev javne službe;
– zahtevati in pridobiti možnost vpogleda v kataster naprav oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in ki se nanašajo nanj.
Koncesionar je dolžan opraviti storitve iz prve alinee v razumnem roku.

Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje gospodarske javne službe na poziv uporabnikov ob vsakem času.

Kataster iz 2. člena vsebuje podatke, in sicer:
– katere in koliko je aktivnih dimniških tuljav;
– katere in koliko je rezervnih dimniških tuljav;
– katere in koliko dimniških tuljav in dimnikov je zaprtih;
– katere vrste goriv se uporablja za kurjenje kot primarno, katero kot sekundarno gorivo;
– kateri in koliko je zračnikov iz kurišč;
– kateri in koliko je navadnih zračnikov;
– koliko je naprav na umetno prezračevanje.
Kontrolna knjiga iz 3. člena vsebuje podatke, ki jih določa državni predpis. Kataster se vodi atributno in grafično v obliki računalniškega zapisa. Kopijo ažuriranih podatkov koncesionar periodično, vendar najmanj dvakrat letno izroča koncedentu, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa mu jih izroči v celoti. Za vodenje katastra in zbirk podatkov je koncesionar upravičen do zbiranja podatkov neposredno od fizičnih in pravnih oseb. Koncesionar je dolžan s katastrom oziroma z zbirkami podatkov ravnati kot s podatki, za katere velja poslovna tajnost in jih sme dajati na vpogled samo koncedentu oziroma od njega pooblaščenim nadzornim organom in pristojnim inšpektorjem. Posameznemu uporabniku koncesionar lahko na njegovo zahtevo omogoči vpogled v podatke, ki se nanašajo nanj.

Kataster mora biti voden ažurno, prvi koncesionar, ki koncesijo pridobi na podlagi tega odloka, pa ga mora vzpostaviti:
– za kurilne naprave nad 50 KW moči ter ustrezne dimnovodne naprave ter prezračevalne naprave v šestih mesecih po pričetku izvajanja javne službe;
– za ostale naprave v dvanajstih mesecih po pričetku izvajanja javne službe.
Za vzpostavitev katastra naprav iz druge alinee prvega odstavka mora prvi koncesionar v enem mesecu po sklenitvi koncesijske pogodbe predložiti koncedentu krajevno in časovno natančno opredeljen program.

Za odpadke, ki vsebujejo nevarne snovi in ki se zberejo ob opravljanju javne službe, je koncesionar dolžan preveriti ali uporabnik z njimi ravna na predpisan način. Če uporabnik ni v stanju ravnati s takimi odpadki na predpisan način, jih je dolžan prevzeti koncesionar ter z njimi ustrezno ravnati. O takem primeru koncesionar obvesti pristojno inšpekcijo.

Pri uporabnikih koncesionar izvaja javno službo na podlagi programa dela, s katerim zagotavlja sistematično pregledovanje vseh naprav ter sistematično čiščenje med obratovanjem tistih naprav, ki obratujejo. Program dela za naslednje leto predloži koncesionar koncedentu v potrditev do konca novembra tekočega leta. O dnevu in približni uri izvajanja službe obvesti koncesionar uporabnika vsaj tri dni vnaprej z navadnim pismom ali s pisnim obvestilom, objavljenim v prostorih večstanovanjske zgradbe na krajevno običajen način.

Če dimnikar pri opravljanju gospodarske javne službe ugotovi tehnične ali druge nepravilnosti na pregledani napravi oziroma vodu oziroma ugotovi druge okoliščine, zaradi katerih je ogrožena varnost pred požarom ali dana možnost zastrupitve s plinom oziroma nedovoljenega onesnaževanja zraka, je koncesionar dolžan na nepravilnost pisno opozoriti uporabnika, mu postaviti rok za odstranitev nepravilnosti, ter se po preteku tega roka prepričati o stanju. Če uporabnik nepravilnosti ne odpravi, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo ter koncedenta.

Za izvajanje dimnikarske službe pridobiva koncesionar finančna sredstva iz cene za storitev dimnikarske službe, ki jih zaračunava neposredno uporabnikom storitev dimnikarske službe.
Izhodiščna cena je tista cena, ki jo ponudi najugodnejši ponudnik storitve v postopku javnega razpisa. Cenik se usklajuje dvakrat letno v skladu z rastjo cen življenjskih potrebščin in ga potrjuje občinska uprava na predlog koncesionarja.

Koncesionar izdaja uporabnikom račune tekoče po opravljenih storitvah in v skladu z veljavno tarifo. Izdajanje in izterjavo računov za storitve uporabnikom koncesionar lahko organizira preko podizvajalca.

Koncesionar je dolžan za vsako leto trajanja koncesije do marca tekočega leta plačati koncedentu plačilo za koncesijo v višini 4 odstotkov od realizacije prometa, ustvarjenega z izvajanjem dimnikarske službe. Sredstva iz prejšnjega odstavka so prihodek proračuna Občine Hrpelje-Kozina in se uporabijo za razvoj lokalnih javnih služb varstva okolja.

Koncesionar mora v roku trideset dni po sklenitvi koncesijske pogodbe skleniti zavarovanje odgovornosti:
– za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe,
– za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam. Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Hrpelje-Kozina. Škoda iz prve alinee prvega odstavka obsega zlasti stroške, ki nastanejo zaradi izbiranja novega izvajalca javne službe, ali za pokrivanje izrednih stroškov nujnega interventnega zagotavljanja storitev javne službe, če pride do prenehanja opravljanja gospodarske javne službe po krivdi koncesionarja. Namesto zavarovanja iz prvega odstavka koncesionar lahko vplača koncedentu varščino v gotovini za iste namene, katere izhodiščna višina se določi v koncesijski pogodbi in tekoče prilagaja merilom za določanje višine zavarovanja iz prvega odstavka.

Koncesionar, ki poleg gospodarske javne službe iz tega odloka opravlja še druge dejavnosti, mora za to javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, ki ureja gospodarske družbe. Koncesionar, ki javno službo opravlja tudi na območju drugih lokalnih skupnosti, mora v okviru morebiti ločenega računovodstva za potrebe posebej evidentirati račune za storitve, opravljene na območju Občine Hrpelje-Kozina.

Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja občinski upravni organ, ki je pristojen za področje gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju: upravni organ). Upravni organ ima pravico do vpogleda v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem dimnikarske službe. Nadzor nad izvajanjem dimnikarske službe opravljajo tudi pristojne inšpekcijske službe. Koncedent za posamezna strokovna in druga opravila nadzora lahko pooblasti drugo strokovno, pravno ali fizično osebo ali službo.

Osebam, ki se izkažejo s pooblastilom župana, mora koncesionar omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled naprav ter omogočiti vpogled v dokumentacijo, v kataster naprav, oziroma zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila. Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan.

Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj petnajst dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Koncedent lahko zaradi utemeljenih razlogov izvrši tudi nenapovedan nadzor v smislu prejšnjega člena. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.

Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju stvari, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih, samoiniciativno pa lahko tudi v vseh drugih primerih. Koncesionar je dolžan do 31. marca tekočega leta podati za preteklo leto koncedentu letno poročilo o opravljenih storitvah.

Koncesijska pogodba se sklene za določen čas, za dobo 10 let.

Koncesijsko razmerje preneha s potekom roka, za katerega je bilo sklenjeno, s sporazumnim razdrtjem ali z odvzemom. Koncesijsko razmerje preneha tudi v primeru stečaja pravne osebe, ki je imela koncesijo oziroma z izbrisom iz ustreznega vpisnika ali registra fizične osebe, ki je imela koncesijo.

Koncesionar je dolžan koncedenta nemudoma obvestiti o spremembi okoliščin, ki so bile pomembne za sklenitev koncesijske pogodbe. Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi roku 30 dni, vključno s spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega ne stori, lahko koncedent koncesijo odvzame.

Prenehanje koncesijske pogodbe, ne glede na razlog ali način ne sme prizadeti pravic uporabnikov niti ogroziti varstva zraka ali povečati požarne ogroženosti. Zato koncedent opravljanje gospodarske javne službe do ponovne ureditve razmer v skladu s tem odlokom lahko prevzame v režijo s tem, da je dotedanji koncesionar do ponovne ureditve razmer dolžan koncedentu na njegovo zahtevo omogočiti uporabo svojih delovnih priprav.

Koncedent lahko koncesionarju odvzame koncesijo v primeru hudih kršitev koncesijske pogodbe ali drugih ponavljajočih se ali neodpravljenih koncesionarjevih kršitev. Koncesije ni mogoče odvzeti, če je do okoliščin, ki bi utemeljevale odvzem, prišlo zaradi višje sile.

Hude kršitve koncesijske pogodbe so:
– nepravočasen pričetek opravljanja gospodarske javne službe glede na rok, določen s koncesijsko pogodbo;
– ponavljajoče se neizpolnjevanje obveznosti iz 11. člena tega odloka;
– ponavljajoče se nespoštovanje veljavnih tehničnih, stroškovnih, organizacijskih, vzdrževalnih in drugih standardov in normativov za dejavnost;
– hudi in dokumentirani primeri neučinkovitega in nepopolnega ali nestrokovnega opravljanja javne službe, zaradi česar pride do večje ogroženosti varnosti ljudi in premoženja, ne glede na to ali so posledice nastopile ali ne;
– angažiranje podizvajalcev brez soglasja koncedenta;
– opustitev vodenja katastra;
– uporaba tarif, ki so drugačne od dogovorjenih s koncesijsko pogodbo oziroma določenih s sklepom pristojnega organa;
– zamuda pri plačilu nadomestila za obdobje, daljše od 45 dni po zapadlosti;
– drugi primeri kršitev, določeni s tem odlokom ali s koncesijsko pogodbo.

Druge kršitve koncesijske pogodbe, na podlagi katerih je možen odvzem koncesije, so:
– občasno ali ponavljajoče se nespoštovanje veljavnih tehničnih, strokovnih, organizacijskih, vzdrževalnih in drugih standardov in normativov za dejavnost;
– opuščanje opravljanja gospodarske javne službe na posameznih območjih ali na posameznih pomembnejših objektih;
– nepopolno ali strokovno pomanjkljivo vodenje katastra;
– zamude pri plačevanju nadomestila;
– drugi primeri, neposredno določeni s tem odlokom ali s koncesijsko pogodbo.
Odvzem koncesije v primerih iz prvega odstavka je možen, če je koncedent na konkretno kršitev koncesionarja predhodno opozoril, mu postavil rok za odpravo morebitnih posledic kršitve in mu pri tem zagrozil z odvzemom koncesije.

Odvzem koncesije se izvede z upravno odločbo, ki jo izda koncedent.

Kot višja sila se smatrajo izredne nepredvidene okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje strank. Za višjo silo štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri čemer pride do spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja, pri katerih izvajanje gospodarske javne službe ni možno na celotnem območju ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba. Koncesionar je dolžan v pogojih višje sile nadaljevati z opravljanjem javne službe, koncedent pa je dolžan koncesionarju na ustrezen način povrniti morebitne povečane stroške, ki nastajajo v teh pogojih. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju gospodarske javne službe v takih pogojih.

Za škodo, ki jo zaradi izvajanja ali pri izvajanju gospodarske javne službe povzročijo koncesionarji ali pri njem zaposleni delavci ali pogodbeni podizvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam, je odgovoren koncesionar po pravilih, ki urejajo odgovornost podjetij oziroma družb.

Več subjektov, ki vsak zase izpolnjujejo pogoje za pridobitev koncesije, lahko na razpis poda eno – skupno prijavo, s tem, da je v tej prijavi naveden način delitve dela pri izvajanju gospodarske javne službe med posameznimi subjekti, sicer pod enakimi pogoji, po območjih občine. V primeru, da je taka vloga izbrana kot najprimernejša, se z vsakim od tako izbranih subjektov sklene posebna koncesijska pogodba, vendar z zavezo vsakega od koncesionarjev, da bo v primeru začasnega ali trajnega prenehanja opravljanja dejavnosti drugega ali drugih koncesionarjev in ne glede na razlog takega prenehanja na zahtevo koncedenta prevzel njegove oziroma njihove pravice in obveznosti do koncedenta in do uporabnikov, oziroma do opravljanja javne službe, kar bo urejeno z aneksom k njegovi koncesijski pogodbi.

Koncesija ni prenosljiva, razen s predhodnim soglasjem koncedenta. V izjemnih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo lahko koncesionar ob izrecnem soglasju koncedenta sklene z drugim usposobljenim izvajalcem dimnikarskih storitev pogodbo o začasni vzajemni pomoči, v okviru katere lahko podizvajalec opravlja posamezne storitve na območju občine. Koncesionar mora v primeru delnega izvajanja gospodarske javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter javnosti v zvezi s tem nastopati v svojem imenu.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o določitvi predmeta in pogojev opravljanja gospodarske javne službe s podelitvijo koncesije na področju opravljanja dimnikarske dejavnosti v Občini Sežana (Uradne objave PN, 10/94).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.