Na podlagi 27., 28., 39., 40. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), 25. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) ter na podlagi 18. člena statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98) je Občinski svet občine Škofja Loka na 25. redni seji dne 29. avgusta 2002 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev iz dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter v skladu z določbami srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990, sprejmejo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta prenove starega mestnega jedra Škofje Loke (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10/84), ki jih je pod številko projekta 1193/00 izdelal Projektivni atelje – Prostor, d.o.o. iz Ljubljane v marcu 2002. Spremembe in dopolnitve se nanašajo na ureditev območja klavnice.
Po prenehanju obratovanja klavnice v letu 2015 za obravnavano območje veljajo določila Zazidalnega načrta prenove starega mestnega jedra Škofje Loke (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10/84).

Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta iz prvega člena tega odloka vsebujejo naslednje sestavine:
1. Tekstualni del
2. Pogoji organov in organizacij
3. Grafični del
– Izsek iz planskih dokumentov v M 1: 5000,
– Izsek iz ZN prenove starega mestnega jedra Škofje Loke v M 1:1000,
– Kopija katastrskega načrta v M 1: 2880,
– Geodetski načrt v M 1: 500,
– Obravnavano območje v M 1:500,
– Zazidalna situacija v M 1: 500,
– Komunalne naprave in vodi v M 1: 500,
– Zazidalna situacija v M 1:250.

Območje urejanja obsega zemljišče na parcelah št. 618/1, 618/4, 618/6, 618/8, 618/9, 618/10, 618/11, 619/1, 619/2, 619/3, 619/4, 619/5 in 619/6, vse k.o. Škofja Loka.
Meja območja poteka po južnem robu parcel 618/10, 619/4 in 619/1, se nadaljuje po vzhodnem in severnem robu parcele 619/1 in po severnem robu parcel 618/11 in 637/2, vse k.o. Škofja Loka. Na severozahodnem vogalu parcele 637/2 zavije proti jugu, po južnem in zahodnem robu parcel 618/9 in zahodnem robu parcel 618/6 in 618/1 do višine južnega roba parcele 618/10, vse k.o. Škofja Loka.
Ureditveno območje meri 8665 m2.

Na obravnavanem območju se nahajajo naslednji objekti:
– na severnem delu vzdrževalna delavnica in jedilnica in v nadaljevanju trafo postaja,
– vratarnica z garderobami na vhodnem delu,
– plinska postaja ob zahodni ograji,
– osrednji klavnični objekt, v katerem so hlevi, klavnica, hladilnice, veterinar, kotlovnica in trafo postaja,
– gnojišče in čistilna naprava na vzhodnem delu,
– parkirišče na jugovzhodni strani.

Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta prenove starega mestnega jedra Škofje Loke za območje klavnice določajo način, obseg, pogoje in časovno opredelitev delovanja obstoječe klavnice, ukrepe za veterinarsko–sanitarno sanacijo objektov med delovanjem in rušitev objektov s sanacijo površin po prenehanju delovanja klavnice ter končno namembnost površin v skladu z veljavnim zazidalnim načrtom.

Posegi v prostor za potrebe delovanja in veterinarsko-sanitarne sanacije klavnice se smejo izvajati samo znotraj mej parcel, navedenih v 3. členu tega odloka.

Zaradi veterinarsko-sanitarne sanacije klavnice je potrebno na objektu za obdobje delovanja klavnice izvesti dva pokrita pritlična hodnika za prehod delavcev, in sicer:
– za prehod delavcev iz objekta »čistih« garderob do proizvodnih prostorov,
– za prehod delavcev iz »nečistih« garderob do proizvodnih prostorov.

Ureditev obravnavanega območja po zaprtju klavnice je opredeljena v skladu z določili Zazidalnega načrta prenove starega mestnega jedra Škofje Loke (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10/84).

Promet
Območje se navezuje na cesti Studenec in Sorška cesta preko obstoječih dostopov.
Območje klavnice se deli na »čisti« in »nečisti« del.
Dostop v »čisti« del dvorišča (odvoz mesa) je urejen s poti, parcela št. 617/1, k.o. Škofja Loka, ki poteka ob zahodni strani območja. Vhoda za ekspedit mesa sta dva, in sicer na jugozahodni strani za odvoz mesa s kamioni – hladilniki, na severozahodni strani pa je izredni vhod z dezinfekcijsko bariero v primeru kužnih bolezni.
Dostop v »nečisti« del (dovoz živine) pa je s poti, parcela št. 179/3, k.o. Škofja Loka, ki poteka ob južni strani območja. Vhod za uvoz in izvoz kamionov za dovoz živine je urejen z upoštevanjem veterinarsko-sanitarnih pogojev.
Za parkiranje zaposlenih je zagotovljeno parkirišče na jugovzhodnem delu območja (parcela št. 619/1, k.o. Škofja Loka).
Kanalizacija
Odvajanje odpadnih sanitarnih, tehnoloških in padavinskih voda za območje klavnice je urejeno ločeno. Sanitarne vode odtekajo neposredno v javno kanalizacijo, tehnološke vode so v javno kanalizacijo speljane preko interne mehanske čistilne naprave, meteorne vode pa se preko lovilcev olj izlivajo v vodotok.
Obstoječi priključek na javno kanalizacijo se po potrebi obnovi, poveča oziroma zgradi vodotesno.
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati le odpadne vode, ki ustrezajo zahtevam uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov za proizvodnjo, predelavo in konzerviranje mesa ter proizvodnjo mesnih izdelkov (Uradni list RS, št. 10/99) in pogojem pravilnika o odvajanju in čiščenju voda v Občini Škofja Loka (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/89).
Čistilna naprava
V letu 1992 je bila zgrajena interna čistilna naprava, locirana ob vzhodni strani kompleksa (tlorisne dim. 10 m x 6 m, višinski gabarit 4 m) z lovilnim bazenom, prilagojena zahtevam in pogojem odloka za kvaliteto odpadnih voda, ki se spuščajo v javno kanalizacijo in na čistilno napravo – Škofja Loka (Uradni vestnih Gorenjske, št. 37/82). Čistilna naprava je namenjena prvenstveno izločanju grobih delcev in odstranjevanju maščob s flotacijo iz odpadnih tehnoloških vod, pred izpustom v sistem javne kanalizacije s končno dispozicijo v mestni čistilni napravi.
Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati zahtevam uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov za proizvodnjo, predelavo in konzerviranje mesa ter proizvodnjo mesnih izdelkov (Uradni list RS, št. 10/99) in pogojem pravilnika o odvajanju in čiščenju voda v Občini Škofja Loka (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/89).
Vodovod
Objekti klavnice so priključeni na javni loški vodovod Ø 80 mm z vodomerom v jašku na južnem robu parcelne meje ob mehanični delavnici.
Mesto priključka vode za objekte klavnice ostaja na sedanji lokaciji.
Možnost odvzema vode v primeru požara je glede na presek cevi v tem delu mesta Škofje Loke omejena na maksimalno količino 7 l/sek. V primeru potrebe po večjem odjemu sanitarne in požarne vode bo potrebno menjati cevovod z večjim presekom ali izvesti dodatno krožno povezavo.
V fazi posodobitve, sanacije in dograditve objektov je potrebno posodobiti tudi merilno napravo – vodomer z izhodom za možnost daljinskega odčitavanja.
Plinovod
Obrat je priključen na primarni mestni plinovod z oznako AD-4 DN 50 tlaka 4 bar in uporablja zemeljski plin za tehnološke potrebe in ogrevanje.
Plinska požarna omara z reducirno linijo je montirana na severozahodni strani obstoječega objekta klavnice.
Elektrika
Predvidene rešitve ne posegajo v obstoječe elektroenergetsko omrežje.
Telefon
Predvidene rešitve ne posegajo v obstoječe telekomunikacijsko omrežje.
Odpadki
Za zbiranje in ravnanje z vsemi predvidenimi količinami in vrstami odpadkov, njihovo shranjevanje oziroma skladiščenje, odvoz, predelavo, obdelavo, reciklažo in uničenje ali deponiranje mora biti poskrbljeno v skladu z zakonom o varstvu okolja, veljavnimi podzakonskimi akti in odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 67/99).

V skladu z določili Zazidalnega načrta prenove starega mestnega jedra Škofje Loke (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10/84) je na območju predvidena ukinitev in delna rušitev objektov obstoječe klavnice. Zazidalni načrt določa, da je območje klavnice programsko namenjeno novi tržnici, ki je vsebinsko dopolnjena z različnimi prireditvami. Območje se navezuje tudi na druge zelene površine vzdolž levega brega Poljanske Sore, prek Karlovca do brvi v Puštal, od tod pa preko letnega kopališča ob desnem bregu do sotočja obeh Sor. Na obeh straneh združene Sore so predvidene rekreacijske površine, povezane z manjšim peš mostom – brvjo.

Pri ureditvi prostora je potrebno upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje:
Predvidena pokrita hodnika za prehod delavcev sta pritlična, v montažni izvedbi. Hodnika morata biti arhitektonsko oblikovana v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter usklajena s podobo objektov.
Posamezne prvine ureditve in oprema (klopi, koši za odpadke, oglasni panoji, izveski, napisi, svetilke in podobno) morajo biti v skladu z določili Zazidalnega načrta prenove starega mestnega jedra Škofje Loke (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10/84), s sodobnimi principi oblikovanja ter usklajeni s podobo mestnega jedra Škofja Loka.

Predvideni sanacijski posegi v obstoječih objektih:
Zaradi uskladitve s predpisi EU na področju mesno-predelovalne proizvodnje je potrebno izvesti naslednje veterinarsko-sanitarne spremembe v obstoječi klavnici, ki bodo vplivali tudi na izboljšanje bivalnih in delovnih razmer obravnavanega območja z neposredno okolico:
1. Dva pokrita pritlična hodnika za prehod delavcev iz garderob v objekt:
a) »nečisti« hodnik, ki se prične na vzhodni in severni fasadi objekta garderob ter poteka ob severni fasadi kotlovnice do vhoda v »nečisti« del:
– širine 1,43 m v dolžini 25,90 m,
– širine 1,05 m v dolžini 2,70 m,
– širine 1,28 m v dolžini 7,47 m.
b) »čisti« hodnik, ki poteka ob južni fasadi objekta garderob in zahodni fasadi kotlovnice do vhoda v čisti del objekta:
– širine 1,43 m v dolžini 13,60 m.
Oba hodnika morata biti opremljena s prezračevalnimi napravami.
2. Čistilna naprava za pred čiščenje odpadnih vod kot hermetično zaprta kontinuirna naprava za odstranjevanje maščob in usedljivih snovi do take mere, da bo omogočeno odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo oziroma v mestno čistilno napravo. Locirana bo v obstoječem objektu čistilne naprave, obstoječa bazena se odstrani, zemljišče pa ustrezno ozeleni.
3. Namestitev hladilcev za hlajenje prostora za prečrpavanje krvi in prostora za konfiskate na + 4 ºC za potrebe zmanjšanja smradu.

Ukrepi po zaprtju klavnice v letu 2015:
– rušitev objektov obstoječe klavnice,
– sanacija območja v skladu z določili Zazidalnega načrta prenove starega mestnega jedra Škofje Loke (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10/84).

Staro mestno jedro Škofje Loke je v skladu z odlokom o razglasitvi starega mestnega jedra Škofje Loke za kulturni spomenik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 21/88) razglašeno za kulturni in zgodovinski spomenik. Obravnavano območje je znotraj meje širšega območja varovanja kulturnega spomenika in znotraj meje varstvenega režima 3. stopnje za arheološki spomenik.
Delovanje klavnice na tem območju ni v skladu s strokovno zasnovo varovanja kulturne dediščine za navedeno območje. Rešitev problema klavnice je zato potrebno umestiti v časovni okvir, v katerem je potrebno urediti vse potrebno za selitev dejavnosti na ustreznejšo lokacijo.

Delo v klavnici poteka izključno v dnevnem času.
Ob prekinitvi delovanja klavnice, ki traja več kot eno leto, je lastnik objektov in zemljišč dolžan takoj pričeti s sanacijo.

Objekt klavnice leži na območju goste pozidave starega mestnega jedra Škofje Loke, zato je potrebno upoštevati predpise in normative, ki urejajo varstvo pred hrupom, predvsem uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96) ter zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76).

Gradnja novih objektov v varstvenem pasu vodotoka (10 m od zgornjega roba brežine vodotoka) ni dopustna. V varstvenem pasu vodotoka je možno predvideti le pešpoti in kolesarske steze.
Predvideti je ureditev odvodnjavanja iz parkirnih in manipulacijskih površin preko lovilca olj v naravni recipient.
Pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati erozijskih procesov in preprečiti odtok visokih voda. Za vse posege v prostor, ki kakorkoli vplivajo na naravne ali umetne vodotoke s stalno ali občasno vodo, na vodna telesa, izvire, na talno vodo, na stabilnost terena ali erozijske procese je potrebno pridobiti soglasje k lokaciji pristojnega upravljavca, vodnogospodarsko mnenje ter vodnogospodarsko soglasje. Za vse posege, ki se nahajajo v ožjem ali širšem poplavnem območju ali vplivnem območju naravnih ali umetnih vodotokov, vodnih teles, izvirov, talne vode, labilnih in erozijsko občutljivih terenov je potrebno pridobiti soglasje k lokaciji pristojnega upravljavca, vodnogospodarsko mnenje ter vodnogospodarsko soglasje.
Potrebno je preventivno preprečevati onesnaževanje vode in okolja. Kolikor bi med tehnološkim procesom nastajale posebne odpadne vode, si mora investitor, glede ravnanja z njimi pridobiti mnenje pristojnega Zavoda za zdravstveno varstvo in se po njem ravnati.

Vse objekte je obvezno priključiti na javno kanalizacijo s priključitvijo na kanalizacijski sistem kanalizacije Škofja Loka, ki se navezuje na centralno čistilno napravo na Suhi.
Odvajanje gnojničnih voda iz hleva v javno kanalizacijo ni dovoljeno. Gnojevko je skladiščiti le v ustreznih zbiralnikih ali lagunah, v skladu z določili strokovnega navodila o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85).
Meteorne vode je odvajati v naravni recipient, ni jih dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo.
Interno kanalizacijo za odvajanje komunalnih odpadnih vod v čistilno napravo in vse lovilce olj in lovilce maščob v kuhinji je treba zgraditi v vodo tesni obliki.
Zbiralnik za konfiskat mora biti prav tako zgrajen vodo tesno.

Za posamezne vrste odpadkov so predvideni otoki za ločeno zbiranje odpadkov, ki morajo biti komunalno opremljeni (priključki na vodovod in kanalizacijo) in dostopni z vozili za odvoz odpadkov. Za zbiranje in ravnanje z vsemi predvidenimi količinami in vrstami odpadkov, njihovo shranjevanje oziroma skladiščenje, odvoz, predelavo, obdelavo, reciklažo in uničenje ali deponiranje mora biti poskrbljeno v skladu z zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), veljavnimi podzakonskimi akti ter odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 67/99).
Opredeliti je potrebno mesto trajnega deponiranja in odlaganja okolju neškodljivih rušitvenih in izkopnih materialov z obveznim deponiranjem za bodoče investitorje. Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala v 10 m obvodni pas, na brežine in v pretočne profile vodotokov ni dovoljeno.
Vsa odpadna živalska tkiva iz klavnice se zbirajo in odvažajo na nadaljnjo predelavo v kafilerijo v skladu s predpisi.
Odpadki, ki v čistilni napravi za odpadne vode nastajajo na grabljah in sitih ter v flotacijski napravi se prav tako odvažajo na nadaljnjo predelavo v skladu s predpisi.

Za ogrevanje objekta se uporablja zemeljski plin.
Kurilno napravo in dimnik je treba redno vzdrževati in čistiti. Gorilnik je treba vsako leto pred kurilno sezono nastaviti oziroma preveriti njegovo pravilno delovanje.
Da bo vpliv emisij snovi v zrak iz kotlovnice čim manjši, je treba pri načrtovanju in obratovanju kotlovnice upoštevati naslednje:
kurilna naprava mora imeti upravljalca kurilne naprave – strojnika kotla, ki bo skrbel za njeno pravilno delovanje in vzdrževanje,
za kurilno napravo mora biti izdelan poslovnik, v katerem mora biti določen program preventivnega vzdrževanja kotlov z vsemi potrebnimi navodili,
program preventivnega vzdrževanja je treba redno izvajati tako na kotlih kot tudi na odvodnikih,
gorilnike je treba v skladu z navodili proizvajalcev redno ustrezno nastavljati,
opravljati je treba redne meritve emisij snovi v zrak iz vsakega posameznega kurišča, in sicer je treba meritve emisij v zrak opravljajo enkrat letno.

Vse sisteme, ki bodo vsebovali hladiva, je treba zgraditi popolnoma tesno, da bo preprečeno izhlapevanje hladiv v zrak. Za hlajenje se lahko uporabljajo le hladiva, ki so v Sloveniji dovoljena.
Servisiranje lahko opravljajo le osebe, ki so za to opremljene, ker je treba pred vsakim servisiranjem sistemov s hladivi, hladiva izčrpati iz sistema, da ne pride do emisij v zrak. Redno servisiranje mora biti urejeno s pogodbo. O uporabi hladiv mora biti vodena evidenca, poudarek pri vzdrževanju naj bo v rednem preverjanju tesnosti hladilnega sistema.

Za zagotavljanje požarne vode se uporablja zunanje hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti in obročastim sistemom cevovodov ter notranje hidrantno omrežje. Možnost odvzema vode v primeru požara je glede na presek cevi v tem delu mesta Škofje Loke omejena na maksimalno količino do 7 l/sekundo. V primeru potrebe po večjem odjemu sanitarne in požarne vode bo potrebno menjati cevovod z večjim presekom ali izvesti dodatno krožno povezavo. Zagotoviti je potrebno tudi opremo za neposredno gašenje. Do vsakega objekta je potrebno zagotoviti neoviran in varen dovoz s težkimi gasilnimi vozili in jim omogočiti površine za obračanje.
Plinska požarna omara z reducirno linijo mora biti v slučaju intervencije dostopna.

V etapi po ukinitvi delovanja klavnice, preselitvi dejavnosti in odstranitvi obstoječih objektov je potrebno upoštevati naslednje:
pri rušenju objektov ob reki bi na površinske vode lahko vplivali s prašnimi delci, ki se bodo eventualno sproščali, zato je v primeru prašenja potrebno material vlažiti, tako da se bodo prašni delci usedali le v neposredni bližini gradbišča obravnavanega objekta,
emisije zraka, ki bodo nastajale pri rušenju je treba znižati na najmanjšo možno mero z naslednjimi ukrepi:
v projektu za rušenje je treba predvideti tak način rušenja objekta (strojno ali ročno ali kombinirano), da emisije prahu ne bodo dosegle najbližjih objektov,
v primeru, da bi v času gradbenih del nastajale emisije prahu, ki bi segale izven gradbišča, je treba poskrbeti za vlaženje gradbenih materialov ali objekta ali okolice objekta,
emisije, ki bodo nastajale pri obratovanju gradbenih strojev in gradbene mehanizacije na gradbišču je treba znižati na najmanjšo možno mero s tem, da stroji, naprave in vozila obratujejo le takrat, ko je to potrebno in se jih ne sme pustiti obratovati v prostem teku brez razloga,
na gradbišču se lahko uporabljajo le gradbeni stroji, ki so redno servisirani in vzdrževani (puščanje naftnih derivatov),
na gradbišču ne smejo biti postavljene postaje za pretakanje in skladiščenje goriva, naprave za separacijo ter mesta za pranje, vzdrževanje motornih vozil in naprav,
za ravnanje z gradbenimi odpadki je treba v okviru priprave projekta za rušenje izdelati tudi študijo ravnanja z gradbenimi odpadki, ki bo natančneje opredelila ravnanje s posameznimi odpadki, predvsem pa ocenila, ali bodo pri rušenju nastali azbestni odpadki, ki zahtevajo poseben režim ravnanja od nastanka do odlaganja,
demontaža in preselitev hladilnega sistema mora biti opravljena strokovno brez izpusta hladiva.

Ureditev območja bo potekala po več etapah:

I. etapa:     Obratovanje klavnice do leta 2015. V tem času se izvede potrebne
              veterinarsko-sanitarne posege za potrebe obratovanja (pokrita
              hodnika za prehod delavcev iz garderob v proizvodne prostore).
II. etapa:    Zaprtje klavnice in preselitev obratov na drugo lokacijo.
III. etapa:   Rušitev objektov in sanacija površin.
IV. etapa:    Ureditev površin z skladu z določili Zazidalnega načrta prenove
              starega mestnega jedra Škofje Loke (Uradni vestnik Gorenjske, št.
              10/84).

Do začetka sanacije površin, po posameznih etapah, ostaja namembnost zemljišča nespremenjena.
Lastnik objektov in zemljišč mora, po končanem obratovanju klavnice, skladno z določili tega odloka, opraviti vsa dela in ukrepe za sanacijo površin.

Investitor mora pri izvajanju upoštevati:
– določbe lokacijskega dovoljenja in obratovalnega dovoljenja,
– ne sme spreminjati namembnosti površin, kot jih določa zazidalni načrt.

Povzročitelj obremenitve in upravljavec čistilne naprave mora zagotavljati občasne ali trajne meritve parametrov in količine odpadnih voda pri viru onesnaženja in pri čistilni napravi.
Stroški povečave cevovoda ali izvedbe dodatne krožne povezave cevovoda za možnost večjega odjema bremenijo investitorja. V fazi posodobitve, sanacije in dograditve objektov bo potrebno posodobiti tudi merilno napravo – vodomer z izhodom za možnost daljinskega odčitavanja.
Vse stroški vezani na izpolnjevanje sanitarnih, komunalnih in drugih ureditev bremenijo investitorja.

Zrak
Kurilna naprava je obstoječa, zato je treba zanjo izvajati obratovalni monitoring emisij v zrak vsako leto enkrat.
Vode
Prve meritve tehnološke odpadne vode iz ČN se izvedejo po prvem zagonu omenjene naprave, med poskusnim obratovanjem, če pa to v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ni določeno, pa po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer, vendar ne prej kot v treh in ne kasneje kot v devetih mesecih po zagonu. Prve meritve je treba izvesti v obsegu parametrov, ki so navedeni v tabeli 4.
Ker je letna količina odpadnih vod večja od 30.000 m3, je treba prve meritve izvajati trikrat letno.
Na osnovi rezultatov prvih meritev je treba pripraviti program obratovalnega monitoringa za ČN. Občasne meritve tehnološke je treba na izpustu iz ČN opravljati v sklopu obratovalnega monitoringa enkrat letno v razdobju 6 ur.
Zavezanec za monitoring mora na izpustu tehnoloških vod iz ČN v kanalizacijo urediti stalno merilno mesto, ki je dovolj veliko, dostopno in opremljeno, tako da je meritve mogoče izvajati merilno neoporečno, tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev. Merilno mesto mora omogočati namestitev dodatnih merilnih naprav za nadzor poteka meritev. Občasne meritve emisij se opravljajo praviloma vedno na istih merilnih mestih.
Program monitoringa izdela oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene za izvajanje monitoringa v predpisu, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja.
Za ČN in lovilce olj je treba izdelati poslovnik o obratovanju čistilnih naprav in za njih voditi obratovalne dnevnike tre določiti odgovorne osebe za vzdrževanje čistilnih naprav. V dnevnik se vpisujejo vsa opravljena dela pri obratovanju in vzdrževanju ter vsi izredni dogodki, ki nastanejo med obratovanjem zaradi okvar ali drugih prekinitev obratovanja in podobnih razlogov.
Odpadki
Za odstranjevanje neuporabnih klavničnih odpadkov je treba skleniti pogodbo s pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem ali odstranjevalcem.
Pri predaji odpadkov iz lovilcev olj je treba izpolniti evidenčne liste, ki jih je treba hraniti najmanj 5 let.
Količina nevarnih odpadkov v objektu bo manjša od 20 kg letno, zato za njih ni treba voditi evidence odpadkov.
Hrup
Pri prvih meritvah je treba zagotoviti izvedbo meritev ravni hrupa kot posledico emisije novih virov hrupa, izvedbo meritev celotne obremenitve območja kot posledico emisije vseh virov hrupa ter na njihovi podlagi za vsak izbrani kraj imisije izračun ravni hrupa.
Prve meritve se izvedejo po prvem zagonu omenjene naprave, med poskusnim obratovanjem, če pa to v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ni določeno, po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer, vendar ne prej kot v treh in ne kasneje kot v devetih mesecih po zagonu. Prve meritve se izvajajo v času, ko je vir hrupa v obratovalnem stanju polne obremenitve.
Na osnovi prvih meritev je treba pripraviti program obratovalnega monitoringa za hrup. Občasne meritve se izvajajo v sklopu obratovalnega monitoringa. Meritve se izvajajo v času, ko je obremenjevanje okolja s hrupom kot posledica emisije hrupa največje.

Vse dimenzije, navedene v teh spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta se morajo natančneje opredeliti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Pri realizaciji zazidalnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem zazidalnim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju oziroma v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
Odstopanja od meje obravnavanega območja ZN, določene v tem odloku, niso dopustna.

V času do ukinitve klavnice so na obstoječih objektih in napravah dovoljena samo tehnološko-vzdrževalna dela za potrebe nemotenega delovanja klavnice.

Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta so stalno na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim na Občini Škofja Loka.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in preneha veljati z ureditvijo obravnavanega območja v skladu z določili Zazidalnega načrta prenove starega mestnega jedra Škofje Loke (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10/84).