Na podlagi petega odstavka 48. člena, tretjega odstavka 54. člena, šestega odstavka 60. člena, tretjega odstavka 62. člena, tretjega odstavka 96. člena in drugega odstavka 98. člena zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02–ZUreP-1 in 110/02–ZGO-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik ureja organizacijske, kadrovske in tehnične pogoje za odobritev organizacij iz 96. člena zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02–ZUreP-1 in 110/02–ZGO-1; v nadaljnjem besedilu: zakon), njihove naloge in postopek odobritve ter organizacijske, kadrovske in tehnične pogoje za priznanje drugih organizacij pri reji drobnice iz 98. člena zakona ter njihove naloge in postopek priznanja.

Odobrene organizacije pri reji drobnice, urejene s tem pravilnikom, so testna postaja, osemenjevalno središče in pripustna postaja.

(1) Testna postaja izkaže pravno-organizacijsko obliko, ki ji omogoča nastopanje v pravnem prometu:
– z izpiskom iz sodnega registra, če je gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik, zadruga ali pravna oseba javnega prava;
– z zakonom oziroma aktom o ustanovitvi pravne osebe javnega prava, kadar zakon ne določa, da se vpiše v sodni register;
– z izpiskom iz uradnega registra ali evidence, v katero je vpisana, če je pravna oseba zasebnega prava;
– z izpiskom iz vpisnika samostojnih podjetnikov posameznikov pri Davčni upravi Republike Slovenije, če je samostojni podjetnik posameznik.
(2) Z izpiskom, z zakonom oziroma aktom o ustanovitvi iz prejšnjega odstavka testna postaja hkrati izkaže tudi, da lahko opravlja dejavnosti iz predpisa, ki ureja metode za merjenje in ocenjevanje proizvodnih in drugih lastnosti ter metode za napovedovanje genetskih vrednosti za čistopasemske plemenske ovce in koze.

Testna postaja mora za odobritev izpolnjevati zlasti naslednje pogoje:
– da ima enega ali več objektov, kjer se izvajajo preizkusi proizvodnih in drugih lastnosti ovc ali koz;
– da ima zakonitega zastopnika testne postaje;
– da izpolnjuje tehnične pogoje za sprejem ovc ali koz v preizkus;
– da izpolnjuje tehnične pogoje za izvajanja posameznih preizkusov;
– da zagotavlja enake pogoje za vse živali v preizkusu;
– da ima merilno in laboratorijsko opremo, ki je potrebna za izvajanje preizkusov;
– da izvaja sprotno pošiljanje podatkov v času izvajanja preizkusa priznani rejski organizaciji, za katero opravlja preizkus ovc ali koz;
– da zagotavlja arhiviranje podatkov za obdobje najmanj petih let po zaključku vsakega posameznega preizkusa;
– da ima usposobljenega strokovnega vodjo testne postaje, ki izpolnjuje pogoje iz 101. člena zakona, ima najmanj univerzitetno izobrazbo s področja kmetijstva – smer zootehnika ter najmanj pet let delovnih izkušenj s področja selekcije živali;
– da delavci, ki izvajajo preizkuse na testni postaji, za posamezne naloge izpolnjujejo pogoje iz 14., 15. in 101. člena zakona.

(1) Za odobritev testne postaje je treba ministrstvu, pristojnemu za živinorejo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), predložiti vlogo, ki vsebuje:
– ime, sedež in pravno-organizacijsko obliko organizacije;
– naslov oziroma lokacijo posameznih objektov testne postaje z navedbo posameznih identifikacijskih številk kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG-MID);
– delovno območje in podrobnejši opis delovnega področja;
– osebno ime in naslov zakonitega zastopnika organizacije in strokovnega vodje testne postaje;
– opis tehničnih pogojev za sprejem ovc ali koz v preizkus (minimalna starost ob vhlevitvi, način vhlevitve, možnost karantene in drugo);
– opis tehničnih pogojev izvajanja posameznih preizkusov (preizkus v skupinah, možnost individualnega preizkušanja ovc ali koz – npr. individualna konzumacijska sposobnost živali in drugo);
– skupno kapaciteto testne postaje in kapaciteto vhlevljanja po posameznih kategorijah ovc ali koz;
– opis tehničnih pogojev, iz katerih je razvidno, da je mogoče zagotoviti enake pogoje preizkusov za vse ovce ali koze v obdobju izvajanja preizkusov;
– navedbo merilne in laboratorijske opreme, ki je na testni postaji na voljo za izvajanje preizkusov;
– opis pošiljanja podatkov v času izvajanja preizkusov priznani rejski organizaciji, za katero opravlja testna postaja preizkus ovc ali koz;
– opis načina arhiviranja podatkov za obdobje najmanj petih let po zaključku vsakega posameznega preizkusa;
– opis načina zagotavljanja veterinarskih ukrepov in preventivnega zdravstvenega varstva živali na testni postaji;
– dokazilo o usposobljenosti strokovnega vodje testne postaje za izvajanje preizkusov z navedbo strokovnih referenc;
– poimenski seznam vseh zaposlenih na testni postaji z opisom delovnih mest in specifikacijo strokovne izobrazbe, tehničnega znanja, izpopolnjevanja in izkušenj pri izvajanju preizkusov plemenskih ovc in koz ter dokazili o izpolnjevanju pogojev iz 14., 15. in 101. člena zakona;
– dokazilo o zaposlitvi oseb iz prejšnje alinee;
– strokovno mnenje Biotehniške fakultete, Oddelka za zootehniko, o izpolnjevanju pogojev za odobritev testne postaje iz prejšnjega člena ter o ustreznosti dokumentov in prilog iz tega člena.
(2) Če vlogo za odobritev testne postaje vloži Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, poda strokovno mnenje o izpolnjevanju pogojev komisija, ki jo v postopku odobritve imenuje minister, pristojen za živinorejo (v nadaljnjem besedilu: minister). Komisijo sestavljajo strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije, Veterinarske fakultete in Fakultete za kmetijstvo, Maribor.

Pri vpisu testne postaje v register pri ministrstvu se navedejo zlasti naslednji podatki:
– ime in sedež testne postaje;
– naslov oziroma lokacijo posameznih objektov testne postaje oziroma kmetijskih gospodarstev, na katerih se izvajajo preizkusi, z navedbo posameznih KMG-MID;
– številka in datum odločbe o odobritvi testne postaje;
– področje in območje delovanja;
– obdobje veljavnosti odobritve.

(1) Osemenjevalno središče izkaže pravno-organizacijsko obliko, ki mu omogoča nastopanje v pravnem prometu:
– z izpiskom iz sodnega registra, če je gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik, zadruga ali pravna oseba javnega prava;
– z zakonom oziroma aktom o ustanovitvi pravne osebe javnega prava, kadar zakon ne določa, da se vpiše v sodni register;
– z izpiskom iz uradnega registra ali evidence, v katero je vpisana, če je pravna oseba zasebnega prava;
– z izpiskom iz vpisnika samostojnih podjetnikov posameznikov pri Davčni upravi Republike Slovenije, če je samostojni podjetnik posameznik.
(2) Z izpiskom, z zakonom oziroma aktom o ustanovitvi iz prejšnjega odstavka osemenjevalno središče hkrati izkaže tudi, da lahko opravlja dejavnost reje potrebnega števila plemenskih ovnov ali kozlov posameznih pasem, pridobivanje, shranjevanje in promet s semenom za potrebe enega ali več potrjenih rejskih programov.

Naloge osemenjevalnega središča so zlasti, da:
– redi plemenske ovne in kozle v skladu z rejskimi programi;
– sodeluje z rejskimi organizacijami pri preizkusu plemenskih ovnov in kozlov v skladu z rejskimi programi;
– imenuje strokovno telo, ki ga sestavljajo predstavniki posameznih organizacij iz 84. oziroma 122. člena zakona, za katere izvaja osemenjevalno središče posamezne naloge iz rejskega programa, in predstavniki izvajalcev osemenjevanja za potrebe potrditve letnega programa dela in letnih poročil o delu ter za potrebe drugih strokovnih nalog;
– izvaja letni program dela, ki ga potrdi imenovano strokovno telo;
– ocenjuje libido in plodnost plemenskih ovnov in kozlov;
– odvzema, pregleduje, pripravlja in označuje seme;
– opravlja promet s semenom, ki izpolnjuje pogoje iz 44. člena zakona;
– ohranjanja biotsko raznovrstnost v reji drobnice;
– vodi zbirke podatkov za svojo čredo plemenskih ovnov ali kozlov, za pridobljeno in za porabljeno seme;
– posreduje podatke priznanim rejskim organizacijam;
– ima vzpostavljen sistem notranjega nadzora.

Osemenjevalno središče mora za odobritev poleg pogojev iz tretjega odstavka 61. člena zakona izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
– da ima objekt in opremo za prevzem plemenskih ovnov in kozlov na osemenjevalno središče, rejo plemenskih ovnov in kozlov, pridobivanje, obdelavo in skladiščenje semena ter objekt za oddajo semena v promet;
– da ima zakonitega zastopnika osemenjevalnega središča;
– da ima laboratorijsko in drugo opremo, ki je potrebna za delovanje osemenjevalnega središča in za preverjanje kakovosti semena;
– da se za vse seme posameznega osemenjevalnega središča, ki je uporabljeno na območju Republike Slovenije, zagotavlja zbiranje podatkov v skladu s predpisom, ki ureja evidence o razmnoževanju domačih živali;
– da izvaja sprotno pošiljanje podatkov priznani rejski organizaciji, s katero ima sklenjeno pogodbo o izvajanju posameznih nalog rejskega programa;
– da ima pogodbeno urejena medsebojna razmerja iz tretjega odstavka 63. člena zakona;
– da zagotavlja arhiviranje podatkov za obdobje najmanj desetih let za pridobljeno in za porabljeno seme oziroma najmanj za obdobje shranjevanja semena, kadar je obdobje shranjevanja daljše od desetih let;
– da zagotavlja shranjevanje semena za genetske rezerve;
– da ima usposobljenega strokovnjaka, odgovornega za izvajanje rejskega programa, ki izpolnjuje pogoje iz 101. člena zakona, ima najmanj univerzitetno izobrazbo s področja kmetijstva – smer zootehnika ter najmanj pet let delovnih izkušenj s področja selekcije živali;
– da morajo delavci, ki opravljajo posamezne naloge na osemenjevalnem središču, za te naloge izpolnjevati pogoje iz 14., 15. in 101. člena zakona;
– da zagotavlja spremljanje in analiziranje podatkov o izdanem in porabljenem semenu in uspešnosti osemenjevanja po posameznem plemenskem ovnu ali kozlu;
– da vodi tekočo evidenco o vhlevitvi, reji in izločitvi plemenskih ovnov in kozlov;
– da vodi dokumentacijo, potrebno za izračun parametrov plodnosti;
– da ima zagotovljeno spremljanje genetskih vrednosti plemenskih ovnov ali kozlov v osemenjevalnem središču.

(1) Za odobritev osemenjevalnega središča za ovne in kozle je treba ministrstvu predložiti vlogo, ki vsebuje:
– ime, sedež in pravno-organizacijsko obliko organizacije;
– naslov oziroma lokacijo posameznih objektov osemenjevalnega središča z navedbo posameznih KMG-MID;
– delovno območje in podrobnejši opis delovnega področja;
– osebno ime in naslov zakonitega zastopnika organizacije in usposobljenega strokovnjaka osemenjevalnega središča;
– opis tehničnih pogojev za sprejem plemenskih ovnov ali kozlov v osemenjevalno središče (zagotovitev prostorov za karanteno, načini vhlevitve v posameznih objektih, kapaciteta vhlevljanja in drugo);
– opis tehničnih pogojev za rejo plemenskih ovnov ali kozlov v obdobju, ki je potrebno za zagotovitev s selekcijskim programom predpisanega števila doz semena posameznega plemenskega ovna ali kozla (način reje, krmni obrok, možnost izpustov ali drugih načinov, ki omogočajo gibanje plemenskih ovnov ali kozlov in drugo);
– opis tehničnih pogojev za odvzem semena, označevanje semena, analizo kakovosti semena in kapacitet za shranjevanje semena;
– opis tehničnih pogojev in načina zagotavljanja shranjevanja semena za genetske rezerve;
– opis načina arhiviranja podatkov za pridobljeno in za porabljeno seme;
– opis načina tekočega in trajnega arhiviranja podatkov za seme, ki je vključeno v genetsko rezervo;
– opis načina spremljanja in analiziranja podatkov o izdanem in porabljenem semenu ter uspešnosti osemenjevanja po posameznem plemenskem ovnu ali kozlu;
– opis zootehniških opravil, ki jih mora opravljati strokovnjak iz četrte alinee tega odstavka;
– seznam plemenskih ovnov in kozlov po pasmah, ki ni starejši od dveh mesecev;
– seznam članov strokovnega telesa;
– opis načina vodenja dokumentacije, potrebne za izračun parametrov plodnosti;
– opis načina zagotavljanja veterinarskih ukrepov in preventivnega zdravstvenega varstva živali na osemenjevalnem središču;
– dokazilo o izpolnjevanju predpisanih veterinarskih pogojev v skladu s prvim odstavkom 62. člena zakona;
– poimenski seznam vseh zaposlenih na osemenjevalnem središču z opisom delovnih mest in specifikacijo strokovne izobrazbe, tehničnega znanja, izpopolnjevanja in izkušenj s področja delovanja osemenjevalnega središča, ter dokazili o izpolnjevanju pogojev iz 14., 15. in 101. člena zakona;
– dokazilo o zaposlitvi oseb iz prejšnje alinee;
– kopijo odločbe o priznanju osemenjevalnega središča in dodelitvi veterinarske registrske številke, ki jo je izdal pristojni organ za veterinarstvo;
– dokazilo o priznanju osemenjevalnega središča, ki omogoča prodajo na osemenjevalnem središču pridobljenega semena državam članicam Evropske unije (če takšno dokazilo obstaja);
– strokovno mnenje Biotehniške fakultete, Oddelka za zootehniko, o izpolnjevanju pogojev za odobritev osemenjevalnega središča iz prejšnjega člena ter o ustreznosti dokumentov in prilog iz tega člena.
(2) Če vlogo za odobritev osemenjevalnega središča vloži Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, poda strokovno mnenje o izpolnjevanju pogojev komisija, ki jo v postopku odobritve imenuje minister. Komisijo sestavljajo strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije, Veterinarske fakultete in Fakultete za kmetijstvo, Maribor.

Pri vpisu osemenjevalnega središča v evidenco pri ministrstvu se navedejo naslednji podatki:
– sedež osemenjevalnega središča;
– naslov oziroma lokacija objektov osemenjevalnega središča;
– KMG-MID;
– številka in datum odločbe o odobritvi osemenjevalnega središča;
– področje in območje delovanja;
– obdobje veljavnosti odobritve.

(1) Če na območju Republike Slovenije ni odobrenega osemenjevalnega središča za ovne ali kozle, mora obrazce iz predpisa, ki ureja razmnoževanje domačih živali, založiti osemenjevalno središče za drugo področje delovanja na območju Republike Slovenije v skladu z določbami iz prvega odstavka 64. člena zakona.
(2) Osemenjevalno središče iz prejšnjega odstavka, ki izvaja promet s semenom ovnov ali kozlov na območju Republike Slovenije, mora izpolnjevati tudi pogoje glede spremljanja podatkov o prometu s semenom in poročati pristojnim organom o prometu in uporabi semena v skladu s tem pravilnikom.

Pripustna postaja mora poleg pogojev, ki jih določa zakon, za odobritev in delovanje izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
– imeti mora urejen prostor za plemenskega ovna ali kozla na določeni lokaciji in opremo v skladu z zakonom;
– organizirana mora biti v enem objektu znotraj kmetijskega gospodarstva;
– lastnik pripustne postaje oziroma rejec na pripustni postaji mora biti strokovno usposobljen;
– zagotovljeni morajo biti veterinarski ukrepi in preventivno zdravstveno varstvo živali na pripustni postaji;
– zagotovljeno mora biti vodenje potrdil o pripustu na obrazcu, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika;
– uporaba plemenskih ovnov ali kozlov mora biti v skladu s 43. členom zakona.

(1) Objekti na kmetijskem gospodarstvu, kot so hlev za rejo plemenskega ovna ali kozla, ograjen prostor za pripust plemenskih ovnov ali kozlov (ograda, obora, pašnik) in pripustna rampa, morajo biti zgrajeni tako, da je zagotovljena varnost ljudi in živali. V teh objektih mora biti zagotovljeno krmljenje in napajanje živali. Na kmetijskem gospodarstvu s pripustno postajo mora biti na vidnem mestu tudi omarica z opremo za prvo pomoč.
(2) Prostori, kjer se nahajajo plemenski ovni ali kozli oziroma se izvaja pripust, morajo biti primerno veliki, zračni in osvetljeni, tla pa morajo biti iz materialov, ki ne drsijo.
(3) Če je vhlevljenih več plemenskih ovnov ali kozlov, morajo biti ti med seboj fizično ločeni s privezi ali vhlevljeni v individualne bokse.

Naloge pripustne postaje so zlasti naslednje:
– reja plemenskih ovnov ali kozlov;
– obnova črede plemenskih ovnov ali kozlov;
– spremljanje libida in plodnosti plemenskih ovnov ali kozlov;
– pripuščanje plemenskih ovnov ali kozlov samo na ovce ali koze (v nadaljnjem besedilu: plemenice), ki so označene v skladu s predpisom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice;
– posredovanje podatkov o pripustih organizacijam v živinoreji iz 84. člena zakona.

(1) Rejec plemenskega ovna ali kozla mora voditi predpisano evidenco o vsakem pripustu na njegovi pripustni postaji ter o tem poročati v skladu s tem pravilnikom in predpisom, ki ureja razmnoževanje domačih živali. To evidenco mora hraniti še vsaj dve leti po izločitvi plemenskega ovna ali kozla iz kmetijskega gospodarstva.
(2) Rejec plemenskega ovna ali kozla mora ob opravljenem pripustu izdati rejcu potrdilo o pripustu plemenice na predpisanem obrazcu, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika. Obrazci so natisnjeni v štirih kopijah. Obrazce prejmejo rejec plemenice, rejec plemenskega ovna ali kozla in priznana rejska organizacija, ki je v skladu s predpisom o sprejetju čistopasemskih plemenskih ovc in koz za pleme izdala zootehniški dokument o priznavanju plemenskega ovna ali kozla. En izvod se v skladu z veterinarskimi predpisi pošlje pristojni veterinarski organizaciji, ki ima koncesijo za opravljanje veterinarskih storitev. Rejec plemenskega ovna ali kozla mora do desetega v tekočem mesecu priznani rejski organizaciji in pristojni veterinarski organizaciji poslati kopije v preteklem mesecu porabljenih obrazcev.
(3) Priznana rejska organizacija, ki v skladu z rejskim programom prizna plemenskega ovna ali kozla za uporabo na pripustni postaji, založi in izda obrazce iz priloge tega pravilnika ter vodi evidenco o izdanih in porabljenih obrazcih.

(1) Lastnik, imetnik oziroma zakupnik kmetijskega gospodarstva vloži vlogo za odobritev pripustne postaje na pristojno upravno enoto.
(2) Po preveritvi pogojev zaprosi upravna enota ministrstvo za dodelitev zootehniške registrske številke ter izda odločbo o odobritvi pripustne postaje za obdobje petih let, s katero ugotovi, da ta izpolnjuje predpisane pogoje za odobritev.
(3) En izvod odločbe vroči upravna enota ministrstvu, en izvod pristojni območni enoti Veterinarske uprave Republike Slovenije, en izvod pa organizaciji v živinoreji, s katero ima pripustna postaja sklenjeno pogodbo.

Za odobritev pripustne postaje za ovne ali kozle je treba na upravno enoto predložiti vlogo, ki vsebuje naslednje podatke:
– naslov kmetijskega gospodarstva – pripustne postaje;
– KMG-MID;
– ime in priimek nosilca kmetijskega gospodarstva;
– navedbo objekta znotraj kmetijskega gospodarstva, kjer bo plemenski oven ali kozel stalno vhlevljen oziroma v reji;
– zemljiškoknjižni izpisek (lastništvo oziroma zakup), ki ni starejši od treh mesecev za parcelo, na kateri se objekt nahaja, ali overjeno pogodbo o zakupu objekta, v katerem bo plemenski oven ali kozel vhlevljen oziroma v reji;
– skico tlorisa objekta, kjer se bodo redili plemenski ovni ali kozli in se bo izvajal pripust;
– predvideno število plemenskih ovnov ali kozlov po posameznih pasmah;
– opis proizvodnih kapacitet kmetijskega gospodarstva po vrstah živali, kadar se na istem kmetijskem gospodarstvu poleg plemenskih ovnov ali kozlov redijo še druge živali;
– opis načina zagotavljanja veterinarskih ukrepov in preventivnega zdravstvenega varstva živali na pripustni postaji;
– opis vodenja predpisane zootehniške dokumentacije;
– dokazilo o usposobljenosti v skladu s 15. členom zakona;
– kopijo veljavne pogodbe, ki ureja dobavo predpisanih obrazcev in poročanje o pripustih, sklenjene z organizacijo v živinoreji iz 84. člena zakona najmanj za obdobje odobritve pripustne postaje;
– strokovno mnenje organizacije v živinoreji iz 86., 98. člena oziroma 122. člena zakona o izpolnjevanju pogojev iz 13. člena tega pravilnika ter o ustreznosti objektov in prostorov v skladu s 14. členom tega pravilnika, ki ne sme biti starejše od šestih mesecev.

Pri vpisu pripustne postaje v register pri ministrstvu se navedejo zlasti naslednji podatki:
– ime in priimek nosilca kmetijskega gospodarstva;
– naslov pripustne postaje;
– KMG-MID;
– številka in datum odločbe o odobritvi pripustne postaje;
– zootehniška registrska številka;
– področje delovanja;
– obdobje veljavnosti odobritve.

(1) Druga organizacija v reji drobnice izkaže pravno-organizacijsko obliko, ki ji omogoča nastopanje v pravnem prometu:
– z izpiskom iz sodnega registra, če je gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik, zadruga ali pravna oseba javnega prava;
– z zakonom oziroma aktom o ustanovitvi pravne osebe javnega prava, kadar zakon ne določa, da se vpiše v sodni register;
– z izpiskom iz uradnega registra ali evidence, v katero je vpisana, če je pravna oseba zasebnega prava;
– z izpiskom iz vpisnika samostojnih podjetnikov posameznikov pri Davčni upravi Republike Slovenije, če je samostojni podjetnik posameznik.
(2) Z izpiskom, z zakonom oziroma aktom o ustanovitvi iz prejšnjega odstavka druga organizacija v reji drobnice hkrati izkaže tudi, da lahko opravlja dejavnosti iz prvega odstavka 98. člena zakona.

Druga priznana organizacija v reji drobnice v skladu z 98. členom zakona izvaja posamezne naloge potrjenega rejskega programa na celotnem območju Republike Slovenije. Te naloge so zlasti:
– meritve proizvodnih lastnosti;
– vodenje preizkusov v pogojih reje;
– laboratorijski preizkusi in meritve;
– vodenje in vzdrževanje podatkovnih zbirk;
– razvoj in vzdrževanje enotnega informacijskega sistema v reji drobnice;
– spremljanje proizvodnosti drobnice;
– obdelava podatkov in interpretacija rezultatov;
– napovedovanje genetskih vrednosti in objava rezultatov;
– posredovanje podatkov organizacijam iz 84. člena zakona;
– razvoj preizkusov in metod za izvajanje rejskega progama;
– izdajanje predpisanih zootehniških dokumentov;
– opravljanje nalog na področju razmnoževanja ovc ali koz;
– izvajanje drugih nalog za potrebe rejskega programa, ki izhajajo iz zakona.

(1) Druga priznana organizacija iz prejšnjega člena mora za priznanje v skladu z 98. členom zakona glede na naloge, za katere organizacija poda vlogo za priznanje, imeti zlasti:
– ustrezen prostor oziroma potrebne laboratorije z ustrezno merilno opremo;
– strojno in programsko opremo za napovedovanje genetske vrednosti;
– strojno in programsko opremo za vodenje informacijskih sistemov v reji drobnice;
– ustrezno opremo za izvajanje drugih posameznih nalog;
– opremo, ki omogoča primerno hitro in zanesljivo komunikacijo z organizacijami v živinoreji, ki izvajajo rejske programe oziroma vodijo zbirke podatkov;
– ustrezno usposobljen kader v skladu s 101. členom zakona za izvajanje posameznih nalog iz prejšnjega člena.
(2) Strokovni vodja druge priznane organizacije iz prejšnjega člena oziroma odgovorna oseba mora izpolnjevati pogoje iz 101. člena zakona in imeti:
– univerzitetno izobrazbo s področja kmetijstva – smer zootehnika;
– dokazila o opravljenem dodatnem izobraževanju s področja priznanja in najmanj deset let delovnih izkušenj s področja priznanja;
– znanje najmanj enega tujega jezika;
– objavljena strokovna oziroma znanstvena dela s področja priznanja;
– organizacijske sposobnosti pri raziskovalnem in rutinskem delu;
– najmanj eno strokovno priporočilo.
(3) Vloga za priznanje organizacije iz prejšnjega člena mora poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena vsebovati še:
– ime, sedež in pravno organizacijsko obliko organizacije;
– popis prostorov;
– ime in priimek strokovnega vodje organizacije oziroma odgovorne osebe z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena;
– opis področja delovanja s seznamom nalog za katere organizacija v vlogi prosi za priznanje;
– krajši opis nalog iz prejšnje alinee;
– opis delovnih mest z zahtevano izobrazbo;
– poimenski seznam vseh zaposlenih s področja priznanja s specifikacijo strokovne izobrazbe in tehničnega znanja, izpopolnjevanja in izkušenj s področja priznanja ter dokazili o izpolnjevanju pogojev iz 101. člena zakona;
– dokazilo o zaposlitvi oseb iz prejšnje alinee.

Druga priznana organizacija v reji drobnice v skladu z 98. členom zakona na območju ene ali več upravnih enot skrbi zlasti za izvajanje posameznih nalog v skladu s potrjenim rejskim programom. Te naloge so zlasti:
– spremljanje reje in prireje ovc in koz;
– nudenje pomoči pri označevanju drobnice;
– sodelovanje pri vodenju rodovniških knjig in registrov;
– opravljanje meritev pri preizkusu v pogojih reje;
– opravljanje laboratorijskih analiz za potrebe rejskega programa;
– opravljanje odbire plemenskih ovc ali koz;
– preverjanje vodenja predpisane rejske dokumentacije;
– spremljanje staleža in strukture pasemske črede;
– načrtovanje razmnoževanja ovc ali koz in opravljanje drugih nalog na tem področju;
– vodenje in vzdrževanje podatkovnih zbirk;
– posredovanje podatkov organizacijam iz 84. člena zakona;
– opravljanje osnovne obdelave podatkov;
– spremljanje proizvodnosti ovc in koz ter interpretiranje rezultatov;
– izvajanje drugih nalog za potrebe rejskega programa, ki izhajajo iz zakona.

(1) Druga priznana organizacija iz prejšnjega člena mora za priznanje v skladu z 98. členom zakona glede na naloge, za katere organizacija poda vlogo za priznanje, imeti zlasti:
– ustrezen prostor in ustrezno merilno opremo za izvajanje nalog v skladu z rejskim programom;
– strojno in programsko opremo za enotno vodenje podatkovnih zbirk in opravljanje osnovnih obdelav podatkov;
– opremo, ki omogoča primerno hitro in zanesljivo komunikacijo z organizacijami v živinoreji, ki izvajajo rejske programe oziroma vodijo zbirke podatkov;
– ustrezno usposobljen kader v skladu s 101. členom zakona za izvajanje posameznih nalog iz prejšnjega člena;
– ustrezno opremo za izvajanje drugih posameznih nalog.
(2) Strokovni vodja druge priznane organizacije iz prejšnjega člena oziroma odgovorna oseba mora izpolnjevati pogoje iz 101. člena zakona in imeti:
– univerzitetno izobrazbo s področja kmetijstva – smer zootehnika;
– dokazila o opravljenem dodatnem izobraževanju s področja priznanja in najmanj pet let delovnih izkušenj s področja priznanja;
– organizacijske sposobnosti pri strokovnem delu.
(3) Vloga za priznanje organizacije iz prejšnjega člena mora poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena vsebovati še:
– uradno ime, sedež in pravno-organizacijsko obliko organizacije;
– opis območja in področja delovanja s seznamom nalog, za katere organizacija v vlogi prosi za priznanje;
– krajši opis nalog iz prejšnje alinee;
– opis delovnih mest z zahtevano izobrazbo;
– popis prostorov;
– ime in priimek strokovnega vodje organizacije oziroma odgovorne osebe z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka;
– opis delovnih mest z zahtevano izobrazbo;
– poimenski seznam vseh zaposlenih s področja priznanja s specifikacijo strokovne izobrazbe in tehničnega znanja, izpopolnjevanja in izkušenj s področja priznanja ter dokazili o izpolnjevanju pogojev iz 101. člena zakona;
– dokazilo o zaposlitvi oseb iz prejšnje alinee.

Za druge priznane organizacije iz 21. in 23. člena tega pravilnika se pri vpisu v evidence drugih priznanih organizacij pri ministrstvu vpišejo najmanj naslednji podatki:
– ime in sedež organizacije;
– številka in datum odločbe o priznanju druge organizacije;
– področje in območje delovanja;
– obdobje veljavnosti priznanja.

Kmetijska inšpekcija izvaja nadzor nad delovanjem:
– osemenjevalnih središč najmanj dvakrat letno;
– pripustnih postaj najmanj enkrat letno;
– testnih postaj in drugih priznanih organizacij najmanj dvakrat v obdobju petih let.

(1) Izvajalci strokovnih nalog iz 122. člena zakona, ki na dan uveljavitve tega pravilnika opravljajo naloge javne službe v živinoreji v skladu s potrjenim skupnim temeljnim rejskim programom za leto 2003, opravljajo te naloge na dosedanji način do 31. decembra 2003.
(2) Do uveljavitve predpisa, ki ureja obvezne vsebine in najmanjši obseg strokovnega izpopolnjevanja ter postopke in načine preizkusov in preverjanja znanja, iz 101. člena zakona se šteje, da so fizične osebe, ki izvajajo strokovne naloge iz prvega odstavka 101. člena zakona, ustrezno usposobljene, če so opravljale te naloge najmanj dve leti pred uveljavitvijo tega pravilnika. Prav tako se šteje, da so fizične osebe, ki izvajajo strokovne naloge iz drugega odstavka 101. člena zakona, ustrezno usposobljene, če so opravljale te naloge najmanj tri leta pred uveljavitvijo tega pravilnika.
(3) Vsa kmetijska gospodarstva, na katerih se na dan uveljavitve tega pravilnika izvaja pripust plemenskih ovnov ali kozlov v smislu prvega odstavka 60. člena zakona, morajo izvajanje pripusta plemenskih ovnov ali kozlov na plemenice, ki so vpisane v registre drugih kmetijskih gospodarstev, uskladiti s tem pravilnikom do 31. decembra 2004.
(4) Rejci, ki so najmanj eno leto pred uveljavitvijo tega pravilnika izvajali pripust s priznanimi plemenskimi ovni ali kozli, niso dolžni vlogi za odobritev pripustne postaje predložiti dokazila o usposobljenosti, vendar ga morajo predložiti najpozneje v roku dveh let po uveljavitvi predpisa iz drugega odstavka tega člena.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.