Na podlagi četrtega odstavka 24. člena, prvega odstavka 25. člena, tretjega odstavka 29. člena, petega odstavka 48. člena in četrtega odstavka 51. člena zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02–ZUreP-1 in 110/02–ZGO-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa metode za merjenje in ocenjevanje proizvodnih in drugih lastnosti, metode za napovedovanje genetskih vrednosti za čistopasemske plemenske ovce in koze, zbirke podatkov o proizvodnih in drugih lastnostih ter način izmenjave podatkov.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– žival je vsaka žival vrste ovca ali koza;
– preizkus v pogojih reje je spremljanje proizvodnih in drugih lastnosti živali, izveden pri reji živali izven testne postaje;
– agregatni genotip je sestavljena aditivna genetska vrednost živali;
– kolateralni sorodniki so sorodniki ne glede na delež skupnih genov;
– sorodniki pomenijo potomce oziroma druge kolateralne sorodnike;
– ICAR je mednarodna organizacija za kontrolo proizvodnosti živali;
– pravila ICAR so postopki, navodila, priporočila in standardi za preizkuse in vrednotenje proizvodnih lastnosti ovc ali koz, ki jih sprejme ICAR, ter so dostopni in na vpogled na ministrstvu, pristojnem za živinorejo.

(1) Metode za merjenje in ocenjevanje proizvodnih in drugih lastnosti ovc in koz po tem pravilniku se nanašajo na:
– lastno preizkušnjo na testni postaji, kjer poteka preizkus živali pod enakimi pogoji;
– lastno preizkušnjo v pogojih reje;
– preizkušnjo sorodnikov (čistopasemskih oziroma križancev) na testni postaji;
– preizkušnjo sorodnikov (čistopasemskih oziroma križancev) v pogojih reje;
– preizkušnjo na osnovi informacij, zbranih v klavnicah;
– ocenjevanje zunanjosti;
– biološke in genske teste;
– preizkušnje v laboratorijih (npr. analize lastnosti mlečnosti, mesnatosti).
(2) Proizvodne in druge lastnosti merimo ali ocenjujemo z namenom, da vrednotimo mlečnost, rast, klavno kakovost in kakovost mesa, plodnost, odpornost, življenjsko prirejo, zunanjost, porabo krme in druge lastnosti, ki se uporabljajo v selekcijske namene.
(3) Selekcijski program mora vsebovati opis vseh izbranih metod iz prvega odstavka tega člena, ki se uporabljajo pri izvajanju rejskega programa. Opisane morajo biti predvsem metode, načini meritev in ocen posameznih lastnosti ter opis statističnih postopkov za vrednotenje genetskih vrednosti z navedbo uporabljenih genetskih parametrov.
(4) Metode za merjenje in ocenjevanje proizvodnih in drugih lastnosti iz prvega odstavka tega člena morajo biti usklajene s pravili ICAR.

(1) Lastna preizkušnja živali na testni postaji pomeni spremljanje, merjenje in ocenjevanje proizvodnih in drugih lastnosti živali, ki so predvidene za pleme. V testno postajo se lahko vhlevljajo živali, ki izpolnjujejo pogoje, določene s selekcijskim programom.
(2) Lastna preizkušnja živali iz prejšnjega odstavka se lahko izvaja tudi na kmetijskih gospodarstvih (posameznih lokacijah), izbranih za ta namen, ki pogodbeno sodelujejo s priznano rejsko organizacijo za določene preizkuse živali pri izvajanju rejskega programa.

(1) Lastna preizkušnja živali v pogojih reje pomeni spremljanje, merjenje in ocenjevanje proizvodnih in drugih lastnosti neposredno v reji na tistih živalih, ki so z rejskim programom vključene v kontrolo proizvodnih in drugih lastnosti.
(2) Lastna preizkušnja v pogojih reje je namenjena zlasti preizkusu za lastnosti mlečnosti, rasti, klavnih, reprodukcijskih in drugih lastnosti.
(3) Lastna preizkušnja v pogojih reje se lahko izvaja na načine, ki so usklajeni s pravili ICAR.

(1) Preizkušnja sorodnikov (čistopasemskih oziroma križancev) pomeni spremljanje, merjenje in ocenjevanje lastnosti na testni postaji ali v pogojih reje na sorodnikih tistih živali, ki so predvidene za pleme. Dovoljeni so zlasti naslednji načini preizkušnje sorodnikov:
– na testni postaji;
– v pogojih reje;
– na liniji klanja na identificiranih klavnih trupih.
(2) Živali za preizkus morajo biti razdeljene med čredami na način, ki omogoča zanesljivo primerjavo med plemenskimi živalmi. Preizkus se opravi tudi na križancih, kadar je to določeno z rejskim programom.

Ocenjevanje zunanjosti je sestavni del odbire in selekcije ovc in koz. Pri ocenjevanju je treba upoštevati zunanje značilnosti pasem in kondicijo živali ter oceniti noge, stojo, hojo živali in drugo. Zunanjost se prvič ocenjuje ob spolni zrelosti, kjer se ocenijo zlasti tip in splošni videz, okvir, noge, spolni organi in prirojene napake. Ob ocenjevanju zunanjosti se za posamezne plemenske živali ugotovijo tudi pomanjkljivosti zunanjosti. Izbor in definicija lastnosti ter načini ocenjevanja vsake lastnosti zunanjosti za posamezno pasmo ovc in koz morajo biti usklajeni s pravili ICAR in določeni v rejskem programu za posamezno pasmo.

(1) V klavnici izmerjene in ocenjene lastnosti klavne kakovosti v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in razvrščanje trupov ovc ali koz na liniji klanja (masa klavnih polovic, razred mesnatosti in zamaščenosti), se zabeleži in uporabi za potrebe selekcije, če jih določa rejski program za posamezno pasmo.
(2) Če so znani podatki o drugih lastnostih klavne kakovosti oziroma kakovosti mesa, se te podatke zabeleži in uporabi za potrebe selekcije, če jih določa rejski program za posamezno pasmo.

(1) Biološki in genski testi se opravljajo za zbiranje podatkov v podporo selekcijskim odločitvam in preveritvi porekla. V rejskem programu mora biti podrobneje opisano izvajanje bioloških in genskih testov. Opis mora vsebovati:
– način in čas jemanja vzorcev oziroma meritev in ocen;
– metodo in postopek dela;
– način uporabe rezultatov v selekcijske namene.
(2) Metode bioloških in genskih testov morajo biti v skladu s pravili ICAR in določene v rejskem programu. Rezultati testov iz prejšnjega odstavka morajo biti vključeni in uporabljeni pri odbiri plemenskih ovc in koz.

Za selekcijo se lahko uporabijo le meritve, pridobljene v laboratorijih, ki so usposobljeni za analizo mleka, molekularno-biološke analize, ugotavljanje kvalitete mesa in druge analize, ki so določene v rejskem programu. V selekcijskem programu morajo biti navedeni in opisani postopki preizkušnje v laboratorijih, ki so usklajeni s pravili ICAR. Opis mora vsebovati:
– način in čas jemanja vzorcev;
– metodo in postopek dela;
– način uporabe rezultatov v selekcijske namene.

Ovce in koze, ki so vključene v katerikoli preizkus proizvodnih lastnosti, morajo:
– biti označene v skladu s predpisom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice;
– biti izbrane in obravnavane na način, ki zagotavlja nepristransko ocenjevanje;
– glede na način preizkusov izpolnjevati pravila ICAR.

(1) Postopki in načini preizkusov morajo biti podrobno opisani v selekcijskem programu. Za posamezno metodo iz prvega odstavka 3. člena tega pravilnika mora biti pri postopkih glede na način preizkusov upoštevano zlasti, da:
– se preizkus izvaja po eni od metod iz 3. člena tega pravilnika;
– se preizkusi znotraj posameznih pasem oziroma genotipov izvajajo v znanih pogojih (način reje, talna površina na žival pri reji v boksih, velikost boksov, način vhlevitve, sistem zračenja, osvetlitve in drugo);
– je za izvajanje meritev zagotovljena in uporabljena merilna in laboratorijska oprema, ki mora biti priznana in umerjena v skladu s pravili ICAR;
– sta krmni obrok in način krmljenja določena v selekcijskem programu in sta znanstveno sprejemljiva. Če se isti preizkus izvaja na več lokacijah, morajo biti krmni obroki med lokacijami primerljivi;
– je predvideno letno število živali v preizkusih po genotipih znanstveno sprejemljivo in v skladu z velikostjo populacije in selekcijskim programom;
– so določeni pogoji za sprejem živali v preizkus (starost, telesna masa in drugo);
– je določena dolžina predtestnega obdobja in obdobja preizkusa;
– so določene proizvodne in druge lastnosti, način in mesto meritev posameznih lastnosti, število ponovitev ter merilna sredstva in naprave, pri čemer morajo biti glede na genotip upoštevana najmanj pravila ICAR;
– se lastnosti zunanjosti ocenjujejo v skladu s 7. členom tega pravilnika in da je treba meritve in linearne ocene vključiti v napoved genetskih vrednosti;
– je opisana potrebna dokumentacija za zbiranje podatkov o preizkusih živali, da so opisane zbirke podatkov, način arhiviranja ter postopki obdelave podatkov;
– je razporeditev živali v preizkusih izvedena na način, ki zagotavlja zanesljivo primerjavo med živalmi.
(2) Na testnih postajah in v pogojih reje, kjer se izvaja lastna preizkušnja, morajo biti merjene in ocenjene najmanj tiste lastnosti, ki jih za posamezen genotip ali za posamezno proizvodno usmeritev (prireja mleka, prireja mesa) določajo pravila ICAR.
(3) V pogojih reje morajo biti poleg lastnosti, ki so predpisane v drugem odstavku tega člena, ocenjene in zabeležene tudi lastnosti plodnosti in življenjske prireje živali. Beležijo se zlasti naslednji podatki: datum osemenitve oziroma pripusta, datum jagnjitve oziroma jaritve, uspešnost obrejitve ob prvem pripustu ali osemenitvi, potek jagnjitve oziroma jaritve, datum in vzrok izločitve.
(4) Če so pred prihodom živali na testno postajo znani rezultati proizvodnih in drugih lastnosti, morajo biti tudi ti podatki vključeni v dokumentacijo za zbiranje podatkov o preizkusu živali, ki je navedena v deseti alinei prvega odstavka tega člena.

(1) Napovedovanje genetskih vrednosti plemenske živali izvajajo priznane rejske oziroma druge priznane organizacije v živinoreji v skladu s selekcijskim programom in mora zajemati zlasti:
– lastnosti mlečnosti pri mlečnih pasmah;
– pitovne in klavne lastnosti pri mesnih pasmah.
(2) Pri vseh usmeritvah reje se v skladu z rejskim programom napovedujejo genetske vrednosti za lastnosti plodnosti in zunanjosti ter za vse ostale lastnosti, za katere se pri uporabljenih načinih preizkusa zbirajo informacije.
(3) Metode za napovedovanje genetskih vrednosti morajo biti usklajene s pravili ICAR in morajo zagotavljati nepristransko vrednotenje genetskih vrednosti, na katere ne bodo vplivali glavni dejavniki okolja in struktura podatkov. Statistični modeli za napovedovanje genetskih vrednosti morajo biti podrobno opisani v selekcijskem programu.
(4) Pri napovedovanju genetskih vrednosti je treba navesti točnost ocenjevanja v skladu s pravili ICAR. Pri objavi rezultatov genetskih vrednosti je treba navesti točnost ocene in datum ocenjevanja.
(5) Priznana rejska organizacija mora v skladu s svojimi pravili zagotoviti objavo vseh genetskih posebnosti in morebitnih prirojenih napak živali, ki so vključene v testiranje v skladu s potrjenim rejskim programom.
(6) Poleg opisa statističnega modela za napovedovanje genetskih vrednosti mora selekcijski program vključevati tudi opis:
– strukture varianc oziroma kovarianc in potrebnih predpostavk;
– strukture agregatnega genotipa;
– postopkov odbire in razvrščanja plemenskih živali v kakovostne razrede glede na izračunane genetske vrednosti;
– prikazovanja genetskih vrednosti, njihove objave in interpretacije rezultatov.

(1) Pri ovnih in kozlih je treba genetsko oceniti vse lastnosti, ki jih kot obvezne določajo pravila ICAR. Pristojne organizacije v živinoreji iz 84. člena zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02–ZUreP-1 in 110/02–ZGO-1; v nadaljnjem besedilu: zakon) morajo objaviti vse genetske vrednosti v skladu z rejskim programom in genetske vrednosti za druge znane lastnosti,.
(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja za pasme, ki se v skladu s predpisom, ki ureja biotsko raznovrstnost v živinoreji, štejejo za ogrožene.

Za genetsko ocenjevanje ovnov in kozlov glede lastnosti mlečnosti se uporabijo podatki o proizvodnosti in sestavi mleka (vsebnost maščobe in beljakovin v mleku) ter drugi razpoložljivi podatki o genetski vrednosti za lastnosti mlečnosti.

(1) Ocenjevanje genetskih vrednosti ovnov in kozlov glede pitovnih in klavnih lastnosti se opravlja po eni od naslednjih testnih metod:
– lastna preizkušnja živali na testni postaji ali v skladu z drugim odstavkom 4. člena tega pravilnika;
– preizkušnja sorodnikov na testni postaji ali v skladu z drugim odstavkom 4. člena tega pravilnika;
– preizkušnja sorodnikov v pogojih reje, in sicer tako, da se potomci razporedijo v kontrolirane črede na način, ki omogoča primerjavo ovnov in kozlov;
– preizkušnja sorodnikov z zbiranjem podatkov v pogojih reje, ob prodaji ali v klavnicah tako, da se lahko opravi primerjava ovnov in kozlov.
(2) Če se spremlja masa klavnega trupa, lastnosti kakovosti mesa, rast in potek jagnjitve oziroma jaritve, je treba te in vse druge pomembne lastnosti vključiti v genetsko oceno ovna in kozla.

(1) Organizacije v živinoreji iz 84. člena zakona so dolžne voditi zbirke podatkov o proizvodnih in drugih lastnostih živali. Če izvajajo posamezna strokovna opravila iz rejskega programa odobrene ali druge priznane organizacije v živinoreji, morajo zbrane podatke v skladu z rejskim programom pošiljati priznani rejski organizaciji. Zbrane podatke morajo odobrene ali druge priznane organizacije v živinoreji arhivirati za obdobje najmanj pet let. Za živali, vključene v rejski program, mora priznana rejska organizacija trajno vzdrževati in voditi zbirke podatkov o izvoru, poreklu, proizvodnih in drugih lastnosti v skladu z določili rejskega programa.
(2) Podatki, ki jih je treba zbirati v selekcijske namene, morajo biti določeni v selekcijskem programu. Če selekcijski program predvideva tudi uporabo podatkov iz 26. člena zakona, morajo biti vključeni v izvajanje selekcijskega programa. Za potrebe izvajanja rejskega programa pri drobnici se morajo uporabljati tudi podatki, zbrani v skladu s predpisom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice. Temelj izvajanja selekcijskega programa so proizvodne in druge lastnosti, zbrane na načine iz 3. člena tega pravilnika. Za izvajanje posameznih opravil iz rejskega programa (npr. izvajanje meritev, beleženje in posredovanje podatkov) morajo imeti izvajalci ustrezno merilno, laboratorijsko, programsko in strojno opremo, ki izpolnjuje predpisane pogoje, kar mora biti opredeljeno v rejskem programu in usklajeno s pravili ICAR.
(3) Podatki, pridobljeni v preizkusih iz 3. člena tega pravilnika, se uporabljajo za potrebe izvajanja rejskega programa in za vrednotenje genetskih vrednosti, analize tujih genov, primerjalne analize med rejci, spremljanje in analizo fenotipskih sprememb, vrednotenje učinkov selekcije ter drugo. Kadar se podatki zbirajo v okviru javne službe v živinoreji, so v skladu s 24. členom zakona zbirke teh podatkov last Republike Slovenije in so javno dostopne v skladu z zakonom in zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. V vseh drugih primerih so zbirke podatkov iz tega odstavka last priznanih rejskih organizacij, ki vodijo rodovniške knjige, in se mora uporabnik za dostop in uporabo teh zbirk podatkov dogovoriti z lastniki.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka morajo biti vse navedene zbirke podatkov na voljo inšpekcijskim službam in ministrstvu, pristojnemu za živinorejo.

Ta pravilnik začne veljati 19. decembra 2003.

* Ta pravilnik vsebinsko povzema Odločbo Komisije 90/256/EGS, UL L 145