Na podlagi 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – odl. US, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 59/99 – odl. US), 2. in 82. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97), pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/98), 26. člena odloka o občinskih cestah (Mostiščar UO, št. 3/99), 2. člena odloka o kategorizaciji občinskih cest (Uradni list RS, 122/00), 11. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ig (Uradni list RS, 55/96), ter 7. in 16. členom statuta Občine Ig (Uradni list RS št. 2/00 in 68/01) je Občinski svet občine Ig na 6. redni seji dne 24. 9. 2003 sprejel
O D L O K
o pogojih, postopkih in merilih za podelitev koncesije na področju opravljanja gospodarske javne službe »Urejanje in vzdrževanje občinskih cest«
I. OBMOČJE IZVAJANJA IN UPORABNIKI GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
1. člen
Gospodarska javna služba, ki je predmet koncesije po tem odloku, se izvaja na celotnem območju Občine Ig.
2. člen
Koncedent po tem odloku je Občina Ig (v nadaljnjem besedilu: koncedent).
3. člen
Uporabniki storitev javne službe so vsi, ki uporabljajo javne površine iz 3. člena tega odloka.
Uporabnik ima pravico opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe in oblikovati predloge ter pobude za boljše in učinkovitejše izvajanje.
II. SPLOŠNE DOLOČBE
4. člen
Ta odlok predstavlja koncesijski akt, s katerim se določajo predmet, pogoji, postopki in merila za podeljevanje koncesije na področju obvezne gospodarske javne službe »Urejanje in vzdrževanje občinskih cest« v Občini Ig (v nadaljevanju: javna služba).
5. člen
Javna služba obsega naslednje storitve:
– pregledniško službo,
– redno vzdrževanje prometnih površin,
– redno vzdrževanje bankin,
– redno vzdrževanje odvodnjavanja,
– redno vzdrževanje brežin,
– redno vzdrževanje vertikalne signalizacije in opreme,
– redno vzdrževanje horizontalne signalizacije,
– redno vzdrževanje cestnih naprav in objektov,
– zagotavljanje preglednosti,
– čiščenje cest, hodnikov za pešce, prometnih površin,
– intervencijski ukrepi,
– zimska služba.
6. člen
Javna služba iz predhodnega člena se izvaja na naslednjih objektih in napravah na teh objektih:
– občinskih cestah,
– kolesarskih stezah,
– javnih parkiriščih,
– javnih trgih;
(v nadaljevanju: prometna infrastruktura).
7. člen
Prometna infrastruktura je javno dobro in je v lasti koncedenta.
III. POGOJI IN POSTOPEK ZA PODELITEV KONCESIJE
8. člen
Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. je registriran za dejavnost, ki je predmet koncesije in izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti;
2. razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo oziroma izkušnjami na področju javne službe, izključno za področje koncedenta;
3. razpolaga z zadostnim obsegom potrebnih sredstev za delo, izključno za področje koncesije;
4. razpolaga z ustreznim poslovnim prostorom na območju koncedenta;
5. zagotavlja nadzor nad izvajanjem lastnega dela;
6. zagotavlja strokovno, kadrovsko in tehnično usposobljenost za vodenje katastra javne službe ter razpolaga z ustreznimi sredstvi za delo za njegovo vodenje:
7. se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem oziroma opustitvijo opravljanja lahko povzroči tretji osebi ali koncedentu;
8. zagotavlja interventno izvajanje javne službe na utemeljen poziv uporabnikov ob vsakem času;
9. predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, tehnične opremljenosti, varstva pri delu, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika;
10. ni v postopku stečaja ali likvidacije;
11. je pri dosedanjem delu dosegel dobre poslovne rezultate;
12. izpolnjuje druge, s predpisi določene pogoje.
9. člen
Koncesionarja pridobi občina na podlagi javnega razpisa, ki ga pripravi občinska uprava. Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Javni razpis vsebuje predvsem naslednje sestavine:
– podrobnejše pogoje za pridobitev koncesije v skladu s tem odlokom,
– rok za prijavo na razpis in način prijave,
– dokumentacijo, ki jo mora vsebovati prijava,
– rok za izbiro koncesionarja,
– postopek v primeru, da se v določenem roku ne prijavi noben kandidat.
O izbiri koncesionarja odloči občinska uprava z odločbo.
Zoper odločbo o izbiri koncesionarja je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča župan.
10. člen
Za postopek oddaje javnega naročila in organe, ki nastopajo v postopku izbire koncesionarja, se smiselno uporablja zakon o javnih naročilih.
IV. OBVEZNOSTI IN PRAVICE KONCESIONARJA
11. člen
Posamezne storitve iz 2. člena tega odloka se opravljajo v skladu s programom koncesionarja, ki ga potrdi koncedent in ob upoštevanju pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/98) ter drugih standardov in normativov, veljavnih za to področje.
Letni program rednega vzdrževanja sestavi koncesionar na poziv koncedenta za naslednje leto in ga predloži v potrditev koncedentu. Na osnovi potrjenega letnega programa koncesionar sestavi mesečni operativni program del. Poleg letnega programa koncesionar predloži tudi poročilo o stanju prometne infrastrukture.
Program zimske službe sestavi koncesionar do 15. oktobra tekočega leta in posreduje koncedentu v potrditev.
12. člen
Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe na poziv koncendenta ob vsakem času ter zagotoviti odpravo napak v roku 24 ur oziroma takoj, ko je to mogoče.
S koncesijsko pogodbo se določi pogoje, ob katerih je koncesionar dolžan interventno posredovati ob vsakem času.
13. člen
Javno službo izvaja koncesionar ob uporabi delovnih priprav in drugih sredstev, potrebnih za opravljanje javne službe, ki so njegova last, oziroma jih najame ali kakor koli drugače priskrbi.
14. člen
Kataster, ki je last koncedenta, se vodi atributno in grafično v obliki računalniškega zapisa.
Kopijo ažuriranih podatkov koncesionar periodično, vendar najmanj dvakrat letno (15. junija in 15. novembra tekočega leta) izroča koncedentu, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa mu jih izroči brezplačno in v celoti.
Koncesionar je dolžan s katastrom ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja.
15. člen
Koncesionar mora koncedentu in javnemu podjetju omogočiti dostop do podatkov, ki jih ta potrebuje za nemoteno delovanje javne službe.
16. člen
Koncesionar mora v roku 30 dni po sklenitvi koncesijske pogodbe skleniti zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti:
– za škodo, ko jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe,
– za škodo, ki pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem, javne službe nastane uporabnikom ali drugim osebam,
– za škodo, ki nastane iz objektivne odgovornosti.
Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno – vinkulirano v korist Občine Ig.
Škoda iz prve alinee prvega odstavka tega člena obsega tudi stroške, ki nastanejo zaradi izbiranja novega izvajalca javne službe, ali za pokrivanje izrednih stroškov nujnega interventnega zagotavljanja storitev javne službe, če pride do prenehanja opravljanja javne službe po krivdi koncesionarja.
17. člen
Koncesionar, ki pridobi koncesijo za posamezne storitve javne službe, ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
1. izključno pravico opravljati javno službo, razen v primerih, ko je z zakonom ali s predpisi, sprejetimi na podlagi zakona, posamezno opravilo naloženo drugi osebi;
2. dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvaliteto izvajanje javne službe v skladu s predpisi.
V. KONCESIJSKO RAZMERJE
18. člen
Koncesijska pogodba se sklene za določen čas, za dobo 4 let.
Koncesijsko razmerje nastane s podpisom koncesijske pogodbe in traja do njenega prenehanja.
V imenu koncedenta pogodbo podpiše župan.
19. člen
Koncesija ni prenosljiva, razen s soglasjem koncedenta.
V izjemnih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo, lahko koncesionar ob izrecnem soglasju koncedenta sklene z drugim usposobljenim izvajalcem storitve javne službe pogodbo o začasnem izvajanju del, v okviru katere lahko podizvajalec opravlja posamezne storitve na območju občine.
Koncesionar mora v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter javnosti, nastopati v svojem imenu.
VI. VIRI FINANCIRANJA
20. člen
Javne službe se financira iz cene storitev za opravljanje javne službe, ki jo oblikuje koncesionar v skladu z veljavno zakonodajo in soglasjem koncedenta. Pogoji za spreminjanje cen se določijo s koncesijsko pogodbo.
Program letnega vzdrževanja je prilagojen razpoložljivim sredstvom občine.
21. člen
Koncesionar, ki poleg javne službe iz tega odloka opravlja še druge dejavnosti, mora za to javno službo voditi ločeno knjigovodsko evidenco po določilih zakona, ki ureja gospodarske družbe.
Koncesionar, ki javno službo opravlja tudi na območju drugih lokalnih skupnosti, mora v okviru ločenih knjigovodskih evidenc za potrebe javne službe posebej evidentirati račune za storitve, opravljene na območju Občine Ig.
VII. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE
22. člen
Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja občinska uprava.
23. člen
Koncedent ima pravico in dolžnost nadzorovati izvajanje javne službe na terenu in poslovanje koncesionarja.
Tehnični nadzor nad izvajanjem javne službe oziroma nadzor na terenu opravlja delavec občinske uprave, pri čemer se ugotovitve potrdijo v dnevniku izvajanja del.
Zaradi izvedbe nadzora poslovanja je koncesionar dolžan osebam, ki se izkažejo s pooblastilom župana ali direktorja občinske uprave, omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled naprav ter omogočiti vpogled v dokumentacijo, v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor poslovanja je lahko napovedan ali nenapovedan.
24. člen
Koncedent izvrši napovedan nadzor poslovanja s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 8 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, pravilom le v poslovnem času koncesionarja.
Koncedent lahko zaradi utemeljenih razlogov izvrši tudi nenapovedan nadzor v smislu prejšnjega člena.
O izvedenem nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
VIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
25. člen
Koncesijsko razmerje preneha s potekom roka, za katerega je bilo sklenjeno, s sporazumnim razdrtjem ali z odvzemom.
Koncesijsko razmerje preneha tudi v primeru stečaja ali likvidacije pravne osebe, ki je pridobila koncesijo oziroma z izbrisom fizične osebe iz ustreznega registra.
26. člen
Koncesionar je dolžan koncedenta nemudoma obvestiti o spremembi okoliščin, ki so bile pomembne za sklenitev koncesijske pogodbe.
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja in koncesijske pogodbe, lahko koncedent koncesijo odvzame.
27. člen
Koncedent lahko koncesionarju odvzame koncesijo v primeru hudih kršitev koncesijske pogodbe ali drugih ponavljajočih se ali neodpravljenih kršitev.
28. člen
Hude kršitve koncesijske pogodbe so:
– nepravočasen pričetek opravljanja javne službe glede na rok, določen s koncesijsko pogodbo;
– ponavljajoče se neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti;
– ponavljajoče se neupoštevanje veljavnih tehničnih, strokovnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov za dejavnost;
– hudi in dokumentirani primeri neučinkovitega in nepopolnega ali nestrokovnega opravljanja javne službe, zaradi česar pride do večje ogroženosti varnosti ljudi in premoženja, ne glede na to, ali so posledice nastopile ali ne;
– angažiranje podizvajalcev brez soglasja koncedenta;
– opustitev vodenja katastra;
– opustitev sklenitve zavarovanja;
– drugi primeri kršitev, določeni s tem odlokom ali s koncesijsko pogodbo.
29. člen
Druge kršitve koncesijske pogodbe, na podlagi katerih je možen odvzem koncesije, so:
– občasno neupoštevanje veljavnih tehničnih, strokovnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov za dejavnost;
– opuščanje opravljanja javne službe na posameznih območjih;
– nepopolno ali strokovno pomanjkljivo vodenje katastra;
– drugi primeri, neposredno določeni s tem odlokom ali s koncesijsko pogodbo.
Odvzem koncesije v primerih iz prvega odstavka je možen, če je koncedent na konkretno kršitev koncesionarja predhodno pisno opozoril, mu postavil rok za odpravo morebitnih posledic kršitve in mu pri tem zagrozil z odvzemom koncesije.
30. člen
Koncesije ni mogoče odvzeti, če je do okoliščin, ki bi utemeljevale odvzem, prišlo zaradi višje sile.
Kot višja sila se štejejo izredne nepredvidene okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe. Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nesreče, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri čemer pride do spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu, na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
Koncesionar je dolžan v pogojih višje sile nadaljevati z opravljanjem javne službe, koncedent pa je dolžan koncesionarju na ustrezen način povrtniti morebitne povečane stroške, ki nastajajo v teh pogojih.
O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
31. člen
V primeru prenehanja koncesijskega razmerja zaradi odvzema ali razdrtja koncesijske pogodbe ne smejo biti prizadete pravice uporabnikov. Zato mora koncesionar javno službo opravljati, dokler koncedent ne zagotovi izvajanja javne službe na drug način oziroma podpiše pogodbo z drugim koncesionarjem.
32. člen
Odvzem koncesije se izvede z upravno odločbo, ki jo izda občinska uprava. Posledica odvzema je razdrtje koncesijske pogodbe.
Zoper odločbo o odvzemu je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča župan.
IX. KONČNI DOLOČBI
33. člen
Določbe tega odloka se smiselno uporabljajo tudi za področja javne službe urejanja in vzdrževanja zelenih površin (parkov), tržnic in sejmišč v Občini Ig.
34. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 414-06/03-01
Ig, dne 24. septembra 2003.
Župan
Občine Ig
Janez Cimperman l. r.
