Na podlagi 20. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) in 5. točke prvega odstavka 3. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. in 58/03-ZZK-1) izdaja minister za okolje, prostor in energijo

Ta pravilnik določa zahteve za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (v nadaljnjem besedilu: objekti, ki morajo biti brez ovir) ter vrste takšnih objektov in prostorov v njih.

Nazivi vrst objektov, ki morajo biti brez ovir in jih uporablja ta pravilnik, so nazivi objektov po predpisih o enotni klasifikaciji vrst objektov (v nadaljnjem besedilu: CC-Si).

Šteje se, da je zagotovljen neoviran dostop, vstop in uporaba objekta, ki mora biti brez ovir, če sta dostop do njega in vstop vanj brez grajenih in komunikacijskih ovir in če je funkcionalno oviranim osebam v njem omogočen:
– samostojen in varen dostop do prostorov, ki so namenjeni javni rabi in uporaba teh prostorov, če gre za objekt v javni rabi iz 4. člena tega pravilnika;
– samostojen in varen dostop do stanovanj oziroma bivalnih enot in skupnih prostorov ter uporaba teh prostorov, če gre za stanovanjsko stavbo iz 5. člena tega pravilnika.

Objekti v javni rabi, ki morajo biti brez ovir, so:
1. hotelska in podobna stavba za kratkotrajno nastanitev (razred po CC.Si: 12111), če je v njej 50 nočitvenih enot oziroma sob ali več;
2. gostinski obrat (razred po CC.Si: 12112), če je v njem 30 miz oziroma 120 sedežev za mizami ali več;
3. stavba javne uprave (razred po CC.Si: 12201), v kateri je sedež državnih organov, sedež upravnih enot, izpostav ministrstev oziroma organov v njihovi sestavi, sedež javnega zavoda ali sedež lokalnih skupnosti, če je v njej zaposlenih 15 oseb ali več;
4. stavba banke, pošte in zavarovalnice (razred po CC.Si: 12202), če je v njej zaposlenih 30 oseb ali več, ki poslujejo s strankami;
5. druga upravna in pisarniška stavba (razred po CC.Si: 12203), če je v njej zaposlenih 50 oseb ali več, ki poslujejo s strankami;
6. trgovska stavba (razred po CC.Si: 12301), v kateri je površina prodajnih prostorov 200 m2 ali več;
7. sejemska dvorana in razstavišče (razred po CC.Si: 12302), če je površina razstavnih prostorov 1.000 m2 ali več;
8. bencinski servis (razred po CC.Si: 12303), ki posluje z osebjem;
9. stavba za druge storitvene dejavnosti (razred po CC.Si: 12304), če je površina prostorov, namenjenih poslovanju s strankami, 100 m2 ali več;
10. postaja oziroma terminal (razred po CC.Si: 12410), če je namenjen javnemu avtobusnemu, železniškemu, letalskemu, ladijskemu in žičniškemu prometu;
11. garažni objekt (razred po CC.Si: 12420), če je v njem 50 parkirnih mest ali več;
12. stavba za kulturo in razvedrilo (razred po CC.Si: 12610), če je v njej površina prostorov, namenjenih za obiskovalce oziroma dvoran s spremljajočimi javnimi prostori, kot so vhodna veža (hall) in podobno, 300 m2 ali več;
13. muzej, knjižnica in galerija (razred po CC.Si:12620), če je površina razstavnih prostorov oziroma prostorov, namenjenih obiskovalcem, 150 m2 ali več;
14. stavba za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (razred po CC.Si: 12630), če je v njej pet ali več prostorov, namenjenih izobraževanju, kot so oddelek, razred, predavalnica in učilnica oziroma pet ali več laboratorijev, namenjenih znanstvenoraziskovalnemu delu;
15. stavba za zdravniško oskrbo in nego bolnih in poškodovanih (razred po CC.Si: 12640), in sicer ne glede na njen namen ali kapaciteto;
16. športna dvorana (razred po CC.Si: 12650), v kateri so tudi prostori za gledalce;
17. stavba za opravljanje verskih obredov (razred po CC.Si: 12721), če je površina prostorov, namenjenih vernikom, 150 m2 ali več;
18. pokopališče (razred po CC.Si: 12722);
19. igrišče za športe na prostem (razred po CC.Si: 24110).

Stanovanjske stavbe, ki morajo biti brez ovir, so:
1. večstanovanjska stavba (razred po CC.Si: 11221), če je v njej 10 stanovanj ali več;
2. stanovanjska stavba z oskrbovanimi stanovanji (razred po CC.Si: 11222), če je v njej 5 bivalnih enot ali več;
3. stanovanjska stavba za posebne socialne skupine (razred po CC.Si: 11300), če je v njej 30 bivalnih enot ali več.

(1) Neoviran dostop do objektov, ki morajo biti brez ovir, mora biti zagotovljen z izdelavo in sprejemanjem vseh vrst izvedbenih prostorskih aktov, in sicer tistih njihovih sestavin, ki se nanašajo na prostorske ureditve prometne infrastrukture. Rešitve prostorskih ureditev prometne infrastrukture morajo biti takšne, da se lahko na njihovi podlagi gradijo takšne javne površine, namenjene pešcem, ki so brez grajenih in komunikacijskih ovir.
(2) Neoviran dostop, vstop in uporaba objektov, ki morajo biti brez ovir, morajo biti zagotovljeni z izdelavo projektne dokumentacije, z izdajo gradbenih dovoljenj za takšne objekte, z gradnjo oziroma izvajanjem del ter vzdrževanjem takšnih objektov. Projektne rešitve, predvidene s projektno dokumentacijo, morajo biti takšne, da se na njihovi podlagi lahko zgradi nov objekt brez ovir oziroma da se na njihovi podlagi že zgrajeni objekt lahko rekonstruira tako, da bo brez ovir, če so dane tehnične možnosti za tako izvedbo. Če je takšen objekt, ki se naj bi rekonstruiral, varovan na podlagi predpisov o kulturni dediščini, morajo projektne rešitve zagotavljati, da bo objekt brez ovir, če so dane tehnične možnosti za tako izvedbo in hkrati upoštevani pogoji varstva kulturne dediščine.
(3) Če so za določen objekt, ki mora biti brez ovir, z drugim predpisom določene samo posamezne zahteve za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe, velja zanj ta pravilnik glede preostalih zahtev.

(1) Pri izdelavi osnutkov izvedbenih prostorskih aktov in pri izdelovanju projektne dokumentacije je treba upoštevati zahteve slovenskega nacionalnega standarda SIST ISO/TR 9527 »Gradnja poslopij, Potrebe funkcionalno oviranih ljudi v grajenem prostoru – Vodila za projektiranje«, razen če ni s tem pravilnikom posamezno vprašanje urejeno drugače.
(2) Standard iz prejšnjega odstavka se hrani in je na vpogled pri organu, pristojnem za izdajanje slovenskih nacionalnih standardov.

(1) Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti načrtovane, objekti, ki morajo biti brez ovir, pa morajo biti projektirani tako, da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne zmogljivosti.
(2) Prostorska ureditev prometne infrastrukture mora biti načrtovana tako, da:
– se funkcionalno ovirane osebe lahko samostojno gibljejo po vseh površinah, ki so namenjene pešcem;
– elementi cestne, železniške, pomorske, letališke in žičniške infrastrukture ne pomenijo nevarnosti pri gibanju na tistih njihovih površinah, ki so namenjene pešcem in so takšne površine brez grajenih in komunikacijskih ovir;
– je funkcionalno oviranim osebam omogočen dostop do vseh vrst javnih objektov in stanovanjskih stavb.
(3) Objekti, ki morajo biti brez ovir, morajo biti projektirani tako, da:
– je funkcionalno oviranim osebam omogočen dostop do njih in vstop v njih neposredno z javne površine;
– se funkcionalno ovirane osebe lahko samostojno gibljejo, v prostorih, ki so v javni rabi, če gre za objekt v javni rabi iz 4. člena tega pravilnika, oziroma v skupnih prostorih, če gre za stanovanjsko stavbo iz 5. člena tega pravilnika;
– njihovi konstrukcijski elementi ne pomenijo nevarnosti pri gibanju v posameznih javnih oziroma skupnih prostorih;
– so na vratih razločno vidne, dosegljive in uporabne kljuke;
– je z invalidskega vozička omogočeno prižiganje luči in klic dvigala oziroma mehanske dvižne naprave v primerih nadstropnih oziroma podkletenih objektov;
– je v objektu v javni rabi iz 4. člena tega pravilnika na voljo sanitarna enota, prilagojena in opremljena za potrebe funkcionalno oviranih oseb (v nadaljnjem besedilu: sanitarni prostor brez ovir), v dvoranah za prireditve z nepremičnimi vrstami sedežev pa urejen tudi prostor za osebe na invalidskih vozičkih, do katerega je omogočen neoviran dostop;
– je v primeru, če je na enem mestu postavljenih 5 ali več javnih telefonskih govorilnic, vsaj ena prilagojena in opremljena tako, da jo lahko uporabljajo osebe na invalidskih vozičkih in da tudi lahko nemoteno telefonirajo naglušne osebe;
– je urejen sistem komunikacijskih oznak za orientacijo, namenjen osebam z okvaro sluha in vida, vključno z oznakami zasilnih izhodov in potmi evakuacije.

(1) Dostop do objekta, ki mora biti brez ovir, mora biti varen in brez grajenih in komunikacijskih ovir ter označen tako, da omogoča enostavno orientacijo v prostoru.
(2) Dostopna pot mora omogočati varen in neoviran dostop do objekta z vsake površine, ki pripada objektu, vključno s parkirišča. Imeti mora utrjeno površino, ki mora biti dovolj široka, da se na njej lahko uporablja invalidski voziček, in posebej označena. Pri nivojskih razlikah terena mora biti poleg stopnic tudi položna klančina ali ustrezen mehanski pripomoček za premagovanje višinske razlike. Svetla širina klančine mora biti najmanj 90 cm.

(1) Vhodna vrata v objekt, ki mora biti brez ovir, morajo omogočati vstop osebam na invalidskih vozičkih in spremljevalcem.
(2) Če je v objektu, ki mora biti brez ovir, več vhodov, je treba kot vhod brez ovir predvideti glavni vhod. V primeru, da to zaradi konstrukcijskih razlogov ni mogoče, je treba zagotoviti, da je brez ovir eden od ostalih vhodov v takšen objekt.
(3) Vhod v objekt, ki mora biti brez ovir, mora biti dostopen brez stopnic. Prag vhodnih vrat je lahko visok največ 2 cm. Večje višinske razlike je treba premostiti z ustreznimi klančinami ali ustreznimi mehanskimi pripomočki za premagovanje višinske razlike.
(4) Prehodi skozi vetrolove morajo biti pri vhodu brez ovir v isti osi.
(5) Predpražniki in obloge za preprečevanje vnosa umazanje morajo biti pri vhodu brez ovir višinsko izravnani z ravnjo tal.
(6) Če se pri rekonstrukciji objekta iz tehničnih razlogov ali zaradi predpisov o varstvu kulturne dediščine, če je objekt varovan na podlagi takšnih predpisov, ne morejo upoštevati pogoji iz prejšnjih odstavkov tega člena, mora biti na primerno mesto ob vhodu v objekt nameščen zvočni signal za potrebe funkcionalno oviranih oseb.

(1) Dostopne poti do stavb javne uprave, bank, pošt, zavarovalnic in drugih upravnih in pisarniških stavb, trgovskih stavb, sejemskih dvoran in razstavišč ter postaj oziroma terminalov, ki so po določbah tega pravilnika uvrščeni med objekte v javni rabi, ki morajo biti brez ovir, morajo biti neposredno povezane z javnimi površinami, ti dostopi ter notranje poti do prostorov, namenjenih poslovanju s strankami, pa morajo imeti tudi ustrezne talne oznake za orientacijo slepih in slabovidnih.
(2) V objektih iz prejšnjega odstavka se morajo vse storitve, povezane s sporazumevanjem s strankami oziroma njihovim obveščanjem, opravljati tako, da lahko informacije sprejemajo tudi osebe z okvaro sluha in vida.
(3) Na prehodih za pešce morajo biti pločniki poglobljeni na nivo cestišča in poglobitve kontrastno označene. V naseljih morajo biti semaforizirana križišča, ki imajo tudi prehode za pešce, opremljena z zvočno signalizacijo za slepe in slabovidne.

(1) Garažni objekt, ki je po določbah tega pravilnika uvrščen med objekte v javni rabi, ki morajo biti brez ovir, mora imeti 5 % parkirnih mest rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički.
(2) V garažnih objektih in na parkiriščih, ki pripadajo objektom, ki morajo biti brez ovir, morajo biti parkirna mesta, rezervirana za osebe z invalidskimi vozički, označena poševno ali pravokotno na smer vožnje, široka morajo biti 350 cm, da je omogočeno manevriranje z invalidskim vozičkom pri vstopu in izstopu iz avtomobila, njihova površina pa mora biti označena z mednarodnim znakom za dostopnost invalidom. Takšna parkirna mesta morajo biti tudi čim bliže objektu, ki mu pripadajo. Če je na parkirišču, ki pripada objektu, ki mora biti brez ovir, mogoče zagotoviti samo eno parkirno mesto, namenjeno vozilom oseb z invalidskimi vozički, mora biti takšno parkirno mesto tik ob vhodu v objekt.
(3) Če objekt, ki mora biti brez ovir, nima lastnega parkirišča, mora biti ob vhodu v objekt zagotovljena možnost za kratkotrajno ustavitev vozila osebe z invalidskim vozičkom.

Objekti, ki morajo biti brez ovir, morajo v zvezi s horizontalnimi in vertikalnimi komunikacijami izpolnjevati naslednje zahteve:
– notranje horizontalne in vertikalne komunikacije morajo biti jasno označene, dovolj široke in osvetljene;
– stopnice morajo biti oblikovane tako, da jih lahko uporabljajo tudi ljudje s težavami pri hoji in starejši ljudje;
– stopnice, klančine in razlike v višinskih nivojih ali križanjih poti morajo biti opremljene tudi z ograjo ali z oprijemali za roke, ki zagotavljajo varnost;
– prosti robovi stopnišč s pet ali več stopnicami morajo biti zavarovani z varnostno ograjo višine vsaj 100 cm, pri čemer odprtine v ograji ne smejo presegati 12 cm; stopnišča s pet in več stopnicami, ki imajo nastopno ploskev širine več kot 4 m, morajo biti na razdalji manjši od 4 m opremljena tudi z vmesnimi oprijemali za roke;
– naklon klančin mora biti čim manjši; pri klančinah dolžine 6 m in več je lahko največji naklon 1:15 oziroma 6,5 %, pri krajših klančinah je dovoljen naklon do 1:13 oziroma 7,0 %; večji naklon, in sicer do 1:12 oziroma 9,0 % je dopusten samo pri rekonstrukcijah obstoječih stavb, če tehnično ni možna drugačna izvedba;
– mehanski pripomočki za premagovanje višinske razlike, kot so dvižne ploščadi in stopniščna ali samostojno vgrajena dvigala, so obvezni, kadar vsi prostori v objektu niso v isti ravnini; v stavbah, ki imajo več kot tri nadstropja, mora biti vgrajeno najmanj eno osebno dvigalo, svetla širina vhoda v kabino dvigala mora znašati najmanj 80 cm; v stavbah, ki imajo pritličje in več kot osem nadstropij, morata biti vgrajeni najmanj dve osebni dvigali, od tega eno s svetlimi merami tlorisne površine kabine najmanj 110 cm x 210 cm;
– če ima objekt dve dvigali ali več, mora biti vsaj eno dvigalo takšno, da ga lahko uporablja oseba na invalidskem vozičku s spremljevalcem, za slepe pa je potrebno ob vstopu v eno od dvigal stikalno ploščo opremiti z akustično razpoznavnimi zvoki.

(1) V stanovanjskih stavbah, ki morajo biti brez ovir, mora znašati svetla širina vhoda v stanovanja oziroma bivalne enote in svetla širina vrat v vse stanovanjske prostore, vključno v kopalnico in straniščem, najmanj 80 cm.
(2) V stanovanjih morajo biti ne glede na to, ali so namenjena bivanju funkcionalno oviranih oseb ali ne, vsi prostori dovolj veliki, da omogočajo gibanje z invalidskim vozičkom in prilagoditev opreme, napeljav in naprav posebnim potrebam funkcionalno oviranih oseb.
(3) V večstanovanjski stavbi iz 1. točke 5. člena tega pravilnika mora biti ena desetina stanovanj prilagojenih bivanju funkcionalno oviranih oseb. Šteje se, da je stanovanje prilagojeno bivanju funkcionalno oviranih osebah, če izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka in če je površina kopalnice skupaj s površino sanitarnega prostora takšna, da je mogoče v njej urediti sanitarni prostor brez ovir.

(1) Določbe prvega odstavka prejšnjega člena veljajo tudi za nočitvene enote oziroma sobe v objektih iz 1. točke 4. člena tega pravilnika.
(2) Pri projektiranju sob iz prejšnjega odstavka je treba upoštevati tudi:
– da mora biti soba tako velika, da omogoča prosto gibanje z invalidskim vozičkom,
– da mora biti ob postelji dovolj velik prostor, ki omogoča manevriranje z invalidskim vozičkom,
– da mora biti soba opremljena s klicno napravo za primer, če je potrebna pomoč, ki omogoča nemoteno sporazumevanje tudi osebam z okvaro sluha in
– da mora biti v etaži v kateri so sobe, sanitarni prostor brez ovir in opremljen s klicno napravo za primer, če je potrebna pomoč, ki omogoča nemoteno sporazumevanje tudi osebam z okvaro sluha.

Prostori, ki so namenjeni poslovanju s strankami v objektih iz 4. člena tega pravilnika morajo biti opremljeni z najmanj enim pultom, okencem in drugo opremo, ki omogoča samostojno uporabo osebam na invalidskih vozičkih.

(1) V stavbah iz 12. točke 4. člena tega pravilnika mora biti v dvoranah z nepremičnimi vrstami sedežev zagotovljeno najmanj naslednje število prostorov za obiskovalce na invalidskih vozičkih z dimenzijami najmanj 90 cm x 140 cm :
– v dvorani, ki ima od 100 do 300 sedežev, dva prostora;
– v dvorani, ki ima od 301 do 1000 sedežev, najmanj 2% prostorov od števila sedežev;
– v dvorani, ki ima 2001 ali več sedežev, najmanj 1% prostorov od števila sedežev.
(2) Gledališča, kinodvorane, dvorane za koncertne in druge kulturne prireditve ter konferenčne dvorane morajo biti opremljene z ustreznimi napravami oziroma indukcijskimi zankami z ojačevalcem, ki omogočajo dober sprejem zvoka tudi ljudem, ki uporabljajo slušne aparate.

(1) Športne dvorane iz 16. točke 4. člena tega pravilnika morajo biti projektirane tako, da omogočajo dostop na igrišče tudi funkcionalno oviranim osebam.
(2) Igrišča in drugi prostori za šport in rekreacijo, ki so v športnih dvoranah iz prejšnjega odstavka, vključno z javnimi kopališči, morajo imeti za preoblačenje vsaj eno kabino, ki mora biti projektirana tako, da:
– je omogočen dostop z invalidskim vozičkom,
– ima razločno vidne, dosegljive in uporabne kljuke na vratih ter sta omogočeni odpiranje in zapiranje kabine s posebnim ključem tudi z zunanje strani,
– so vrata dovolj široka za vstop z invalidskim vozičkom in s spremljevalcem,
– je tako velika, da jo lahko uporablja oseba na invalidskem vozičku,
– je obešalnik za obleko dosegljiv z invalidskega vozička, in je opremljena s klicno napravo za primer, če je potrebna pomoč.
(3) Če so v objektih iz prejšnjih dveh odstavkov tudi prhe, mora biti najmanj ena prilagojena in opremljena tako, da jo lahko uporablja oseba na invalidskem vozičku.
(4) Če so prostori za gledalce v športnih dvoranah iz prvega odstavka tega člena na tribunah z nepremičnimi vrstami sedežev, mora biti na njih zagotovljeno najmanj naslednje število prostorov za obiskovalce na invalidskih vozičkih z dimenzijami najmanj 90 cm x 140 cm:
– na tribuni, ki ima od 100 do 300 sedežev, pet prostorov;
– na tribuni, ki ima od 301 do 1000 sedežev, najmanj 2% prostorov od števila sedežev;
– na tribuni, ki ima 2001 ali več sedežev, najmanj 1% prostorov od števila sedežev.

(1) V objektih iz 4. člena tega pravilnika mora biti v sklopu javnih oziroma skupinskih sanitarnih prostorov tudi sanitarni prostor brez ovir.
(3) Površina sanitarnega prostora brez ovir mora biti najmanj 3,50 m2, pri čemer mora biti krajša stranica prostora dolga vsaj 1,60 m. V takšnem sanitarnem prostoru morajo biti:
– sanitarna školjka, opremljena s konzolnim ali zidnim držalom za roke,
– konzolni umivalnik na višini 80-85 cm in odmaknjen od stranskega zidu vsaj 20 cm,
– sanitarna školjka in umivalnik postavljena tako, da je med njima vsaj 80 cm prostora,
– nagibno ogledalo,
– obešalnik za obleko, dosegljiv z invalidskega vozička, in
– klicna naprava za primer, če je potrebna pomoč, ki mora omogočati nemoteno sporazumevanje tudi osebam z okvaro sluha.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o projektiranju brez grajenih ovir (Uradni list SRS, št. 92/99 in 110/02-ZGO-1).

(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena se idejni projekti, projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekti za razpis, projekti za izvedbo in projekti izvedenih del objektov, ki morajo biti brez ovir, izdelajo po dosedanjih predpisih, če so bile pogodbe za njihovo izdelavo sklenjene pred uveljavitvijo tega pravilnika.
(2) Projekti za izvedbo objektov, ki morajo biti brez ovir, ki temeljijo na projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, za katerega izdelavo je bila pogodba sklenjena pred uveljavitvijo tega pravilnika, in projekti izvedenih del objektov, ki morajo biti brez ovir, ki temeljijo na projektu za izvedbo, za katerega izdelavo je bila pogodba sklenjena pred uveljavitvijo tega pravilnika, se lahko izdelajo po dosedanjih predpisih, če se pogodbe o njihovi izdelavi sklenejo najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.