Na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št.110/02 in 8/03) in Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št.68/01 in 44/02 je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 40. seji dne 11. 7. 2002 sprejel

ter sprejel sklep, da se objavi usklajeni del odloka, za kar sta bila pridobljena sklepa Vlade Republike Slovenije, št. 350-00/2001-139 z dne 12. 8. 2003 in št. 350-00/2001-146 z dne 23. 9. 2003

(1) Ta odlok ureja spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 3/90, 10/90 in 9/91 ter Uradni list RS, št. 17/92, 58/95, 11/96, 16/96, 32/96, 21/97, 80/97, 39/98, 59/98, 21/99, 59/99, 63/99, 92/99, 52/00, 12/01, 33/01, 49/01, 68/01, 72/01, 4/02, 22/02, 35/02, 69/02, 92/02 in 46/03); (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan) in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 15/90, 9/91 in 12/91 ter Uradni list RS, št. 7/92, 23/92, 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 28/93, 32/93, 60/93, 69/93, 20/94, 50/94, 71/94, 78/94, 58/95, 11/96, 16/96, 32/96; 21/97, 80/97, 39/98, 59/98, 21/99, 59/99, 63/99, 92/99, 52/00, 12/01, 33/01, 49/01, 68/01, 72/01, 4/02, 22/02, 35/02, 69/02, 92/02 in 46/03); (v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan), ki se nanašajo na:
1. spremembo namenske rabe prostora:
1.1 določitev novih gradbenih parcel na podlagi pobud zasebnikov, lokalnih skupnosti ter občine:
– s spremembo 1. območja kmetijskih zemljišč;
– s spremembo 2. območja kmetijskih zemljišč;
– s spremembo gozdnih zemljišč;
1.2 določitev novih kmetijskih zemljišč na podlagi pobud zasebnikov s spremembo gozdnih zemljišč:
– s spremembo v 1. območje kmetijskih zemljišč;
– s spremembo v 2. območje kmetijskih zemljišč;
2. spremembe in dopolnitve nosilcev planiranja, ki so na podlagi strokovnih podlag direktno vnesene v spremembe planov;
3. spremembe opredelitev načinov urejanja prostora;
4. določitev programskih zasnov prostorsko izvedbenih načrtov (v nadaljnjem besedilu PIN oziroma občinski lokacijski načrt).
(2) Območje urejanja je v tem odloku določeno z mejo Mestne Občine Novo mesto, iz katere so izvzeta območja Urbanistične zasnove Novega mesta ter območja Krajevne skupnosti Stopiče in Krajevne skupnosti Dolž.
(3) Kartografski del in kartografska dokumentacija, ki je priložena k odloku, prikazujeta vse spremembe in dopolnitve planskih aktov, navedenih v prvem odstavku tega člena.

Naselja v Krajevnih skupnostih Bela Cerkev na Dolenjskem, Birčna vas, Bučna vas, Brusnice, Gabrje, Gotna vas, Ločna – Mačkovec, Mali Slatnik, Otočec, Podgrad, Prečna, Straža, Šmarjeta, Uršna sela, Prečna, Šmihel, Stopiče se uredijo, kot sledi:

– naselje Bela Cerkev; UO Bela Cerkev;
– naselje Birčna vas; UO Birčna vas I, UO Birčna vas II, UO Birčna vas III, UO Birčna vas IV;
– naselje Boričevo;UO Boričevo;
– naselje Brezje; UO Brezje;
– naselje Brezovica; UO Brezovica I, UO Brezovica II, UO Brezovica III;
– naselje Črešnjice; UO Črešnjice;
– naselje Daljni Vrh; UO Daljni Vrh I, UO Daljni Vrh II;
– naselje Dobovo; UO Dobovo;
– naselje Dol pri Šmarjeti; UO Dol pri Šmarjeti;
– naselje Dolenja vas; UO Dolenja vas;
– naselje Dolenje Grčevje; UO Dolenje Grčevje;
– naselje Dolenje Kamenje; UO Dolenje Kamenje;
– naselje Dolenje Karteljevo; UO Dolenje Karteljevo;
– naselje Dolenje Kronovo; UO Dolenje Kronovo I, UO Dolenje Kronovo II;
– naselje Dolenji Suhadol; UO Dolenji Suhadol I, UO Dolenji Suhadol III;
– naselje Dolnje Mračevo; UO Dolnje Mračevo;
– naselje Draga; UO Draga;
– naselje Drganja sela; UO Drganja sela I, UO Drganja sela II, UO Drganja sela IV;
– naselje Družinska vas; UO Družinska vas I, UO Družinska vas II;
– naselje Gabrje; UO Gabrje I;
– naselje Gorenja vas pri Šmarjeti; UO Gorenja vas pri Šmarjeti I, UO Gorenja vas pri Šmarjeti II;
– naselje Gorenje Grčevje; UO Gorenje Grčevje;
– naselje Gorenje Kamence; UO Gorenje Kamence;
– naselje Gorenje Kamenje; UO Gorenje Kamenje;
– naselje Gorenje Karteljevo; UO Gorenje Karteljevo I, UO Gorenje Karteljevo II;
– naselje Gorenje Kronovo; UO Gorenje Kronovo;
– naselje Gorenje Mračevo; UO Gorenje Mračevo I;
– naselje Gorenje, Dolenje Lakovnice; UO Gorenje, Dolenje Lakovnice;
– naselje Gorenji Suhadol; UO Gorenji Suhadol;
– naselje Gradenje; UO Gradenje I, UO Gradenje II;
– naselje Grič pri Klevevžu; UO Grič pri Klevevžu I, UO Grič pri Klevevžu II, UO Grič pri Klevevžu III;
– naselje Gumberk; UO Gumberk (povečava UO glede na pozitivne vloge)
– naselje Herinja vas; UO Herinja vas I, UO Herinja vas II;
– naselje Hudo; UO Hudo;
– naselje Jama; UO Jama;
– naselje Jelše pri Otočcu; UO Jelše pri Otočcu I, UO Jelše pri Otočcu II;
– naselje Jugorje; UO Jugorje;
– naselje Jurka vas; UO Jurka vas;
– naselje Jurna vas; UO Jurna vas I, UO Jurna vas II, UO Jurna vas III;
– naselje Konec; UO Konec;
– naselje Koroška vas; UO Koroška vas II, UO Koroška vas III, UO Koroška vas IV;
– naselje Križe; UO Križe;
– naselje Kuzarjev Kal; UO Kuzarjev Kal;
– naselje Laze; UO Laze;
– naselje Leskovec; UO Leskovec I, UO Leskovec II, UO Leskovec III;
– naselje Lešnica; UO Lešnica;
– naselje Loke; UO Loke;
– naselje Lutrško selo; UO Lutrško selo;
– naselje Mala Strmica; UO Mala Strmica;
– naselje Male Brusnice; UO Male Brusnice;
– naselje Mali Cerovec; UO Mali Cerovec;
– naselje Mali Podljuben; UO Mali Podljuben;
– naselje Mihovec; UO Mihovec;
– naselje Orešje; UO Orešje I, UO Orešje II, UO Orešje III, UO Orešje IV;
– naselje Otočec; UO Otočec I, UO Otočec II, UO Otočec III;
– naselje Paha; UO Paha;
– naselje Petane; UO Petane;
– naselje Petelinjek; UO Petelinjek I, UO Petelinjek II, UO Petelinjek III;
– naselje Podgora; UO Podgora I, UO Podgora II;
– naselje Podgrad; UO Podgrad, UO Rekreacijski park Podgrad;
– naselje Potok; UO Potok I, UO Potok II;
– naselje Potov vrh; UO Potov vrh;
– naselje Prapreče pri Straži; UO Prapreče pri Straži;
– naselje Pristava; UO Pristava I, UO Pristava II;
– naselje Radovlja; UO Radovlja I, UO Radovlja III;
– naselje Rajnovšče; UO Rajnovšče;
– naselje Rakovnik pri Birčni vasi; UO Rakovnik pri Birčni vasi;
– naselje Ratež; UO Ratež I, UO Ratež II;
– naselje Rumanja vas; UO Rumanja vas;
– naselje Sela; UO Sela I;
– naselje Sela pri Ratežu; UO Sela pri Ratežu;
– naselje Sela pri Štravberku; UO Sela pri Štravberku I, UO Sela pri Štravberku II;
– naselje Sela pri Zburah; UO Sela pri Zburah;
– naselje Sevno; UO Sevno I, UO Sevno II;
– naselje Stranska vas; UO Stranska vas I, UO Stranska vas II, UO Stranska vas III, UO Stranska vas IV;
– naselje Straža; UO Straža I, UO Straža II, UO Straža III, UO Straža IV, UO Straža V, UO Straža VI, UO Straža – parkirišče;
– naselje Strelac; UO Strelac I;
– naselje Škrjanče pri Novem mestu; UO Škrjanče pri Novem mestu I, UO Škrjanče pri Novem mestu II;
– naselje Šmarješke Toplice; UO Šmarješke Toplice I, UO Šmarješke Toplice II, UO Šmarješke Toplice III, UO Šmarješke Toplice IV, UO Šmarješke Toplice VI;
– naselje Šmarjeta; UO Šmarjeta;
– naselje Travni Dol; UO Travni Dol;
– naselje Uršna sela; UO Uršna sela I, UO Uršna sela III, UO Uršna sela IV, UO Uršna sela V, UO Uršna sela VI;
– naselje Vavta vas; UO Vavta vas;
– naselje Velike Brusnice; UO Velike Brusnice;
– naselje Veliki Cerovec; UO Veliki Cerovec I, UO Veliki Cerovec II;
– naselje Veliki Podljuben; UO Veliki Podljuben II;
– naselje Veliki Slatnik; UO Veliki Slatnik;
– naselje Vinica pri Šmarjeti; UO Vinica pri Šmarjeti;
– naselje Vinja vas; UO Vinja vas;
– naselje Vrh pri Ljubnu; UO Vrh pri Ljubnu I, UO Vrh pri Ljubnu II;
– naselje Vrh pri Pahi; UO Vrh pri Pahi;
– naselje Zalog; UO Zalog I, UO Zalog II;
– naselje Zbure; UO Zbure, UO Zbure – Zaboršt;
– naselje Žaloviče; UO Žaloviče;
– naselje Ždinja vas; UO Ždinja vas II, UO Ždinja vas IV, UO Ždinja vas V;
– naselje Žihovo selo; UO Žihovo selo;

1. kot programske zasnove za (območja programskih zasnov se prikažejo v kartografskem delu in kartografski dokumentaciji dokumenta):
– ureditveni načrt Bela Cerkev;
– ureditveni načrt Družinska vas;
2. kot spremembo namenske rabe za potrebe gradnje infrastrukturnih, gospodarskih, stanovanjskih ter drugih objektov (območja namenske rabe se prikažejo v kartografskem delu in kartografski dokumentaciji dokumenta):
– v naselju BELA CERKEV
List DKN Novo mesto 20
– predl. št. 1-02c, 1-02d, 1-05, 1-09c; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 1-09a; širitev pokopališča;
– predl. št. 1-09b; prometne površine;
– v naselju BIRČNA VAS
List DKN Semič 06
– predl. št. 2-09a, 2-09b; prometne površine;
– predl. št. 2-07, 2-08a – parc. št. 1286/7, 1287/1, 1287/4, 2-09c; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 2-05a; gostišče;
– v naselju BREZOVICA
List DKN Novo mesto 19
– predl. št. 8-02, 8-04, 8-14, del 8-15, 8-18, 8-21, 8-22ar, 8-22br, 8-22cr, del 8-22dr; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 8-01; kmečki turizem;
-v naselju ČREŠNJICE
List DKN Novo mesto27
– predl. št. 16-05; kmečki turizem
– v naselju DOBOVO
List DKN Novo mesto 29
– predl. št. 21-01; stanovanjska gradnja;
– v naselju DOLENJA VAS
List DKN Novo mesto 28
– predl. št. 23-01; stanovanjska gradnja in gospodarski objekt;
– v naselju DOLENJE GRČEVJE
List DKN Novo mesto 27
– predl. št. 26-01; zidanica;
– predl. št. 26-02; stanovanjska gradnja;
– v naselju DOLENJE KRONOVO
List DKN Novo mesto 19
– predl. št. 29-01u; zdraviliški kompleks v parkovni ureditvi;
List DKN Novo mesto 19, 20
– predl. št. 29-02; pomožni objekt;
– v naselju DOLENJE LAKOVNICE
List DKN Semič 07
– predl. št. 30-01; stanovanjska gradnja;
– v naselju DRGANJA SELA
List DKN Semič 04
– predl. št. 46-02; stanovanjska hiša z delavnico;
– predl. št. 46-03; širitev pokopališča;
– predl. št. 46-04; hiša s hlevom;
List DKN Semič 14
– predl. št. 46-05a, 46-05b; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 46-K1; vodohran;
– v naselju DRUŽINSKA VAS
List DKN Novo mesto 19
– predl. št. 47-24a, 47-24b; stanovanjska gradnja;
List DKN Novo mesto 19, 20
– predl. št. 47-17, stanovanjska gradnja;
List DKN Novo mesto 20
– predl. št. 47-01, 47-03, 47-14, 47-16a, 47-16b, stanovanjska gradnja;
– predl. št. 47-15, 47-18; gospodarski objekt;
– v naselju GABRJE
List DKN Novo mesto 50
– predl. št. 49-09, 49-11, 49-16b, 49-16f, 49-16h, 49-16j; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 49-16a – parc. št. 1749/1, 1749/2, 1750/2, 1751/1, 49-16e; stanovanjska gradnja in male gospodarske enote;
– predl. št. 49-16c; centralne dejavnosti in stanovanjska gradnja;
– predl. št. 49-16i; centralne dejavnosti in parkovna ureditev;
– predl. št. 49-16k; centralne dejavnosti;
– predl. št. 49-16l; stanovanjska gradnja in servisna dejavnost;
– v naselju GORENJA VAS PRI ŠMARJETI
List DKN Novo mesto 9
– predl. št. 54-02; kmečki turizem;
– predl. št. 54-04, 54-03; stanovanjska gradnja;
naselje GORENJE KAMENCE
List DKN Novo mesto 26
– predl. št. 57-11–parc. št. 2436, 57-12; stanovanjska gradnja;
– v naselju GORENJE KAMENJE
List DKN Novo mesto 26
– predl. št. 58-07; stanovanjska gradnja;
– v naselju GORENJE KARTELJEVO
List DKN Novo mesto 16
– predl. št. 59-02; poslovna stavba;
– predl. št. 59-01; stanovanjska gradnja;
– v naselju GORENJE LAKOVNICE
List DKN Semič 06, 07
– predl. št. 61-01; stanovanjska gradnja;
List DKN Semič 07
– predl. št. 61-03; stanovanjska gradnja;
List DKN Semič 16
– predl. št. 61-06; lovska koča;
– v naselju GRIČ PRI KLEVEVŽU
List DKN Novo mesto 09
– predl. št. 76-01; stanovanjska gradnja;
– v naselju GUMBERK
List DKN Novo mesto 39
– predl. št. 77-01 in 77-02; parkirišče za kamione gradbeno mehanizacijo in avtomehanična delavnica;
– predl. št. 77-07; separacija in obdelava kamnov in peskov;
– v naselju JAMA
List DKN Semič 06
– predl. št. 89-01, 89-02, 89-03; stanovanjska gradnja;
– v naselju JELŠE PRI OTOČCU
List DKN Novo mesto 28
– predl. št. 92-01; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 92-04; širitev kmetije
– v naselju JURKA VAS
List DKN Novo mesto 44
– predl. št. 95-02; stanovanjska gradnja;
– v naselju JURNA VAS
List DKN Semič 17
– predl. št. 96-03b; mizarska delavnica;
– v naselju KOROŠKA VAS
List DKN Semič 17
– predl. št. 101-06; stanovanjska gradnja;
– v naselju LAZE
List DKN Semič 25
– predl. št. 106-01, 106-02, 106-05; stanovanjska gradnja;
– v naselju LJUBEN
List DKN Semič 15
– predl. št. 205-K2; vodohran;
– v naselju LOKE
List DKN Novo mesto 44
– predl. št. 110-01; stanovanjska gradnja;
– v naselju LUTRŠKO SELO
List DKN Novo mesto 29
– predl. št. 113-01, 113-02; stanovanjska gradnja;
– v naselju MALE BRUSNICE
List DKN Novo mesto 39
– predl. št. 117-02; stanovanjska gradnja in gospodarski objekt;
– v naselju MALI CEROVEC
List DKN Semič 08
– predl. št. 119-01, 119-02–parc. št. 308; stanovanjska gradnja;
– v naselju OTOČEC
List DKN Novo mesto 28
– predl. št. 138-05, 138-10; centralne dejavnosti;
List DKN Novo mesto 29
– predl. št. 138-01t; stanovanjska gradnja, gospodarski objekt in parkirišče;
– v naselju PAHA
List DKN Novo mesto 28
– predl. št. 139-01, 139-02; stanovanjska gradnja;
– v naselju PETANE
List DKN Semič 05
– predl. št. 141-01v; stanovanjska gradnja in gospodarski objekt;
– v naselju PETELINJEK
List DKN Novo mesto 38
– predl. št. 142-07; poslovno-stanovanjski objekt;
– predl. št. 142-01, 142-02, 142-03, 142-04, 142-05, 142-08, 142-09, 142-11, 142-12a, 142-12b, 142-12c, 142-12d, 142-12e, 142-12f, 142-12g, 142-12h – parc. št. 1260/2, 1261, 2188/1; stanovanjska gradnja;
– v naselju PODGORA
List DKN Novo mesto 34, 35
– predl. št. 146-08c; prometne površine;
– predl. št. 146-08b; prostor za javne prireditve na prostem;
– v naselju PODGRAD
List DKN Semič 18
– predl. št. 148-05b, stanovanjska gradnja in zelene površine;
– predl. št. 148-05c; stanovanjska gradnja in male gospodarske enote;
– predl. št. 148-04; športni kompleks;
– predl. št. 148-05a; parkirišče;
– predl. št. 148-06a, 148-06b, 148-06c; cestišče;
– predl. št. 148-06e; javni športni park;
– v naselju POTOK
List DKN Novo mesto 44
– predl. št. 155-07, 155-09; stanovanjska gradnja;
– v naselju PRAPREČE
List DKN Novo mesto 44
– predl. št. 158-01, 158-02; stanovanjska gradnja;
– v naselju POTOV VRH
List DKN Novo mesto 38
– predl. št. 156-01; gospodarski objekt;
– v naselju PREČNA
List DKN Novo mesto 35
– predl. št. 159-02; razširitev poslovnih prostorov;
– v naselju PRISTAVA
List DKN Semič 17
– predl. št. 161-03; gospodarski objekt;
– v naselju RATEŽ
List DKN Novo mesto 39
– predl. št. 165-01, 165-14c, 165-14d; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 165-07; dvorišče;
– predl. št. 165-14a, 165-14e, 165-14g; centralne dejavnosti in stanovanjska gradnja;
– predl. št. 165-04 – parc. št. 3501/8 – parkirišče;
– v naselju RADOVLJA
List DKN Novo mesto 09
– predl. št. 162-08; stanovanjska gradnja;
– v naselju RUMANJA VAS
List DKN Novo mesto 43
– predl. št. 168-10; garaža;
– v naselju SELA PRI RATEŽU
List DKN Novo mesto 39
– predl. št. 174-02; stanovanjska gradnja;
– v naselju SEVNO
List DKN Novo mesto 27
– predl. št. 180-01; stanovanjska gradnja;
– v naselju STRANSKA VAS
List DKN Semič 06
– predl. št. 190-06, 190-07, 190-08, 190-09, 190-10b; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 190-11; gospodarski objekt;
– v naselju STRAŽA
List DKN Novo mesto 44
– predl. št. 191-01, 191-02, 191-16, 191-18, 191-25; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 191-22 (delno); sanacija degradiranega območja s parkiriščem za kamione;
List DKN Novo mesto 43
– predl. št. 191-23a, 191-23b, 191-23c; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 191-24a; gozd /odprte površine v urbanem prostoru;
– predl. št. 191-08, 191-09; stanovanjska gradnja;
– v naselju SUHOR
List DKN Novo mesto 35
– predl. št. 193-03; stanovanjska gradnja;
– v naselju ŠKRJANČE PRI NOVEM MESTU
List DKN Novo mesto 46
– predl. št. 197-03; hladilnica za sadje;
– v naselju ŠMARJEŠKE TOPLICE
List DKN Novo mesto 19
– predl. št. 198-02, 198-03, 198-04, 198-05, 198-07, 198-13b, 198-14, 198-15, 198-20, 198-27; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 198-28dr; centralne dejavnosti;
– predl. št. 198-28er; stanovanjska gradnja in počitniške kapacitete;
– predl. št. 198-09bu; zdraviliški kompleks;
– predl. št. 198-29e, 198-29f, , 198-29i; centralne dejavnosti in stanovanjska gradnja;
– predl. št. 198-09au; urbana zelena površina s stavbno infrastrukturo;
– predl. št. 198-29b (198-28b)*; infrastruktura in urbane zelene površine;
– predl. št. 198-30a, 198-30b; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 198-30d–parc. št. 1126/1, 198-30e, 198-30f; stanovanjska gradnja in male gospodarske enote;
– predl. št. del 198-28 cr, – centralne dejavnosti;
(Opomba: * oznaka v oklepaju pomeni oštevilčenje predloga, kot izhaja iz mnenja za področje usmerjanja poselitve št. 352-11-20/00 z dne 11. 7. 2002);
– v naselju ŠMARJETA
List DKN Novo mesto 09
– predl. št. 199-09k; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 199-09a; parkirišče s parkovno ureditvijo ob pokopališču ;
– predl. št. 199-09c – parc. št. 1912/1, 1914/1, 1914/2, 1914/3; centralne dejavnosti;
– predl. št. 199-09i, 199-09j; stanovanjska gradnja in male gospodarske enote;
– predl. št. 199-09e; urbana parkovna ureditev;
– predl. št. 199-01; industrijska cona;
List DKN Novo mesto 19
– predl. št. 199-09m; bencinski servis s parkovno ureditvijo;
– v naselju TRŠKA GORA
List DKN Novo mesto 27
– predl. št. 204-06; zidanica;
– predl. št. 204-15; kmečki turizem;
– predl. št. 204-01, 204-02; stanovanjska gradnja;
– v naselju URŠNA SELA
List DKN Semič 15
– predl. št. 205-02; poslovna stavba;
– predl. št. 205-04, 205-06, 205-07, 205-11f, 205-11g, 205-11h; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 205-03; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 205-K2; voda;
– predl. št. 205-11a, 205-11b, 205-11c; prometne površine;
– v naselju VAVTA VAS
List DKN Novo mesto 43
– predl. št. 206-01; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 206-03; funkcionalna zemljišča domačij;
– v naselju VELIKE BRUSNICE
List DKN Novo mesto 39
– predl. št. 207-10f; stanovanjska gradnja;
List DKN Novo mesto 39, 40
– predl. št. 207-04bs; stanovanjska gradnja;
List DKN Novo mesto 40
– predl. št. 207-01, 207-06, 207-10h–parc. št. 140/1; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 207-05; centralne dejavnosti in stanovanjska gradnja;
– predl. št. 207-10a; prometne površine;
– predl. št. 207-10c – parc. št. 725 (delno), 731/6 (delno); stanovanjska gradnja, prometne površine, proizvodna dejavnost;
– v naselju VELIKI PODLJUBEN
List DKN Semič 05
– predl. št. 212-02; stanovanjska gradnja;
– v naselju VINJI VRH
List DKN Novo mesto 20
– predl. št. 220-02; zidanica;
– v naselju VRH PRI LJUBNU
List DKN Novo mesto 45
– predl. št. 225-01; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 225-02; gospodarski objekt;
– v naselju ZBURE
List DKN Novo mesto 09, 49
– predl. št. 236-03a; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 236-03b, 236-03d, 236-03e, 236-03g; centralne dejavnosti in stanovanjska gradnja;
– predl. št. 236-04; širitev kmetije;
– v naselju ŽALOVIČE
List DKN Novo mesto 18
– predl. št. 237-02, 237-04, 237-05; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 237-01; stanovanjska gradnja;
– v naselju ŽDINJA VAS
List DKN Novo mesto 27
– predl. št. 238-08; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 238-14a; stanovanjska gradnja in gospodarski objekti;
– predl. št. 238-05, 238-07; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 238-14e, 238-14g; stanovanjska gradnja in male gospodarske enote;
3. kot spremembo namenske rabe območij gozdnih zemljišč v kmetijska zemljišča:
– v naselju GOLUŠNIK
List DKN Novo mesto 27
– predl. št. 53-01; druga kmetijska zemljišča;
– v naselju RATEŽ
List DKN Novo mesto 39
– predl. št. 165-10; najboljša kmetijska zemljišča;
– v naselju RUMANJA VAS
List DKN Novo mesto 43
– predl. št. 191-06; druga kmetijska zemljišča;
4. kot predlogi, ki se nanašajo na opredelitev območij za rekreacijo v naravnem okolju in se jim ohrani prvotna namenska raba, ki pa je podrejena rekreaciji in športnim aktivnostim v naravnem okolju, kar je potrebno navesti v tekstualnem delu odloka in prikazati na karti »Zasnove rekreacije v naravnem okolju«, ki je del kartografskega dela prostorskih sestavin planskih aktov, in sicer:
– v naselju BELA CERKEV
List DKN Novo mesto 20
– predl. št. 1-09d, 1-09e; športne aktivnosti v parkovni ureditvi;
– v naselju BIRČNA VAS
List DKN Semič 6
– predl. št. 2-06; nogometno igrišče;
– v naselju MALE BRUSNICE
List DKN Novo mesto 39
– predl. št. 117-04; smučišče;
– v naselju ŠMARJETA
List DKN Novo mesto 09
– predl. št. 199-02; nogometno igrišče;
– v naselju ZBURE
List DKN Novo mesto 20
– predl. št. 236-03h; prostor za javne prireditve na prostem;

– Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 352-90/99/16 z dne 20. 8. 2002, Agencije RS za okolje, Sektorja za varstvo narave, št. 35001-45/02 z dne 24. 6. 2003, stališča Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Območne enote Novo mesto, št. 6-III-201/2-O-02/AŠP z dne 2. 7. 2002 ter z dne 7. 11. 2002, in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, št. NM-56/2002-MS z dne 28. 6. 2002:
1. programske zasnove za:
– zazidalni načrt Birčna vas – sever;
– ureditveni načrt Birčna vas;
– ureditveni načrt Dolenja Straža;
– ureditveni načrt Gabrje;
– ureditveni načrt Otočec;
– ureditveni načrt Petelinjek;
– ureditveni načrt Podgrad;
– ureditveni načrt Ratež;
– ureditveni načrt Straža;
– ureditveni načrt Šmarjeta /Orešje;
– ureditveni načrt Šmarješke Toplice – zahod;
– ureditveni načrt Šmarješke Toplice/Brezovica;
– ureditveni načrt Uršna sela;
– ureditveni načrt Vavta vas;
– ureditveni načrt Velike Brusnice;
– ureditveni načrt Veliki Cerovec;
– ureditveni načrt Zbure;
– ureditveni načrt Sanacija kamnoloma v rekreacijski park Podgrad;
– ureditveni načrt Zdraviliško – hotelski kompleks in Toplice;
2. sprememba namenske rabe za potrebe gradnje infrastrukturnih, gospodarskih, stanovanjskih ter drugih objektov:
– v naselju BELA CERKEV
List DKN Novo mesto 20
– predl. št. 1-03; parkirišče za kamione
– v naselju DRUŽINSKA VAS
List DKN Novo mesto 20
– predl. št. 47-02; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 47-19; garaže, parkirišče;
– v naselju GABRJE
List DKN Novo mesto 50
– predl. št. 49-15; parkirišče z obračališčem;
– v naselju GABRJE
List DKN Novo mesto 40
– predl. št. 49-16m, 49-16n – stanovanjska gradnja;
– v naselju KUZARJEV KAL
List DKN Novo mesto 35
– predl. št. 104-01; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 104-02; preselitev kmetije;
– v naselju OREŠJE
List DKN Novo mesto 10
– predl. št. 135-02; gospodarski objekti z bivalnimi prostori;
– v naselju OTOČEC
List DKN Novo mesto 28
– predl. št. 138-11a; promet, centralne dejavnosti, prometne in zelene površine;
– predl. št. 138-11b; pokopališče s parkiriščem;
– predl. št. 138-11e; urbane zelene površine s podzemno infrastrukturo;
– v naselju PODRGRAD
List DKN Semič 18
– predl. št. 148-02; poslovilna vežica;
– v naselju POTOK
List DKN Novo mesto 44
– predl. št. 155-05, 155-06 – parc. št. 1485/1; stanovanjska gradnja;
– vnaselju RATEŽ
List DKN Novo mesto 39
– predl. št. 165-05; poslovni objekt;
– predl. št. 165-14h; parkirišče;
– v naselju SELA
List DKN Novo mesto 20
– predl. št. 170-01, 170-02; stanovanjska gradnja;
– v naselju STRAŽA
List DKN Novo mesto 44
– predl. št. 191-03, 191-04, 191-23d, 191-23e; stanovanjska gradnja;
– v naselju ŠMARJEŠKE TOPLICE
List DKN Novo mesto 19
– predl. št. 198-09cu; zdraviliški kompleks;
– predl. št. 198-29g; centralne dejavnosti in stanovanjska gradnja;
– predl. št. 198-29c; infrastruktura in urbane zelene površine;
– predl. št. 198-08 – parc. št. 962/1; centralne dejavnosti in stanovanjska gradnja;
– v naselju VAVTA VAS
List DKN Novo mesto 43
– predl. št. 206-04; širitev pokopališča
– v naselju VELIKE BRUSNICE
List DKN Novo mesto 39, 40
– predl. št. 207-04ds–parc. št. 895, 896, 900; 207-10i – parc. št. 245/2, 3772; centralne dejavnosti in stanovanjska gradnja;
List DKN Novo mesto 40
– predl. št. 207-10b – parc. št. 851; stanovanjska gradnja, prometne površine, proizvodna dejavnost;
– v naselju ZBURE
List DKN Novo mesto 20
– predl. št. 236-01; prostor za javne prireditve na prostem.

– v naselju BREZJE
List DKN Novo mesto 39, 40
– predl. št. 6-01; stanovanjska gradnja;
– v naselju BREZOVICA
List DKN Novo mesto 19
– predl. št. del 8-15, del 8-22dr; stanovanjska gradnja;
– predl. št. del 8-22dr; cestišče;
– v naselju ČREŠNJICE
List DKN Novo mesto 28
– predl. št. 16-04, stanovanjska gradnja
– v naselju DOLENJI SUHADOL
List DKN Novo mesto 50
– predl. št. 35-02; stanovanjska gradnja;
– v naselju DALJNI VRH
List DKN Novo mesto 25
– predl. št. 18-01; gospodarski objekt;
– v naselju GORENJE KAMENCE
List DKN Novo mesto 26
– predl. št. 57-01, 57-03, 57-05, 57-06, 57-14b; stanovanjska gradnja;
– v naselju DOLENJA STRAŽA
List DKN Novo mesto 44
– predl. št. 191-07R; stanovanjska gradnja;
– v naselju DRUŽINSKA VAS
List DKN Novo mesto 19
– predl. št. 47-25p; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 47-22; stanovanjska gradnja;
List DKN Novo mesto 20
– predl. št. 47-13; stanovanjska gradnja in poslovni objekt;
– vnaselju DOLENJE KAMENJE
List DKN Novo mesto 26
– predl. št. 27-01 – parc. št. 327/2; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 27-02; stanovanjska gradnja in kmetijski gospodarski objekti;
– v naselju GORENJE KAMENJE
List DKN Novo mesto 16, 26
– predl. št. 58-04, 58-06; stanovanjska gradnja;
– v naselju GORENJE KARTELJEVO
List DKN Novo mesto 15
– predl. št. 59-05a (delno); stanovanjski objekt;
– v naselju GABRJE
List DKN Novo mesto 50
– predl. št. 49-08; stanovanjska gradnja;
– v naselju KOGLO
List DKN Novo mesto 08
– predl. št. 242-01; stanovanjska gradnja;
– v naselju KOROŠKA VAS
List DKN Semič 08, 17, 18
– predl. št. 101-07; stanovanjska gradnja;
– v naselju KOTI
List DKN Novo mesto 17
– predl. št. 102-01; stanovanjska gradnja;
– v naselju KRIŽE
List DKN Novo mesto 49
– predl. št. 103-02; stanovanjska gradnja;
– v naselju LAZE
List DKN Semič 25
– predl. št. 106-06; stanovanjska gradnja;
– v naselju LUTRŠKO SELO
List DKN Novo mesto 29
– predl. št. 113-03t; stanovanjska gradnja, gospodarski objekt in parkirišče;
– v naselju NOVO MESTO
List DKN Novo mesto 37
– predl. št. 132-15; garaža;
– predl. št. 132-18; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 132-04; gospodarski objekt s stanovanjem;
– v naselju OREŠJE
List DKN Novo mesto 10
– predl. št. 135-03, 135-06; stanovanjska gradnja in gospodarski objekt;
– v naselju PETANE
List DKN Semič 05
– predl. št. 141-02; stanovanjska gradnja in gospodarski objekt;
– v naselju PODGORA
List DKN Novo mesto 34
– predl. št. 146-03; širitev kmetije;
List DKN Novo mesto 34, 35
– predl. št. 146-08a; hangar za letala in pomožni prostori letališča;
– v naselju POTOK
List DKN Novo mesto 44
– predl. št. 155-04; stanovanjska gradnja;
– v naselju PREČNA
List DKN Novo mesto 35
– predl. št. 159-03; stanovanjska gradnja;
– v vnaselju RADOVLJA
List DKN Novo mesto 09
– predl. št. 162-06, 162-10; stanovanjska gradnja;
– v naselju RUMANJA VAS
List DKN Novo mesto 43
– predl. št. 168-01; stanovanjska gradnja;
– v naselju SREDNJE GRČEVJE
List DKN Novo mesto 27
– predl. št. 184-03; gospodarski objekt;
– v naselju STRAŽA
List DKN Novo mesto 44
– predl. št. 191-15; stanovanjska gradnja;
– v naselju ŠMARJEŠKE TOPLICE
List DKN Novo mesto 19
– predl. št. 198-25; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 198-28ar, 198-28br, del 198-28cr; cestišče;
– v naselju TRŠKA GORA
List DKN Novo mesto 27
– predl. št. 204-07; zidanica
– predl. št. 204-09; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 204-08; stanovanjska gradnja;
– v naselju URŠNA SELA
List DKN Semič 15
– predl. št. 205-01; prizidek
– predl. št. 205-10; kmetija;
– predl. št. 205-12 (205-R1)*; stanovanjska gradnja in kmetijski gospodarski objekti;
(Opomba: * oznaka v oklepaju pomeni oštevilčenje predloga, kot izhaja iz dopolnilnega mnenja za področje kmetijstva, št. 352-80/99/18 z dne 10. 10. 2002);
– v naselju VINJI VRH
List DKN Novo mesto 20
– predl. št. 220-04; stanovanjska gradnja;
– v naselju ŽDINJA VAS
List DKN Novo mesto 26
– predl. št. 238-11, 238-12; kmetija;
List DKN Novo mesto 27
– predl. št. 238-09; stanovanjska gradnja;
– predl. št. 238-10, 238-13; kmetija.

Cilji varstva narave:
– trajna ohranitev in vzdrževanje naravnih vrednot ter preprečevanje njihove ogroženosti;
– preprečevanje posegov, s katerimi bi se spremenile lastnosti naravnih vrednot;
– zagotavljanje javne dostopnosti naravnih vrednot (če to ni v nasprotju s predpisanim varstvenim režimom) in omogočanje njihovega raziskovanja in preučevanja.
Mestna občina Novo mesto bo ob sodelovanju države aktivno vključevala varstvo narave v urejanje prostora z ukrepi, ki bodo zagotovili njeno ohranitev in vzdrževanje, primerno rabo, ohranitev biotske raznovrstnosti ter kvalitetnega življenskega okolja.
Pri načrtovanju posegov v prostor in urejanju prostora v vplivnih območjih naravnih vrednot bo občina upoštevala Zakon o ohranjanju narave, Uradni list RS, št. 56/99 (v nadaljevanju: ZON), predvsem naslednje usmeritve in pogoje:
– biotsko raznovrstnost, naravne vrednote in zavarovana območja je potrebno aktivno vključevati v urejanje prostora, upoštevati pri določanju rabe prostora, pri izkoriščanju naravnih dobrin in pri oblikovanju ukrepov varstva dediščine (6. člen ZON);
– vsi posegi v prostor se morajo planirati, načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave;
– načrtovanje posegov v prostor mora temeljiti na predhodni analizi naravnih značilnosti prostora;
– v največji meri se varujejo naravne vrednote na mestu samem;
– v postopkih načrtovanja, rabe in izkoriščanja naravnih dobrin in urejanja prostora mora državni ali lokalni organ izvesti tisto odločitev, ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo in v primeru alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave;
– nosilec posega v naravo ali izvajalec dejavnosti mora delovati tako, da v čim manjši meri posega v naravo ter po zaključku posega ali dejavnosti približa stanje v naravi tistemu stanju, ki je bilo pred posegom oziroma dejavnostjo (96. člen ZON);
– vsakdo, ki posega v naravo oziroma v habitat populacij rastlinskih in živalskih vrst, mora uporabljati načine, metode in tehnične pripomočke, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrste (16. člen ZON);
– posegi v naravo, ki lahko ogrozijo biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano območje in za katere ni potrebno pridobiti dovoljenja po predpisih o urejanju prostora in po drugih predpisih, se opravljajo na podlagi dovoljenja za poseg v naravo (104. člen ZON); dovoljenje za poseg v prostor se izda na podlagi naravovarstvenega soglasja;
– pri določitvi pogojev za neposredne posege v prostor je potrebno upoštevati tudi varstvene režime za zavarovana območja, varstvene in razvojne usmeritve ter naravovarstvene pogoje za posamezne zvrsti naravnih vrednot;
– kot poseben naravovarstveni pogoj pri vseh zvrsteh naravnih vrednot je obvezna pridobitev naravovarstvenega soglasja oziroma ocene ogroženosti, možnost pridobitve morebitnih novih raziskav flore in favne in morebiten predhodni terenski ogled oziroma terenski nadzor.
Varstveni režimi so določeni z odloki o zavarovanju. Opisi varstvenih režimov za posamezne zvrsti naravnih vrednot (površinske geomorfološke, podzemne geomorfološke, hidrološke, dendrološke) so podani v Strokovnih podlagah za varstvo naravne dediščine za območje Krajevnih skupnostih Bela Cerkev na Dolenjskem, Birčna vas, Bučna vas, Brusnice, Gabrje, Gotna vas, Ločna–Mačkovec, Mali Slatnik, Otočec, Podgrad, Prečna, Straža, Šmarjeta, Uršna sela, Regrča vas, ki jih je izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, januarja 2001. Opisi so sestavina tega plana. Podrobnejše usmeritve ter merila in pogoje za urejanje prostora v območjih naravnih vrednot opredeli pristojna varstvena služba.
Seznami naravne dediščine so priloženi grafičnemu delu odloka.

– Zasnovo varstva kulturne dediščine predstavljajo enote pomembnejše kulturne dediščine in pomembnejša območja kulturne dediščine kot republiško obvezno izhodišče.
Pomembno kulturno dediščino varujemo optimalno v njenem vplivnem območju, kar predstavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe v vplivnem območju, ohranitev funkcionalnih navezav in celovitosti.
Zasnovo varstva kulturne dediščine predstavlja tudi druga kulturna dediščina, registrirana po predpisih o kulturni dediščini, in je obvezna sestavina prostorskih planskih in izvedbenih aktov. Seznam in kartni prikaz kulturne dediščine, kakor tudi varstvene usmeritve za posamezne zvrsti dediščine, se nahajajo v Strokovnih podlagah varstva kulturne dediščine (ZVNKD Novo mesto, september 2000), ki so sestavni del tega plana.
Na območjih kulturne dediščine je pri pripravi prostorskih aktov občin treba obvezno upoštevati:
– zasnovo varstva kulturne dediščine iz izbranega registra kulturne dediščine,
– načela celotnega varstva je treba upoštevati pri prostorskem planiranju in urbanističnem načrtovanju,
– načrtovanje posegov mora temeljiti na predhodni analizi kulturnih značilnosti prostora,
– v največji možni meri je treba varovati dediščino na mestu samem,
– načrtovati posege in dejavnosti v prostoru na način, da ne prizadenejo varovanih vrednot materialne substance dediščine,
– posegi v prostor naj prispevajo k trajni ohranitvi dediščine in povečanju njene vrednosti,
– ohraniti kulturno raznovrstnost in kulturno identiteto slovenskega nacionalnega prostora,
– na območjih kulturne dediščine ima obnova in ohranjanje dediščine prednost pred novogradnjami.
Cilji varstva kulturne dediščine so:
– vzdrževanje in obnavljanje kulturne dediščine ter preprečevanje njene ogroženosti,
– zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za neposredno vključevanje kulturne dediščine v prostor in aktivno življenje,
– zagotavljanje javne dostopnosti kulturne dediščine ter omogočanje njenega raziskovanja in preučevanja,
– preprečevanje posegov, s katerimi bi se spremenile lastnosti, vsebina, oblika in s tem vrednost kulturne dediščine.
Mestna občina Novo mesto bo ob sodelovanju države aktivno vključevala kulturno dediščino v urejanje prostora z ukrepi, ki bodo zagotovili ohranitev dediščine in njeno vzdrževanje, njeno primerno rabo in ohranjanje kulturne identitete.
Seznami dediščine so priloženi grafičnemu delu odloka.

Za vsak poseg v koridorje prenosnih objektov je potrebno pridobiti pisno soglasje GJS Prenos električne energije.

Za nov dolgoročni republiški prostorski plan do leta 2020 so 14. 5. 2002 s strani Geoplina predlagane spremembe, med drugim tudi z izbrisom predhodno predvidenega plinovoda Novo mesto-Postojna. Geoplin je predložil dopolnitev z mednarodnim plinovodom Madžarska-Italija, ki naj bi predvidoma potekal tudi skozi Mestno občino Novo mesto in s plinovodom Novo mesto-Metlika (hrvaška meja). Trase teh plinovodov še niso detajlno obdelane, v času vključevanja v prostor in v času projektiranja bomo trase prilagodili predmetnim predvidenim občinskim planskim posegom.

Za obrambo so perspektivna naslednja območja:
– območja izključne rabe: letališče Prečna, Poganski boršt, Jedinščica, vojašnica Novo mesto, Pri turnu, Trška gora
– območja nadzorovane rabe: Poganski boršt.

Območje izključne rabe letališča in območja omejitev v širšem območju športnega letališča Novo mesto se določi tako, kot je prikazano v kartografskem delu in kartografski dokumentaciji dokumenta.

Programska zasnova obravnava območje naselbinskega telesa zgodovinskega središča Bele Cerkve, ki leži med cestama Sela–Draga in magistralno cesto Novo mesto–Obrežje v smeri vzhod–zahod, na diagonalni cesti Dolenje Kronovo–Vinji vrh. Obseg območja je razviden iz karte 3 : Območje urejanja v merilu 1:5000. V naravi so v območju urejanja (v nadaljevanju tudi OU) pozidana in nepozidana stavbna zemljišča. Poleg tega so tudi javne ceste ter kmetijske in gozdne površine znotraj ali na robovih naselbinske strukture, ki po veljavnem prostorskem planu spadajo v 1. ali 2. območje kmetijskih zemljišč in se v tem postopku spreminjajo v območje stavbnih zemljišč. Površina območja urejanja znaša 8,95 ha.

Cilj ureditve po predmetnem dokumentu je revitalizacija središča naselja v lokalno pomembno vas z urbanimi sestavinami. Prenova naj zagotovi razvoj naselja v skladu z značajem, pomenom, arhitekturnimi, urbanistično/ruralnimi, naravnimi in ustvarjenimi ter drugimi prostorskimi kvalitetami. Dokument naj:
– zagotovi izrabo prostih kapacitet,
– ureja javni prostor naselja v skladu z novimi tehnološkimi in funkcionalnimi zahtevami,
– spodbuja uveljavljanje novih vsebin v starem jedru,
– zagotovi prenovo infrastrukture, vključno z opredelitvijo novega/razširitvijo obstoječega pokopališča.

Prostor naselja je znotraj meje urejanja namenjen:
– središče ob osrednjem trgu: razvoju terciarnih in kvartarnih dejavnosti, dopolnilno bivanju v samem središču ob osrednjem trgu. Dopolnilne in nove prostorske kapacitete se zagotavljajo predvsem s prenovo stavbne strukture ter preureditvami prostorov GE in javnih prostorov;
– sklop S od središča: razvoju terciarnih dejavnosti (predvsem ob osrednjih strukturnih oseh) in bivanju (predvsem izven območja osi). Dopolnilne in nove prostorske kapacitete se zagotavljajo s prestrukturiranjem obstoječe strukture in dopolnilnimi gradnjami;
– JZ sklop: novim stanovanjem in malim gospodarskim enotam, ki so po značaju in merilu združljive s kvalitetnim bivalnim okoljem; ob glavni osi tudi terciarne dejavnosti. Prostorske zmogljivosti se zagotavljajo s prenovo, adaptacijo in novogradnjo stavbne strukture;
– SZ sklop: razširitvi pokopališča, izgradnji poslovilnega objekta in parkirišča, prenova obstoječega pokopališča s cerkvijo;
– J sklop: urbanim zelenim površinam z elementi rekreativnega parka in prezentacijo naravne in kulturne dediščine;
– V sklop: izgradnji novih stanovanj z visoko drevesno vegetacijo–gručo dreves na V robu. Centralne dejavnosti so organizirane v Šmarjeti (10 km).

1. Javni prostor
Prenova javnega prostora naj obsega:
– redefinicijo celotne obstoječe mreže poti in cest naselja v ulično mrežo urbano–podeželskega okolja ob ohranitvi hierarhičnih razmerij t.i. izvorne ulične mreže, s poudarkom na krepitvi središčnosti glavnega trga ter glavnih dveh strukturnih osi in redefiniranju povezav med jedrom in križiščem na severu;
– vzpostavitev nove ulične mreže za aktiviranje ugotovljenih prostih kapacitet, na V in JZ;
– razvoj obstoječih zastavkov javnih prostorov (obstoječe ceste, poti…) naj se poleg funkcionalne prenove razširi in (pre)uredi v javne oblikovane prostore. Izgradnja javne infrastrukture naj se izvede s parcelacijo, s tehničnimi in oblikovnimi rešitvami, ki so v skladu z novimi tehnološkimi in funkcionalnimi zahtevami. V sklopu javnega prostora se opredelijo tudi zelene površine in drevesna vegetacija v urbanem okolju, še posebej na najpomembnejših javnih lokacijah.
Ureditev parkovne ureditve na jugu naj zagotovi ohranitev in prezentacijo ugotovljene dediščine, ohranitev in razvoj vloge in pomena predmetnih gozdnih površin v kulturni krajini ter prostorsko artikuliran stik bodoče avtoceste in J, V meje naselja.
2. Posebna stavbna struktura
Kot posebna stavbna struktura se v sklopu tega dokumenta oblikuje zgolj poslovilna stavba na pokopališču. Oblikovana naj bo tako, da razvija harmoničnost Z meje naselbinskega telesa in bo višinsko povsem podrejena mejni stavbni strukturi.
3. Tematska stavbna struktura
Sanacije, adaptacije, nadomestne in novogradnje naj se oblikujejo v skladu z naslednjimi merili:
– v stavbni strukturi, izpeljani iz avtohtonih urbanističnih in arhitekturnih tipov, ki je prilagojena konkretnim prostorskim kontekstom po vrsti in merilu;
– razvija naj se višinska homogenost tematske stavbne strukture znotraj merila, ki ga postavljajo najvišje, kvalitetne stavbe okoli središča, z zniževanjem do zgolj pritličja ob mejah naselbinskega telesa ter zastavljena enovitost krajine streh – z oblikami streh, površinskimi strukturami in koloritom;
– meje naselbinske strukture naj se razvijajo v skladu z ugotovljenimi kvalitetnimi principi, z razvojem kvalitet in sanacijo problemov ter obravnavajo v skladu z njihovim pomenom;
– pri umeščanju programov je pomembno upoštevati hierarhijo in ugotovljene značaje posameznih lokacij, po načelu, da se pomembnejši programi lahko umeščajo le na pomembne lokacije in obratno; za pomembnost je kriterij urbano–tvornost programa/stavbe;
– stavbe ob strukturnih oseh in središčnih prostorih naj se organizirajo v skladu z ugotovljenimi kvalitetnimi, predvsem izvornimi principi; oblikovane naj bodo tako, da sooblikujejo javni vaški prostor; pri kvalitetnih arhitekturah je potrebno zagotoviti prednost prenovam pred nadomestnimi gradnjami;
– stavbna struktura naj bo locirana na ugotovljene in novo opredeljene gradbene linije ali druge oblike organiziranja razmerij javni/interni prostor gradbenih enot, v skladu z merili po posameznih delih naselja.

– prometno omrežje: priključevanje na regionalne in magistralne prometnice, prvenstveno z novim priključkom na bodočo avtocesto, do izgradnje pa po obstoječi priključni cesti iz smeri Kronovega, sekundarno iz smeri Sel in Drage; organizacija motornega prometa znotraj meje ureditvenega načrta v razmerju do oblikovanega uličnega/vaškega javnega prostora s poudarkom na peš prometu in selektivnih omejitvah tovornega prometa;
– vodovod: priključitev na obstoječi prenovljeni vod v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– kanalizacija: ločeno zbiranje sanitarnih vod v troprekatnih nepropustnih greznicah brez izpustov, s pogodbeno urejenim praznjenjem pooblaščene komunalne službe; ureditev odvodnjavanja z vseh javnih in drugih utrjenih površin ter streh, z zbiranjem in predpisanim očiščenjem (z lovilci olj, usedalniki) ter ponikovanjem meteornih voda v samostojnem sistemu; odvajanje gospodarskih odplak v ločene nepropustne greznice brez iztokov, na praznjenje;
– električna energija: izgradnja nadomestne TP na novi lokaciji, napajanje iz RP Kronovo/Bršljin;
– TK omrežje: priključitev na obstoječe TK omrežje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave PIN;
– ogrevanje: kurišča na zemeljski plin, lahko kurilno olje, utekočinjeni naftni plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva;
– odpadki: zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo v skladu z občinskim odlokom.
Vsa javna in prenovljena infrastruktura naj se napeljuje izključno v javnem prostoru. Kabelski vodi se napeljujejo le podzemno.

– naravna in kulturna dediščina sta pomembni merili kvalitetnih rešitev, zato so ugotovljeni in varovani elementi kvalitet dediščine izhodiščna sestavina ureditvenega načrta,
– upoštevanje veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorsko izvedbene dokumentacije,
– vsi posegi naj se izvedejo tako, da bivalne razmere v okolju ne bodo poslabšane tako v času gradnje kot v času obratovanja (raven hrupa, varovanje vode, tal in zraka ter ohranitev vidnih kakovosti okolja),
– upoštevanje predpisov v zvezi z varovanjem pred požarom.

Izdelava PUP v skladu z rezultati in usmeritvami iz strokovnih podlag (tč. D) ter namenom izdelave PIN oziroma občinskega lokacijskega načrta (tč. 2).

Programska zasnova obravnava območje, ki leži znotraj urbanizacijske strukture Zgornje Družinske vasi – v trikotniku severne in južne ceste Družinska vas-Sela (strukturni osi 5 in 8) v smeri sever–jug ter cest Strelac-Družinska vas (strukturna os 4) in Zgornja Družinska vas-Spodnja Družinska vas (os 9) v smeri vzhod–zahod. Obseg območja je razviden iz karte 3: Območje urejanja v merilu 1:5000. V območju urejanja (v nadaljevanju tudi OU) so po veljavnem prostorskem planu stavbna zemljišča in zemljišča, ki spadajo v 1. območje kmetijskih zemljišč, v naravi pa so v območju urejanja pozidana in nepozidana stavbna zemljišča ter javne ceste in kmetijska zemljišča znotraj območja stavbnih zemljišč.
Površina območja urejanja znaša 3,76 ha.

Cilj ureditve je sanacija degradiranega območja razpršene stanovanjske gradnje na robu stare vasi v novo, homogeno naselbinsko strukturo, ki bo postala sestavni del izvornega naselbinskega telesa Zgornje Družinske vasi z naslednjimi elementi:
– izraba ugotovljenih prostorskih rezerv z izgradnjo novih bivalnih enot na že obstoječih stavbnih zemljiščih (ca. 6 individualnih gradbenih enot) ter na novih stavbnih zemljiščih (ca. 11-15 gradbenih enot za individualno stanovanjsko gradnjo);
– adaptacija in razvoj mreže poljskih poti v ulice, z urejenim varnim motornim in peš prometom. Obstoječa mreža naj se razvije z dopolnilno, povezano mrežo v osrednjem delu nepozidanih zemljišč;
– sanacija razmerij obstoječe stavbne strukture do javnega prostora v smislu dostopov, hierarhije stavb/fasad ter gradnje pomožnih stavb.

Območje ima danes bivalni značaj. Bivanje je osnovna namembnost predmetnega prostora tudi po tem dokumentu, s tem da je ob glavni osi (os5) ob bivalnem programu mogoče dopolnilno razvijati tudi osebne storitve in trgovino za potrebe lokalnih prebivalcev. V območju urejanja je obstoječ gostinski lokal, ki se mu namembnost ne spreminja, URN naj zagotovi možnost manjše širitve obstoječega programa v okviru opredeljenih prostorskih možnosti. Centralne dejavnosti so organizirane v Šmarjeti (5 km).
Obstoječe bivalne gradbene enote naj ostanejo tudi po tem dokumentu namenjene le bivanju. Nove bivalne gradbene enote naj bodo artikulirane v naslednjih elementih:
– vzdolž obstoječih javnih poti, naj bodo nanizane vzporedno;
– v notranjosti nepozidanega kareja naj se artikulira notranja parcelacija z opredelitvijo – dopolnilne mreže javnega prostora–povezana mreža, brez slepih ulic, v območju nepozidanih zemljišč.
Ob tem se prenovi in dopolnilno zgradi prometno, komunalno in energetsko omrežje, uredijo zelene površine.

1. Tlorisni in višinski gabariti nove stavbne strukture se oblikujejo po naslednjih merilih:
– na posamezni GE je lahko v smislu arhitekturnega merila le ena glavna, individualna bivalna stavba;
– nove stavbe ob glavnih strukturnih oseh (Os 5, 8) naj bodo:
– vzporedno nanizane na novo opredeljenih enotnih gradbenih linijah ob omenjenih strukturnih oseh;
– glavne (vzdolžne) fasade naj sooblikujejo javni prostor;
– glavni vhodi naj bodo z glavnih fasad;
– uvozi v garaže ne morejo biti organizirani na glavnih fasadah;
– višina stavb naj bo od P+M do P+1, vendar enovito po posameznih gradbenih linijah; odvisno od lege v naselju;
– glavne stavbe imajo načeloma simetrične dvokapnice z enovitimi strešnimi površinami, pri čemer so lahko fičare visoke le do 1/3 višine strešne površine; naklon strešnih površin glavnih stavb je 45 stopinj, dvoriščni izzidki ali pomožne stavbe imajo lahko tudi ravne strehe;
– obstoječe stavbe naj se skozi realizacijo novih pobud vključujejo v sooblikovanje javnega prostora na podlagi dopolnilnih, oblikovno prostorskih parametrov novogradenj.
2. Javni prostor
Prenova javnega prostora naj obsega redefinicijo obstoječe mreže poti in cest naselja v ulično mrežo urbano–podeželskega okolja ob ohranitvi hierarhičnih razmerij t. i. izvorne ulične mreže, še posebej na ureditvi glavnih strukturnih osi. Razvoj obstoječih zastavkov javnih prostorov (obstoječe ceste, poti…) naj se izpelje, poleg funkcionalne prenove, z razširitvami, (pre)ureditvami v javne oblikovane prostore in izgradnjo javne infrastrukture s parcelacijo, s tehničnimi in oblikovnimi rešitvami, v skladu z novimi tehnološkimi in funkcionalnimi zahtevami. V sklopu javnega prostora se opredelijo tudi zelene površine in drevesna vegetacija v urbanem okolju, še posebej na najpomembnejših javnih lokacijah.

– prometno omrežje: napajanje po obstoječih cestah iz smeri Sel, Šmarjeških Toplic, Dolnje Družinske vasi in Strelaca, brez sprememb priključevanja.
– vodovod: prenova in povečanje obstoječega voda ter dovod od črpališča Prinovca do naselja, priključevanje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– kanalizacija: novo kanalizacijsko omrežje, speljava fekalnih odplak v obstoječo čistilno napravo v Družinski vasi, prečiščenje meteornih vod do predpisanih vrednosti (z lovilci olj, usedalniki), izpust v ponikovanje;
– električna energija: izgradnja nadomestne, večje TP v OU z napajanjem iz RTP Kronovo/Bršljin, priključevanje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– javna razsvetljava: vzpostavitev javne razsvetljave ob vseh strukturnih oseh nove ureditve;
– TK omrežje: priključitev na obstoječe TK omrežje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave PIN;
– ogrevanje: kurišča na zemeljski plin, lahko kurilno olje, utekočinjeni naftni plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva;
– odpadki: zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo v skladu z občinskim odlokom;
– vizualne komunikacije v javnem prostoru: opredelitev oglasnih točk in objektov, kjer je dovoljeno distribuiranje oglasov v javnem prostoru.
Vsa nova in prenovljena infrastruktura naj se napeljuje izključno v javnem prostoru. Kabelski vodi se napeljujejo le podzemno.

– upoštevanje veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorsko izvedbene dokumentacije,
– vsi posegi naj se izvedejo tako, da bivalne razmere v okolju ne bodo poslabšane, tako v času gradnje kot v času obratovanja (raven hrupa, varovanje vode, tal in zraka ter ohranitev vidnih kakovosti okolja),

Izdelava PUP v skladu z rezultati in usmeritvami iz strokovnih podlag (tč. D) ter namenom izdelave PIN oziroma občinskega lokacijskega načrta (tč. 2).

Programska zasnova obravnava območje med srednjo naselbinsko strukturo Stranske vasi na SV in varovanim območjem železniške proge Novo mesto–Metlika. Obseg območja je razviden iz karte 3 : Območje urejanja v merilu 1:5000. Območje se na vzhodni strani dotika ceste Novo mesto–Uršna sela. V območju urejanja (v nadaljevanju tudi OU) so po veljavnem prostorskem planu stavbna zemljišča in zemljišča, ki spadajo v 1. območje kmetijskih zemljišč, v naravi pa so pozidana stavbna zemljišča, travniki ter delno vinogradi.
Površina območja urejanja znaša 2,02 ha.

Cilji ureditve so:
– pridobiti nova stavbna zemljišča za gradnjo okoli 15–20 stanovanjskih hiš na podlagi želje lastnikov zemljišč;
– izrabiti ugotovljene prostorske rezerve na pasu kmetijskih zemljišč – t.i. ostanku urbanizacije za poselitev v enotni ureditvi;
– zagotoviti zaključenost osrednjega prostorskega sklopa Stranske vasi, še posebej sanacijo njegove zahodne meje ter oblikovanje v naselbinsko telo.
Ureditveno območje leži v neposredni bližini Stranske vasi, ki ima status centralne vasi z osnovno javno ponudbo (trgovine z živili, dva gostinska lokala, cvetličarna…) ter sedežem KS in osnovno šolo.

Dopolnilni del naselbinskega sklopa individualnih stanovanjskih hiš v območju urejanja naj bo organiziran na novi mreži uličnega prostora, ki je v smislu prostorske organizacije avtonomen, v smislu urbanističnega oblikovanja in ambientalnega povezovanja stavbne strukture pa integriran k obstoječi strukturi na vzhodni strani. Organiziran naj bo tako, da bodo negativni vplivi sicer redkega železniškega prometa še minimalizirani. Naselbinski sklop naj bo monofunkcionalen, namenjen zgolj bivanju.

1. Javni prostor
Mreža javnega prostora naj bo pretočna in priključena na glavno cesto Novo mesto–Uršna sela na jugovzhodnem delu. Ulice morajo zagotavljati minimalne prečne in vzdolžne profile za odvijanje pol internega javnega motornega prometa, intervencije in kvalitetne površine za promet pešcev. Dvosmeren promet je potrebno zagotoviti vsaj na priključevanju na napajalno cesto.
2. Stavbna struktura
Vsa stavbna struktura naj bo zasnovana po enotnih merilih kot zgolj tematska stavbna struktura, tako da bo zagotovljena:
– homogenost kubusa stavbnega sklopa v območju urejanja v enotni višini, po obstoječih mejnih stavbah na vzhodu območja urejanja;
– harmoničnost krajine streh brez višinskih odstopanj v osrednjem delu ter načelno zniževanje proti zunanjim mejam;
– oblikovanje javnega prostora v OU po enotnem principu umeščanja stavb (gradbene linije, razmiki med stavbami, interni odprti prostor), z ureditvijo odprtih povezav javni–pol javni–zasebni prostor;
– artikulacija povezav z mejnimi prostori;
– integracije z obstoječo stavbno strukturo na vzhodu;
– harmonizacija razmerja proti prostoru železniške proge s srednje in visokoraslo avtohtono vegetacijo (gruče dreves) na odmiku od železniške proge;
– dialog z nepozidanim prostorom na južni strani – z organizacijo zgolj pritličnih, izrazito vzdolžnih stavbnih kubusov vzdolž plastnic, s sadovnjaki ali z avtohtono srednje visoko vegetacijo po zunanjem robu meje.
Gradbene enote naj bodo velike največ 1000 m2. Stavbna struktura naj ima glavne (vzdolžne) fasade z glavnimi vhodi ob javnem prostoru in naj na odmiku za pol interni prostor sooblikujejo javni prostor ulice. Strehe vseh stavb naj imajo enotne naklone in enotne strešne površine; načeloma naj bodo strehe ravne ali s 45° naklonom.

– prometno omrežje: promet za osebna motorna vozila, pešce in intervencije, omejitev tovornega prometa zgolj na dostavo. Izvedba priključka na cesto Novo mesto – Uršna sela;
– vodovod: prenova in razširitev obstoječega vodovodnega omrežja, priključevanje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave ZN;
– kanalizacija: ločeno zbiranje sanitarnih vod v troprekatnih nepropustnih greznicah brez izpustov, s pogodbeno urejenim praznjenjem pooblaščene komunalne službe; ureditev odvodnjavanja z vseh javnih in drugih utrjenih površin ter streh z zbiranjem in predpisanim očiščenjem (z lovilci olj, usedalniki) ter ponikovanjem meteornih voda v samostojnem sistemu; odvajanje gospodarskih odplak v ločene nepropustne greznice brez iztokov, na praznjenje;
– električna energija: priključitev na obstoječi TP Birčna vas oziroma TP Ušivec, priključevanje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave ZN;
– javna razsvetljava: vzpostavitev javne razsvetljave ob vseh strukturnih oseh nove ureditve;
– TK omrežje: priključitev na obstoječe TK omrežje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave ZN;
– ogrevanje: individualna kurišča na lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva;
– odpadki: zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo v skladu z občinskim odlokom.
Vsa nova in prenovljena infrastruktura naj se napeljuje izključno v javnem prostoru. Kabelski vodi se napeljujejo le podzemno.

– upoštevanje veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorsko izvedbene dokumentacije;
– vsi posegi naj se izvedejo tako, da bodo zagotovljene optimalne bivalne razmere v okolju in da le te ne bodo poslabšane tako v času gradnje kot obratovanja (raven hrupa, varovanje vode, tal in zraka ter ohranitev vidnih kakovosti okolja);
– upoštevanje predpisov v zvezi z varovanjem pred požarom.

Izdelava PUP v skladu z rezultati in usmeritvami iz strokovnih podlag (tč. D) ter namenom izdelave PIN oziroma občinskega lokacijskega načrta (tč. 2).

Programska zasnova obravnava območje urejanja (v nadaljevanju tudi OU) osrednjega dela naselbinskega telesa Birčne vasi, ki leži ob cesti Novo mesto–Semič in ob delu te ceste proti Novemu mestu, do križišča na Ruperč vrhu. Obseg območja je razviden iz karte 3 : Območje urejanja v merilu 1:5000. Po veljavnem prostorskem planu so v območju urejanja stavbna zemljišča ter manjše zemljišče, ki spada v 1. območje kmetijskih zemljišč. V naravi so stavbna zemljišča pozidana in nepozidana, kmetijsko zemljišče pa se po tem dokumentu spreminja v območje stavbnih zemljišč. Površina območja urejanja znaša 11,23 ha.

Cilji ureditve po predmetnem dokumentu je revitalizacija središča naselja v lokalno oskrbno-storitveno središče, v skladu z usmeritvami prostorskega razvoja in aktiviranjem možnosti prostorskega razvoja iz strokovnih podlag. Revitalizacija naj zagotovi razvoj naselja v skladu z značajem, pomenom, arhitekturnimi, urbanistično/ruralnimi, naravnimi in ustvarjenimi ter drugimi prostorskimi kvalitetami. Na ta način zagotavlja splošen dvig kvalitete bivanja in dela v naselju. Dokument tako:
– ureja prenovo javnega prostora in infrastrukture;
– spodbuja uveljavljanje novih vsebin v območju OU;
– zagotavlja aktiviranje obstoječih in ugotovljenih novih prostorskih potencialov s prenovo stavbne strukture.

Prostor naselja znotraj OU, v spremenjenih in novih gradbenih enotah je namenjen razvoju kvartarnih dejavnosti in bivanju ter razvoju malih gospodarskih enot; dopolnilne in nove prostorske kapacitete se zagotavljajo predvsem z nadomestno gradnjo in prenovo, rastjo stavb in gradbenih enot po globini naselbinskega telesa ter s preureditvami gradbenih enot in javnih prostorov; pritličja stavb ob osi1 naj se tako oblikujejo kot javni prostori.
Programi v OU se lahko razvijajo le pod naslednjimi merili:
– stavbna struktura naj bo izpeljana iz avtohtonih urbanističnih in arhitekturnih tipov, prilagojena konkretnim prostorskim kontekstom po vrsti in merilu;
– da upoštevajo načine obdelovanja in vzdrževanja kmetijskih in drugih površin, ki bistveno ne spreminjajo kvalitetnih sestavin kulturne krajine.

1. Javni prostor
Prenova javnega prostora naj obsega:
– redefinicijo obstoječe mreže poti in cest naselja v ulično mrežo urbano–podeželskega okolja, ob ohranitvi hierarhičnih razmerij t.i. izvorne ulične mreže, ureditev glavne strukturne osi in središča ter razvoj mreže v južnem delu;
– razširitev, ureditev javnega prostora in javne infrastrukture s parcelacijo, s tehničnimi in oblikovnimi rešitvami v skladu z novimi tehnološkimi in funkcionalnimi zahtevami, s poudarki na ureditvi motornega in peš prometa ter parkiranja, javnih vsebin in funkcioniranja gradbenih enot.
2. stavbna struktura
Adaptacije, nadomestne in novogradnje naj se oblikujejo v skladu z naslednjimi merili:
– stavbna struktura naj bo izpeljana iz avtohtonih urbanističnih in arhitekturnih tipov, prilagojena konkretnim prostorskim kontekstom po vrsti in merilu;
– razvija naj se višinska homogenost tematske stavbne strukture znotraj merila, ki ga postavljajo najvišje, kvalitetne stavbe vzdolž osi1 (P+M), z zniževanjem do zgolj pritličja ob mejah naselbinskega telesa
– razvija naj se zastavljena enovitost krajine streh ( oblika streh: naklon 45°, sicer načeloma simetrična dvokapnica ali ravna streha v sekundarnem delu naselbinske strukture), enovitost površinskih struktur in kolorit;
– meje naselbinske strukture naj se razvijajo v skladu z ugotovljenimi kvalitetnimi principi, z razvojem kvalitet in sanacijo ugotovljenih problemov ter obravnavajo v skladu z njihovim pomenom;
– pri umeščanju programov je pomembno upoštevati hierarhijo in ugotovljene značaje posameznih lokacij–po načelu, da se pomembnejši programi lahko umeščajo le na pomembne lokacije in obratno; za pomembnost je kriterij urbano–tvornost programa/stavbe;
– stavbe ob strukturnih oseh in središčnih prostorih naj se organizirajo v skladu z ugotovljenimi kvalitetnimi, predvsem izvornimi principi; oblikovane naj bodo tako, da sooblikujejo javni vaški prostor;
– pri kvalitetnih stavbah/arhitekturah je potrebno zagotoviti prednost prenovam pred nadomestnimi gradnjami in adaptacijami;
– stavbna struktura naj bo locirana na ugotovljene in novo opredeljene gradbene linije ali druge oblike organiziranja razmerij javni/interni prostor gradbenih enot, v skladu z merili po posameznih delih naselja;
– sanirajo naj se ostali problemi in razvijajo kvalitete, ugotovljene v strokovnih podlagah.

– prometno omrežje: organizacija motornega prometa znotraj meje v razmerju do oblikovanega uličnega/vaškega javnega prostora; razširitev cestnega profila na osi1 na standardno dvopasovno širino ter obojestranske površine pešca; ohranitev priključitve na obstoječe cestno omrežje na cesti Novo mesto–Semič; rekonstrukcijo te ceste od Ruperč vrha do Stranske vasi, z razširitvijo vozišča in korekcijo radijev, z enostranskim pločnikom širine 1,8 m;
– vodovod: prenova in razširitev obstoječega vodovodnega omrežja, priključitev v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– kanalizacija: ločeno zbiranje sanitarnih vod v novem kanalizacijskem sistemu z novo čistilno napravo; ureditev odvodnjavanja z vseh javnih in drugih utrjenih površin ter streh z zbiranjem in predpisanim očiščenjem (z lovilci olj, usedalniki) ter ponikovanjem meteornih voda v samostojnem sistemu; odvajanje gospodarskih odplak v ločene nepropustne greznice brez iztokov, na praznjenje;
– električna energija: priključitev na obstoječo TP Uršna sela, v J delu izgradnja nove TP z napajanjem iz RP Gotna vas v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– TK omrežje: priključitev na obstoječi TP Birčna vas oziroma TP Ušivec, priključevanje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– ogrevanje: individualna kurišča na lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva;
– odpadki: zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo v skladu z občinskim odlokom.
– avtobusno postajališče: dopolnitev ureditve obojestranskega postajališča v območju današnje lokacije v sklopu nove ureditve javnega prostora;
– vizualne komunikacije v javnem prostoru: opredelitev oglasnih točk in objektov, kjer je dovoljeno distribuiranje oglasov v javnem prostoru.
Vsa nova in prenovljena infrastruktura naj se napeljuje v javnem prostoru. Kabelski vodi se napeljujejo le podzemno.

– naravna in kulturna dediščina sta pomembni merili kvalitetnih rešitev, zato so ugotovljeni in varovani elementi kvalitet dediščine izhodiščna sestavina ureditvenega načrta;
– upoštevanje veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorsko izvedbene dokumentacije;
– vsi posegi naj se izvedejo tako, da bivalne razmere v okolju ne bodo poslabšane, tako v času gradnje kot v času obratovanja (raven hrupa, varovanje vode, tal in zraka ter ohranitev vidnih kakovosti okolja);
– upoštevanje predpisov v zvezi z varovanjem pred požarom.

Izdelava PUP v skladu z rezultati in usmeritvami iz strokovnih podlag (tč. D) ter namenom izdelave PIN oziroma občinskega lokacijskega načrta (tč. 2).

Programska zasnova obravnava območje urejanja (v nadaljevanju tudi OU) naselbinskega telesa Velikih Brusnic v njegovih optimalnih fizičnih mejah, ki leži ob državni cesti Ratež–Gabrje. Obseg območja je razviden iz karte 3: Območje urejanja v merilu 1:5000. Po veljavnem prostorskem planu so v OU stavbna zemljišča ter zemljišče v 1. in 2. območju kmetijskih zemljišč. V naravi so stavbna zemljišča pozidana in nepozidana. Kmetijska zemljišča, ki se jih po tem dokumentu spreminja v stavbna zemljišča, so površine, ki spadajo med t.i. ostanke urbanizacije in ležijo med stavbnimi zemljišči ter na severovzhodu delno že pozidana zemljišča na robu obstoječe meje naselbinskega telesa, kjer se zagotavljajo površine za širitev naselja. Površina območja urejanja znaša 21,00 ha.

Cilj ureditve po predmetnem dokumentu je revitalizacija in manjša širitev naselja v lokalno oskrbno-storitveno središče v skladu z usmeritvami prostorskega razvoja in aktiviranjem možnosti prostorskega razvoja iz strokovnih podlag. Zato se spodaj navedena merila nanašajo na ugotovljena dejstva v omenjenem dokumentu. Revitalizacija naj zagotovi razvoj naselja v skladu z značajem, pomenom, arhitekturnimi, urbanistično/ruralnimi, naravnimi in ustvarjenimi ter drugimi prostorskimi kvalitetami. Na ta način se zagotavlja dvig splošne kvalitete bivanja in dela v naselju. Dokument tako:
– ureja ureditev središča vasi za pomembnejše javne vsebine in racionalizacijo izrabe prostora;
– opredeljuje prenovo javnega prostora in prenovo oziroma izgradnjo infrastrukture, ki lahko omogoča rast naselja iz stihijsko raščene vasi v racionalno in kvalitetno podeželsko naselje z urbanimi sestavinami;
– spodbuja uveljavljanje novih vsebin v naselju, ki bodo krepile njegovo središčnost v razmerju do okoliških naselij;
– vzpostavlja mehanizme sanacije procesov stihijske preobrazbe in rasti na gradbenih enotah;
– vzpodbuja aktiviranje obstoječih in ugotovljenih novih prostorskih potencialov s prenovo stavbne strukture ter z opredelitvijo novih gradbenih enot, še posebej v sklopu sanacije degradiranega območja razpršene gradnje v zahodnem delu območja urejanja.
V območju urejanja je zagotovljenih okoli 1 ha novih površin za terciarne dejavnosti ter okoli 20 gradbenih enot za individualne stanovanjske stavbe (velike okoli 1000 m2) in manjše gospodarske enote, domačije z okoli 1500 m2.

Prostor naselja znotraj OU, v obstoječih, spremenjenih in novih gradbenih enotah je namenjen:
– središče okoli glavnega križišča: razvoju terciarnih, kvartarnih dejavnosti ter bivanju, v skladu z obstoječimi kvalitetnimi principi organizacije programov;
– prostor vzhodno od središča: organizaciji osrednjega trga z javno parkovno ureditvijo in javnimi vsebinami;
– prostor vzdolž osi1: razvoju dejavnosti terciarnega sektorja; malim gospodarskim enotam v bivalnem okolju, bivanju;
– vzhodni del: bivanju, malim gospodarskim enotam v obremenjenem bivalnem okolju.
Dopolnilne in nove prostorske kapacitete se v pretežnem prostoru v OU zagotavljajo predvsem z reorganizacijo obstoječih gradbenih enot, rastjo stavb in rastjo gradbenih enot po globini naselbinskega telesa ob mejah. Predvsem na zahodni strani pa naj se med obstoječimi vzpostavijo tudi nove gradbene enote.
Dejavnosti se lahko v OU razvijajo le pod naslednjimi merili:
– v stavbni strukturi, izpeljani iz avtohtonih urbanističnih in arhitekturnih tipov, ki je prilagojena konkretnim prostorskim kontekstom po vrsti in merilu;
– da upoštevajo načine obdelovanja in vzdrževanja kmetijskih in drugih površin, ki bistveno ne spreminjajo kvalitetnih sestavin kulturne krajine;
– programi, ki ne slabšajo ekoloških, bivalnih in drugih parametrov bivanja in dela v podeželskem vaško urbanem okolju in niso obremenjujoči glede dodatnih emisij v okolje, hrupa, vezave tovornega prometa, umetne svetlobe ipd.

1. Naselbinsko telo v krajini
S posegi naj se ohranja in razvija homogenost naselbinskega telesa Velikih Brusnic v širšem prostoru, še posebej v elementih oblikovanja meja, v višini tematske stavbne strukture (v merilu že obstoječe) in v krajini streh. Na ta način se v celoti ohranja status kvalitetne dominante – obstoječe cerkve z zvonikom.
2. Javni prostor
Prenova javnega prostora naj obsega redefinicijo obstoječe mreže poti in cest naselja v ulično mrežo urbano–podeželskega okolja, ob ohranitvi hierarhičnih razmerij t.i. izvorne ulične mreže, še posebej na ureditvi glavne strukturne osi (os1) ter notranjih (os4, os8, os9), aktiviranju prečne povezave na vzhodu (os3) in glavnih središč B1A, B1D, B1H. Razvoj obstoječih zastavkov javnih prostorov (obstoječe ceste, poti…) naj se izpelje, poleg funkcionalne prenove, z razširitvami, (pre)ureditvami v javne oblikovane prostore in izgradnjo javne infrastrukture s parcelacijo, s tehničnimi in oblikovnimi rešitvami, v skladu z novimi tehnološkimi in funkcionalnimi zahtevami.
Trg s parkovno ureditvijo naj se realizira v kontekstu revitalizacije območja stare cerkve, starega pokopališča in povezav v prostoru. Vsa vodna telesa in obvodni ambienti naj se vključujejo v naselje kot integralni, ambientalno in funkcionalno pomembni prostorski sklopi, ki se jih kreativno vključuje v urban kontekst kot posebno kvaliteto. Pri tem je potrebno posebno pozornost posvetiti odpravi možnih onesnaževanj vseh vrst.
3. Stavbna struktura
V sklopu dokumenta naj se izvajajo prenove, adaptacije, nadomestne in novogradnje v skladu z naslednjimi merili:
– stavbna struktura naj bo izpeljana iz avtohtonih urbanističnih in arhitekturnih tipov in prilagojena konkretnim prostorskim kontekstom po vrsti in merilu (npr. izrazit vzdolžni tloris stavb, načelno od 1:1,6 do 1:2,5); ob pomembnih strukturnih oseh naj imajo stavbe glavne vhode z najpomembnejšega javnega prostora in glavne fasade enovite fasadne ploskve;
– razvija naj se višinska homogenost tematske stavbne strukture znotraj vzpostavljenih meril višine: vzdolž osi1 v osrednjem delu P+1+M, proti severu zgolj P+M, z zniževanjem do zgolj pritličja ob mejah naselbinskega telesa; višine kapi stavb v nizih ob pomembnih oseh naj bodo med seboj usklajene;
– zastavljena naj bo enovitost krajine streh (oblika streh: simetrična dvokapnica 45° z enovitimi strešnimi površinami, v sekundarnem delu imajo lahko stavbe tudi ravne strehe), enovitost površinskih struktur in kolorit;
– meje naselbinskega telesa, ki jih tvorijo mejne stavbe gradbenih enot, naj se razvijajo v skladu z ugotovljenimi kvalitetnimi principi, z razvojem in sanacijo problemov ter obravnavajo v skladu z njihovim pomenom (orientacija stavbnih mas ob meji, sadovnjaki ali vrtovi z avtohtonim zelenjem ter gručami srednje raslega drevja);
– pri umeščanju programov je pomembno upoštevati hierarhijo in ugotovljene značaje posameznih lokacij, po načelu, da se pomembnejši programi lahko umeščajo le na pomembne lokacije in obratno; kriterij je urbanotvornost programa/stavbe;
– stavbe ob strukturnih oseh in središčnih prostorih naj se organizirajo v skladu z ugotovljenimi kvalitetnimi, predvsem izvornimi principi; vse stavbe naj bodo oblikovane tako, da sooblikujejo javni vaški prostor; tako naj imajo stavbe ob osi os1 in osi os4, os8, os9 v središču naselja pritličja urejena za javne programe (2,8–4,0 m svetle višine) in glavne vhode neposredno iz nivojev pločnikov);
– pri kvalitetnih stavbah/arhitekturah je potrebno zagotoviti prednost prenovam pred nadomestnimi gradnjami;
– stavbna struktura naj bo locirana na ugotovljene in novo opredeljene gradbene linije ali druge oblike organiziranja razmerij javni prostor/interni prostor gradbenih enot, v skladu z merili po posameznih delih naselja; gradbene linije se določajo ob vseh strukturnih oseh; določa se jih v razmerju potrebnega profila javnega prostora in kvalitetnih stavb/arhitektur ob ulici;
– zelene površine gradbenih enot so pomemben integrativen in avtohton element vrste urbanističnih tipov, še posebej na mejah naselbinskih teles ter med gradbenimi enotami, kar je pomembno za naselje kot celoto; zato se jih kot takšne vključuje v bodočo ureditev.
V središču naj se posebni tipi stavb oblikujejo v skladu z merili 2., 3., 4., 5., 6. in 8. alinee.

– prometno omrežje: ohranitev priključevanja na obstoječ sistem cest v smereh Ratež, Gabrje in Leskovec, organizacija motornega in peš prometa znotraj OU v razmerju do oblikovanega uličnega/vaškega javnega prostora vzdolž vseh strukturnih osi v naselbinskem telesu; selektivna omejitev vsega tovornega prometa v naselju izven ceste Ratež–Gabrje in Velike Brusnice–Leskovec, razen za dostavo in intervencije;
– vodovod: priključitev na obstoječe omrežje, z dodatnim dovajanjem vode iz napajališča Hrastje/Šentjernej, v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– kanalizacija: ločeno zbiranje sanitarnih vod, priključevanje novih kapacitet na obstoječ kanalizacijski sistem in čistilno napravo Male Brusnice; ureditev odvodnjavanja z vseh javnih in drugih utrjenih površin ter streh z zbiranjem in predpisanim očiščenjem (z lovilci olj, usedalniki) ter ponikovanjem meteornih voda v samostojnem sistemu; odvajanje gospodarskih odplak v ločene nepropustne greznice brez iztokov, na praznjenje;
– električna energija: izgradnja nove TP z napajanjem v RP Gotna vas, izgradnja tokokrogov, priključevanje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– javna razsvetljava: vzpostavitev javne razsvetljave ob vseh strukturnih oseh nove ureditve;
– TK omrežje: priključitev na obstoječe TK omrežje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– ogrevanje: individualna kurišča na lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva;
– odpadki: zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo v skladu z občinskim odlokom;
– avtobusno postajališče: izgradnja avtobusnega postajališča s parkiriščem avtobusov oziroma avtobusne postaje;
– vizualne komunikacije v javnem prostoru: opredelitev oglasnih točk in objektov, kjer je dovoljeno distribuiranje oglasov v javnem prostoru.
Vsa nova in prenovljena in prenovljena infrastruktura naj se napeljuje izključno v javnem prostoru. Kabelski vodi se napeljujejo le podzemno.

– naravna in kulturna dediščina sta pomembni merili kvalitetnih rešitev, zato so ugotovljeni in varovani elementi dediščine izhodiščna sestavina ureditvenega načrta,
– upoštevanje veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorsko izvedbene dokumentacije,
– vsi posegi naj se izvedejo tako, da bivalne razmere v okolju ne bodo poslabšane, tako v času gradnje kot v času obratovanja (raven hrupa, varovanje vode, tal in zraka ter ohranitev vidnih kakovosti okolja),
– upoštevanje predpisov v zvezi z varovanjem pred požarom.

Izdelava PUP v skladu z rezultati in usmeritvami iz strokovnih podlag (tč. D) ter namenom izdelave PIN oziroma občinskega lokacijskega načrta (tč. 2).

Programska zasnova obravnava območje urejanja (v nadaljevanju tudi OU) pretežnega severnega dela naselbinske strukture Rateža, ki se razvija vzdolž državne ceste Novo mesto–Šentjernej. Obseg območja je razviden iz karte 3: Območje urejanja v merilu 1:5000. Po veljavnem prostorskem planu so v OU stavbna zemljišča ter zemljišča v 1. in 2. območju kmetijskih zemljišč ter v območju gozdnih zemljišč. V naravi so stavbna zemljišča pozidana in nepozidana. Kmetijska zemljišča, ki se jih po tem dokumentu spreminja v stavbna zemljišča, so površine, ki spadajo med t.i. ostanke urbanizacije in ležijo med stavbnimi zemljišči (najobsežnejša v območju stika obcestne strukture in starega vaškega središča) ter manjše površine na severu in jugu OU, ki so obremenjena z urbanizacijskimi vplivi in segajo do skrajnih sprejemljivih meja tudi iz vidika poselitve. Površina območja urejanja znaša 14,60 ha.

Cilji ureditve po predmetnem dokumentu je sanacija degradiranega območja stihijske rasti v času urbanizacije in razvoj tega dela Rateža v del lokalno pomembne vasi z urbanimi elementi, v skladu z usmeritvami prostorskega razvoja in aktiviranjem možnosti prostorskega razvoja iz strokovnih podlag. Zato se spodaj navedena merila nanašajo na ugotovljena dejstva v omenjenem dokumentu. Revitalizacija naj zagotovi razvoj naselja v skladu z značajem, pomenom, arhitekturnimi, urbanistično/ruralnimi, naravnimi in ustvarjenimi ter drugimi prostorskimi kvalitetami. Na ta način se zagotavlja dvig splošne kvalitete bivanja in dela v naselju. Dokument tako:
– ureja artikulacijo stika med starim vaškim jedrom na jugu in linearno urbanizacijsko strukturo na severu v novo oblikovanem osrednjem javnem prostoru naselja;
– opredeljuje prenovo javnega prostora in prenovo oziroma izgradnjo infrastrukture, ki lahko omogoča rast naselja iz stihijsko raščene strukture v racionalno organiziran del naselja z urbanimi sestavinami;
– spodbuja uveljavljanje novih vsebin v naselju, ki bodo krepile njegovo središčnost v razmerju do okoliških naselij;
– vzpostavlja mehanizme sanacije procesov stihijske preobrazbe in rasti na gradbenih enotah;
– vzpodbuja aktiviranje obstoječih in ugotovljenih novih prostorskih potencialov s prenovo stavbne strukture ter z opredelitvijo novih gradbenih enot, še posebej v sklopu sanacije degradiranega območja razpršene gradnje v zahodnem delu območja urejanja.
Znotraj OU je mogoče vzpostaviti okoli 10 novih gradbenih enot individualnih stanovanjskih hiš, okoli 7000 m2 bruto poslovnih površin za dejavnosti terciarnega sektorja, ter 6000 m2 dodatnih stanovanjskih površin.

Prostor naselja znotraj OU, v obstoječih, spremenjenih in novih gradbenih enotah je namenjen:
– središči ob odcepu v stari del vasi in križišču za Gumberk/Brusnice: razvoju terciarnih dejavnosti ter bivanju;
– prostor vzdolž osi os1: terciarnim dejavnostim, bivanju, malim gospodarskim enotam;
– ostali prostor: bivanju v individualnih stanovanjskih enotah.
Dopolnilne in nove prostorske kapacitete se v pretežnem prostoru v OU zagotavljajo predvsem z reorganizacijo obstoječih gradbenih enot, z rastjo stavb in z rastjo gradbenih enot ob mejah po globini naselbinske strukture. Na južnem delu naj se med obstoječimi vzpostavijo nove gradbene enote v velikostnem merilu obstoječih.
Dejavnosti se lahko v OU razvijajo le pod naslednjimi merili:
– s stavbno strukturo, izpeljano iz avtohtonih urbanističnih in arhitekturnih tipov, ki je prilagojena konkretnim prostorskim kontekstom po vrsti in merilu;
– da upoštevajo načine obdelovanja in vzdrževanja kmetijskih in drugih površin, ki bistveno ne spreminjajo kvalitetnih sestavin kulturne krajine;
– s programi, ki ne slabšajo ekoloških, bivalnih in drugih parametrov bivanja in dela v podeželskem vaško urbanem okolju in niso obremenjujoči glede dodatnih emisij v okolje, hrupa, vezave tovornega prometa, umetne svetlobe ipd.

1. Naselbinsko telo v krajini
S posegi naj se ohranja in razvija homogenost naselbinskega telesa Rateža v širšem prostoru, še posebej v elementih oblikovanja meja, v višini tematske stavbne strukture (v merilu že obstoječe) in v krajini streh.
2. Javni prostor
Prenova javnega prostora naj obsega redefinicijo obstoječe mreže poti in cest naselja v ulično mrežo urbano-podeželskega okolja z ohranitvijo hierarhičnih razmerij ulične mreže, še posebej pri ureditvi glavne strukturne osi (os1) ter notranje (os3) in glavnih dveh središč (B1A); na severu križišče, na jugu križišče odcepa v vas (B1C). Pri tem ima prometna funkcija javnega prostora na osi os1 prioriteten pomen. Razvoj obstoječih zastavkov javnih prostorov (obstoječe ceste, poti…) naj se izpelje s funkcionalno prenovo ter z razširitvami in (pre)ureditvami v javne oblikovane prostore in izgradnjo javne infrastrukture s parcelacijo, s tehničnimi in oblikovnimi rešitvami, v skladu z novimi tehnološkimi in funkcionalnimi zahtevami.
3. Stavbna struktura
V sklopu dokumenta naj se izvajajo prenove, adaptacije, nadomestne in novogradnje v skladu z naslednjimi merili:
– stavbna struktura naj bo izpeljana iz avtohtonih urbanističnih in arhitekturnih tipov in prilagojena konkretnim prostorskim kontekstom po vrsti in merilu (npr. izrazit vzdolžni tloris stavb, načelno od 1:1,6 do 1:2,5); ob pomembnih strukturnih oseh naj imajo stavbe glavne vhode z najpomembnejšega javnega prostora in glavne fasade enovite fasadne ploskve );
– razvija naj se višinska homogenost tematske stavbne strukture znotraj vzpostavljenih meril višine: vzdolž osi 1 in 3 v osrednjem delu P+1+M, proti severu zgolj P+M, z zniževanjem do zgolj pritličja ob mejah naselbinskega telesa; višine kapi stavb v nizih ob pomembnih oseh naj bodo med seboj usklajene;
– zastavljena naj bo enovitost krajine streh (oblika streh: simetrična dvokapnica 45°, z enovitimi strešnimi površinami, v sekundarnem delu imajo lahko stavbe tudi ravne strehe), enovitost površinskih struktur in enovit kolorit;
– meje naselbinskega telesa, ki jih tvorijo mejne stavbe gradbenih enot, naj se razvijajo v skladu z ugotovljenimi kvalitetnimi principi, z razvojem in sanacijo problemov ter obravnavajo v skladu z njihovim pomenom (orientacija stavbnih mas ob meji, sadovnjaki ali vrtovi z avtohtonim zelenjem ter gručami srednjeraslega drevja);
– pri umeščanju programov je pomembno upoštevati hierarhijo in ugotovljene značaje posameznih lokacij – po načelu, da se pomembnejši programi lahko umeščajo le na pomembne lokacije in obratno; kriterije urbano – tvornost programa/stavbe;
– stavbe ob strukturnih oseh in središčnih prostorih naj se organizirajo v skladu z ugotovljenimi kvalitetnimi, predvsem izvornimi principi; vse stavbe naj bodo oblikovane tako, da sooblikujejo javni vaški prostor; tako naj imajo stavbe ob osi 1 in 3 v središču naselja pritličja urejena za javne programe (2,8–4,0 m svetle višine) in glavne vhode neposredno iz nivojev pločnikov);
– pri kvalitetnih stavbah/arhitekturah je potrebno zagotoviti prednost prenovam pred nadomestnimi gradnjami;
– stavbna struktura naj bo locirana na ugotovljene in novo opredeljene gradbene linije ali druge oblike organiziranja razmerij javni prostor/interni prostor gradbenih enot, v skladu z merili po posameznih delih naselja; gradbene linije se določajo ob vseh strukturnih oseh; določa se jih v razmerju potrebnega profila javnega prostora in kvalitetnih stavb/arhitektur ob ulici;
– zelene površine gradbenih enot so pomemben integrativen in avtohton element vrste urbanističnih tipov, še posebej na mejah naselbinskih teles ter med gradbenimi enotami, kar je pomembno za naselje kot celoto; zato se jih kot takšne vključuje v bodočo ureditev.
V središčih naj se posebni tipi stavb oblikujejo v skladu z merili 2., 3., 4., 5., 6. in 8. alinee.

– prometno omrežje: ohranitev priključevanja na obstoječ sistem cest v smereh Novo mesto–Šentjernej, z odcepi za sela in Gumberk; organizacija motornega in peš prometa znotraj OU v razmerju do oblikovanega uličnega/vaškega javnega prostora vzdolž vseh strukturnih osi v naselbinskem telesu;
– vodovod: obnova obstoječega omrežja, z dodatnim dovajanjem vode iz napajališča Hrastje/Šentjernej, priključevanje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– kanalizacija: ločeno zbiranje sanitarnih vod, priključevanje novih kapacitet na obstoječ kanalizacijski sistem in čistilno napravo Gumberk; ureditev odvodnjavanja z vseh javnih in drugih utrjenih površin ter streh z zbiranjem in predpisanim očiščenjem (z lovilci olj, usedalniki) ter ponikovanjem meteornih voda v samostojnem sistemu; odvajanje gospodarskih odplak v ločene nepropustne greznice brez iztokov, na praznjenje;
– električna energija: izgradnja novih tokokrogov, priključitev na TP Ratež/Vovko v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– javna razsvetljava: vzpostavitev javne razsvetljave ob vseh strukturnih oseh nove ureditve;
– TK omrežje: priključitev na obstoječe TK omrežje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– ogrevanje: individualna kurišča na lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva;
– odpadki: zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo v skladu z občinskim odlokom;
– avtobusno postajališče: izgradnja avtobusnega postajališča v skladu z novo ureditvijo javnega prostora;
– vizualne komunikacije v javnem prostoru: opredelitev oglasnih točk in objektov, kjer je dovoljeno distributiranje oglasov v javnem prostoru.
Vsa nova in prenovljena in prenovljena infrastruktura naj se napeljuje izključno v javnem prostoru. Kabelski vodi se napeljujejo le podzemno.

– naravna in kulturna dediščina sta pomembni merili kvalitetnih rešitev, zato so ugotovljeni in varovani elementi dediščine izhodiščna sestavina ureditvenega načrta;
– upoštevanje veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorsko izvedbene dokumentacije;
– vsi posegi naj se izvedejo tako, da bivalne razmere v okolju ne bodo poslabšane tako v času gradnje kot v času obratovanja (raven hrupa, varovanje vode, tal in zraka ter ohranitev vidnih kakovosti okolja);
– upoštevanje predpisov v zvezi z varovanjem pred požarom.

Izdelava PUP v skladu z rezultati in usmeritvami iz strokovnih podlag (tč. D) ter namenom izdelave PIN oziroma občinskega lokacijskega načrta (tč. 2).

Programska zasnova obravnava območje urejanja (v nadaljevanju tudi OU) naselbinskega telesa Gabrja, ki v grobem sovpada z optimalno mejo naselja. Obseg območja je razviden iz karte 3: Območje urejanja v merilu 1:5000. Po veljavnem prostorskem planu so v OU predvsem stavbna zemljišča in zemljišča, ki spadajo v 1. in 2. območje kmetijskih zemljišč. V naravi so stavbna zemljišča pozidana in nepozidana. Med kmetijskimi zemljišči, ki se jih po tem dokumentu spreminja v stavbna zemljišča, so površine, ki spadajo med t.i. ostanke urbanizacije in ležijo pretežno med stavbnimi zemljišči. Površina območja urejanja znaša 21,66 ha.

Cilji ureditve po predmetnem dokumentu so:
– revitalizacija Gabrja v lokalno oskrbno-storitveno središče v skladu z usmeritvami prostorskega razvoja in aktiviranjem možnosti prostorskega razvoja iz strokovnih podlag. Zato se spodaj navedena merila nanašajo na ugotovljena dejstva v omenjenem dokumentu. Revitalizacija naj zagotovi razvoj naselja v skladu z značajem, pomenom, arhitekturnimi, urbanistično/ruralnimi, naravnimi in ustvarjenimi ter drugimi prostorskimi kvalitetami. Na ta način zagotavlja dvig splošne kvalitete bivanja in dela v naselju. Dokument tako:
– opredeljuje prenovo celotnega sistema javnega prostora in prenovo ter izgradnjo infrastrukture;
– spodbuja uveljavljanje novih vsebin v središču ter opredeljuje specifične razvojne parametre posameznih delov naselja;
– vzpostavlja mehanizme za sanacijo konfliktov, še posebej posledic stihijske pozidave v zadnjih desetletjih;
– zagotavlja aktiviranje obstoječih in ugotovljenih novih prostorskih potencialov s prenovo stavbne strukture ter z opredelitvijo novih gradbenih enot, še posebej v sklopu sanacije degradiranih območij razpršene gradnje na severovzhodnem delu in južnem delu OU.

Prostor naselja znotraj OU, v obstoječih, spremenjenih in novih gradbenih enotah, je namenjen:
– osrednji del, ki obsega središče vasi s križiščem na severnem delu in se razteza pod grič z večnamenskim domom proti jugozahodu: terciarnim, kvartarnim dejavnostim, bivanju;
– severovzhodni del: bivanju;
– severozahodni del: manjšim gospodarskim enotam, terciarnim dejavnostim ob glavnih strukturnih oseh, bivanju;
– zahodni središčni del: razvoju manjših gospodarskih enot;
– jugozahodni del: bivanju v hortikulturnih ureditvah;
– vzhodni, južni, jugovzhodni del: bivanju, manjšim gospodarskim enotam–domačijam.
Dopolnilne in nove prostorske kapacitete se v starem središču zagotavljajo predvsem z reorganizacijo obstoječih in z vzpostavljanjem novih gradbenih enot ter z reševanjem prostorsko blokiranih kmetij, z rastjo stavb, z rastjo gradbenih enot po globini naselbinskega telesa ter s preureditvami gradbenih enot in javnih prostorov. V celotnem območju, še posebej na severnem in južnem robu, se med obstoječimi vzpostavijo tudi nove gradbene enote.
Programi v OU se lahko razvijajo le pod naslednjimi merili:
– v stavbni strukturi, izpeljani iz avtohtonih urbanističnih in arhitekturnih tipov, ki je prilagojena konkretnim prostorskim kontekstom po vrsti in merilu;
– z upoštevanjem načinov obdelovanja in vzdrževanja kmetijskih in drugih površin, ki bistveno ne spreminjajo kvalitetnih sestavin kulturne krajine;
– s programi, ki ne slabšajo ekoloških, bivalnih in drugih parametrov bivanja in dela v podeželskem vaško urbanem okolju in niso obremenjujoči glede dodatnih emisij v okolje, hrupa, vezave tovornega prometa, umetne svetlobe ipd.

1. Naselbinsko telo v krajini
S posegi se ohranja in nadgrajuje homogenost naselbinskega telesa Gabrja v širšem prostoru, še posebej v elementih oblikovanja meja, v višini tematske stavbne strukture (v merilu že obstoječe) in v krajini streh. V tem kontekstu naj se z zgoščevanjem navznoter razvijajo predvsem jasne zunanje meje v odnosu do stihijske urbanizacije v širši kulturni krajini.
2. Javni prostor
Prenova javnega prostora naj obsega redefinicijo obstoječe mreže poti in cest naselja v ulično mrežo urbano–podeželskega okolja, ob ohranitvi hierarhičnih razmerij t.i. izvorne ulične mreže, še posebej na ureditvi glavnih strukturnih osi. Pri tem je še posebej pomembna vloga središča z rastjo glavnega križišča v glavni, oblikovani javni prostor in nujna vzpostavitev novega trga jugozahodno od njega. Razvoj obstoječih zastavkov javnih prostorov (obstoječe ceste, poti…) naj se izpelje s funkcionalno prenovo, z razširitvami in (pre)ureditvami v javne oblikovane prostore ter z izgradnjo javne infrastrukture s parcelacijo, s tehničnimi in oblikovnimi rešitvami, v skladu z novimi tehnološkimi in funkcionalnimi zahtevami. V sklopu javnega prostora se opredelijo tudi zelene površine in drevesna vegetacija v urbanem okolju, še posebej na najpomembnejših javnih lokacijah.
3. Stavbna struktura
V prostoru OU naj se izvajajo prenove, adaptacije, nadomestne in novogradnje v skladu z naslednjimi merili:
– stavbna struktura naj bo locirana na ugotovljene in novo opredeljene gradbene linije ali druge oblike organiziranja razmerij javni prostor/interni prostor gradbenih enot v skladu z merili po posameznih delih naselja; gradbene linije se določajo ob vseh strukturnih oseh; določa se jih v razmerju potrebnega profila javnega prostora in kvalitetnih stavb/arhitektur ob ulici;
– stavbna struktura naj bo izpeljana iz avtohtonih urbanističnih in arhitekturnih tipov in prilagojena konkretnim prostorskim kontekstom po vrsti in merilu (npr. izrazit vzdolžni tloris stavb, glavni vhod z najpomembnejšega javnega prostora, glavna fasada, enovita fasadna ploskev z eventuelnim izzidkom ob vhodu); stanovanjske stavbe in ostale stavbe tematske strukture naj imajo načelno tlorisno razmerje osnovnega kubusa v razmerju od 1:1,6 do 1:2,5;
– razvija naj se višinska homogenost tematske stavbne strukture znotraj vzpostavljenih meril od (P+1+M) v središču, ob najpomembnejših javnih prostorih, z zniževanjem do zgolj pritličja ob mejah naselbinskega telesa; pri tem naj bodo kapi streh v posameznih stavbnih nizih usklajeni, stavbni nizi pa prekinjeni najmanj za širino uvozov na gradbene enote;
– zastavljena naj bo enovitost krajine streh (oblika streh: simetrična dvokapnica 45° z enovitimi strešnimi površinami, v sekundarnem delu imajo lahko stavbe tudi ravne strehe), enovitost površinskih struktur in enovitost kolorita;
– meje naselbinske strukture naj se razvijajo v skladu z ugotovljenimi kvalitetnimi principi, z razvojem in sanacijo problemov ter obravnavajo v skladu z njihovim pomenom (orientacija stavbnih mas ob meji, sadovnjaki ali vrtovi z avtohtonim zelenjem ter gručami srednjeraslega drevja);
– pri umeščanju programov je pomembno upoštevati hierarhijo in ugotovljene značaje posameznih lokacij po načelu, da se pomembnejši programi lahko umeščajo le na pomembne lokacije in obratno; kriterij je urbanotvornost programa/stavbe;
– stavbe ob strukturnih oseh in središčnih prostorih naj se organizirajo v skladu z ugotovljenimi kvalitetnimi, predvsem izvornimi principi; vse stavbe naj bodo oblikovane tako, da sooblikujejo javni vaški prostor; tako naj imajo načeloma stavbe ob glavnih oseh, kjer je prioriteten terciarni in kvartarni program, urejena pritličja za javne programe (2,8-3,0 m svetle višine oziroma 3,0–4,0 m) in glavne vhode neposredno iz nivojev pločnikov;
– pri kvalitetnih stavbah/arhitekturah je potrebno zagotoviti prednost prenovam pred nadomestnimi gradnjami.

– prometno omrežje: ohranjeno priključevanje na obstoječe ceste iz Velikih Brusnic, Hrušice in Trdinovega vrha, z rekonstrukcijo priključnih križišč v območju urejanja; organizacija motornega in peš prometa znotraj OU v razmerju do oblikovanega uličnega/vaškega javnega prostora vzdolž vseh strukturnih osi z razširitvijo profilov javnega prostora; selektivna omejitev težkega tovornega prometa v naselju, razen za dostavo in intervencije;
– vodovod: prenova obstoječega omrežja oskrbe z vodo in hidrantnega omrežja, z dodatnim dovajanjem vode iz bližnjega napajališča, ki pa še vedno ne nudi optimalne vodne oskrbe–raziskujejo se dodatni viri; ureditev v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– kanalizacija: ločeno zbiranje sanitarnih vod in izgradnja že predvidenega omrežja ter priključitev na obstoječo čistilno napravo pri Malih Brusnicah; ureditev odvodnjavanja z vseh javnih in drugih utrjenih površin ter streh z zbiranjem in predpisanim očiščenjem (z lovilci olj, usedalniki) ter ponikovanjem meteornih voda v samostojnem sistemu; odvajanje gospodarskih odplak v ločene nepropustne greznice brez iztokov, na praznjenje;
– električna energija: izgradnja nove TP z napajanjem iz RP Gotna vas, izgradnja novih tokokrogov, priključevanje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– javna razsvetljava: vzpostavitev javne razsvetljave ob vseh strukturnih oseh naselja;
– TK omrežje: priključitev na obstoječe TK omrežje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– ogrevanje: individualna kurišča na lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva;
– odpadki: zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo v skladu z občinskim odlokom;
– avtobusno postajališče: dopolnitev ureditve postajališča in novega parkirišča za avtobuse oziroma avtobusne postaje v sklopu nove ureditve javnega prostora;
– vizualne komunikacije v javnem prostoru: opredelitev oglasnih točk in objektov, kjer je dovoljeno distribuiranje oglasov v javnem prostoru.
Vsa nova in prenovljena in prenovljena infrastruktura naj se napeljuje izključno v javnem prostoru. Kabelski vodi se napeljujejo le podzemno.

– naravna in kulturna dediščina sta pomembni merili kvalitetnih rešitev, zato so ugotovljeni in varovani elementi dediščine izhodiščna sestavina ureditvenega načrta,
– upoštevanje veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorsko izvedbene dokumentacije,
– vsi posegi naj se izvedejo tako, da bivalne razmere v okolju ne bodo poslabšane tako v času gradnje kot obratovanja (raven hrupa, varovanje vode, tal in zraka ter ohranitev vidnih kakovosti okolja),
– upoštevanje predpisov v zvezi z varovanjem pred požarom.

Izdelava PUP v skladu z rezultati in usmeritvami iz strokovnih podlag (tč. D) ter namenom izdelave PIN oziroma občinskega lokacijskega načrta (tč. 2).

Programska zasnova obravnava območje razpršene gradnje stanovanjskih stavb in zidanic na vzhodnem delu Petelinjeka, ki leži na zahodni strani ceste Novo mesto–Ratež v samostojni zanki lokalne ceste in poti. Obseg območja je razviden iz karte 3: Območje urejanja v merilu 1:5000. Od Malega Slatnika, ki spada v jugovzhodni del Novega mesta, je oddaljen 2 km. V naravi so v območju urejanja (v nadaljevanju tudi OU) stavbišča na stavbnih zemljiščih ter stavbišča, vinogradi, travniki in kmetijske površine, ki so po veljavnem prostorskem planu zemljišča v 2. območju kmetijskih zemljišč, in gozd, ki se v tem postopku spreminjajo v stavbna zemljišča. Površina območja urejanja znaša 3,92 ha.

Namen urejanja z URN je organizacija nove naselbinske strukture, zaselka v območju lokacije nekdanjih izvornih osamelih domačij, zidanic in novih stanovanjskih stavb, območja z razpršeno gradnjo na izpostavljeni lokalni naravni dominanti Petelinjek in v njenem zaledju proti severu.
Ureditveni načrt za nov naselbinski sklop je opredeljen na podlagi želje investitorjev po gradnji na nekaterih zemljiščih v območju stihijske stanovanjske gradnje v odprtem prostoru izven izvornih naselbin in strokovne presoje, da je gradnja novih in legalizacija obstoječih stavb možna zgolj v sklopu sanacije območja razpršene gradnje, v kontekstu izvedbenega dokumenta, ki bo takšno sanacijo omogočil.
Cilji ureditve so:
– sanacija območja razpršene gradnje,
– zagotovitev novih kapacitet za bivanje kot eden od instrumentov sanacije stanja.

Prostor v OU ima danes značaj razpršenega zaselka v več ambientih z gručami stavb, predvsem stanovanjskimi hišami med obronki gozda in vinogradniškim območjem. Stanovanjske hiše nastajajo iz zidanic in vikendov. Na jugu in zahodu se odpirajo kvalitetne vedute v kulturno krajino Novega mesta.
Sklop naj bo monofunkcionalen, namenjen zgolj bivanju z dopolnilnimi gospodarskimi enotami–vinogradi z zidanicami. V ostalem prostoru naj se na obstoječi in dopolnjeni mreži javnega prostora opredelijo gradbene enote individualnih stanovanjskih hiš z ohranitvijo pretežnega dela vmesnih vinogradov.
V formalnem smislu je danes v območju urejanja 10 gradbenih enot na opredeljenih stavbnih zemljiščih, v sklopu ureditvenega načrta pa se ureja še 10-15 novih gradbenih enot. Ureditev vključuje ohranitev vseh ambientalno pomembnih gozdnih površin in vseh obstoječih vinogradov kot pomembno sestavino identitete prostora.
Oskrba prebivalcev z urbanimi programi je vzpostavljena v Novem mestu oziroma Malem Slatniku, ki je od lokacije novega zaselka oddaljen 2 km.

Nova in spremenjena stavbna struktura naj bo zgolj tematska stavbna struktura, izpeljana iz avtohtonih urbanističnih in arhitekturnih tipov.
Oblikuje naj se po naslednjih merilih:
– med posameznimi stavbami na sosednjih GE naj bo vsaj 8 m;
– osnovni kubusi stavb naj bodo tlorisno izrazito vzdolžni (med 1:1,6 do 1:2,5);
– nad terenom naj imajo le pritličje in mansardo;
– orientirane naj bodo vzdolž plastnic;
– stavbe naj imajo načeloma simetrične dvokapnice z enovitimi strešnimi površinami, pri čemer so lahko fičare visoke le do 1/3 višine strešne površine; naklon strešnih površin glavnih stavb je 45 stopinj, dvoriščni izzidki ali pomožne stavbe imajo lahko tudi ravne strehe. Na izpostavljenih strehah stavb na južnem in zahodnem robu fičare niso dopustne. Gradbene enote naj imajo na zunanjih robovih zaselka vinograde, sadovnjake ali vrtove s srednje visoko ali visoko drevesno vegetacijo. Dodatna drevesna vegetacija naj bo organizirana v gručah dreves.
V ureditvenem načrtu se opredelijo načini sanacije problemov obstoječe stavbne strukture v skladu z zgoraj postavljenimi merili.

– prometno omrežje: priključevanje na cestno omrežje na obstoječih priključkih Novo mesto–Ratež, rekonstrukcija notranjih ulic za dvosmerni motorno promet, dostavo in intervencije, izgradnja enostranskega pločnika ob notranjih ulicah v širini min. 1,2m;
– vodovod: prenova obstoječega omrežja, priključitev nanj v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– kanalizacija: ločeno zbiranje sanitarnih vod v troprekatnih nepropustnih greznicah brez izpustov, s pogodbeno urejenim praznjenjem pooblaščene komunalne službe; ureditev odvodnjavanja z vseh javnih in drugih utrjenih površin ter streh z zbiranjem in predpisanim očiščenjem (z lovilci olj, usedalniki) ter ponikovanjem meteornih voda v samostojnem sistemu; odvajanje gospodarskih odplak v ločene nepropustne greznice brez iztokov, na praznjenje;
– električna energija: priključitev na načrtovano TP po področju URN, v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– TK omrežje: priključitev na obstoječe TK omrežje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– ogrevanje: individualna kurišča na lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva;
– odpadki: zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo v skladu z občinskim odlokom.

– naravna in kulturna dediščina sta pomembni merili kvalitetnih rešitev, zato so ugotovljeni in varovani elementi kvalitet dediščine izhodiščna sestavina ureditvenega načrta,
– upoštevanje veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorsko izvedbene dokumentacije,
– vsi posegi naj se izvedejo tako, da bivalne razmere v okolju ne bodo poslabšane, tako v času gradnje kot obratovanja (raven hrupa, varovanje vode, tal in zraka ter ohranitev vidnih kakovosti okolja),
– upoštevanje predpisov v zvezi z varovanjem pred požarom.

Izdelava PUP v skladu z rezultati in usmeritvami iz strokovnih podlag (tč. D) ter namenom izdelave PIN oziroma občinskega lokacijskega načrta (tč. 2).

Programska zasnova obravnava območje urejanja (v nadaljevanju tudi OU) naselbinskega telesa starega središča Otočca, ki leži ob državni cesti Novo mesto–Bela Cerkev oziroma magistralni cesti Ljubljana–Obrežje, kmetijske površine ter površine med naselbinskim telesom Otočca in bregom reke Krke na južni strani. Obseg območja je razviden iz karte 3: Območje urejanja v merilu 1:500. Po veljavnem prostorskem planu so v OU stavbna zemljišča in zgoraj omenjena zemljišča v 1. in 2. območju kmetijskih zemljišč. V naravi so stavbna zemljišča pozidana in nepozidana. Kmetijska zemljišča, ki se jih po tem dokumentu spreminja v stavbna zemljišča, so površine, ki spadajo med t.i. ostanke urbanizacije med in ob omenjenih cestah zahodno in severno od središča in med stavbnimi zemljišči.
Površina območja urejanja znaša 17.27 ha.

Cilj ureditve po predmetnem dokumentu je revitalizacija in širitev središča naselja (Šempetra) v lokalno oskrbno-storitveno središče v skladu z usmeritvami prostorskega razvoja in aktiviranjem možnosti prostorskega razvoja iz strokovnih podlag. Zato se spodaj navedena merila nanašajo na ugotovljena dejstva v omenjenem dokumentu. Revitalizacija naj zagotovi razvoj naselja v skladu z značajem, pomenom, arhitekturnimi, urbanistično/ruralnimi, naravnimi in ustvarjenimi ter drugimi prostorskimi kvalitetami. Na ta način zagotavlja dvig splošne kvalitete bivanja in dela v naselju. Dokument tako:
– ureja povezavo starega in urbanizacijskega dela naselja z novim prometnim vozliščem in integrativnimi programi po izgradnji avtoceste in redefiniciji magistralne ceste;
– opredeljuje prenovo javnega prostora in prenovo ter izgradnjo infrastrukture;
– spodbuja uveljavljanje novih vsebin v starem jedru, ki bodo krepile središčnost naselja v razmerju do okoliških naselij;
– zagotavlja aktiviranje obstoječih in ugotovljenih novih prostorskih potencialov s prenovo stavbne strukture ter z opredelitvijo novih gradbenih enot, še posebej v sklopu sanacije degradiranega območja razpršene gradnje v južnem delu območja urejanja;
– odpira programske, prometne in pomenske povezave naselja Otočec s turistično rekreativnim kompleksom ob gradu Otočec.

Prostor naselja znotraj OU, v obstoječih, spremenjenih in novih gradbenih enotah, je namenjen:
– staro središče: razvoju terciarnih, kvartarnih dejavnosti ter bivanju v jedru, in sicer terciarnim dejavnostim v osrednjem zahodnem delu, ostalo, izven pokopališča, je namenjeno stanovanjem in obstoječim malim gospodarskim enotam v skladu s kvalitetnimi principi organizacije programov;
– obstoječ jugozahodni del: bivanju v obstoječi organizaciji prostora;
– novi zahodni, severni del: razvoju terciarnih in sekundarnih dejavnosti s področja prometa; bivanju v sklopu nove organizacije intenzivne urbane strukture z artikuliranim trgom ob osrednjem križišču;
– južni del: urbanim zelenim–parkovnim površinam s peš povezavo vzdolž celotnega OU, s priključkom na bodočo pešpot od turistično rekreativnega sklopa Otočec z gradom na vzhodu ter prečnimi povezavami proti severu v naselbinsko telo;
– jugovzhodni del: pokopališču s cerkvijo ter javnim parkiriščem v parkovni ureditvi, v južnem delu parkovni ureditvi.
Dopolnilne in nove prostorske kapacitete se v starem središču zagotavljajo predvsem s prenovo obstoječe stavbne strukture, rastjo stavb, rastjo gradbenih enot po globini naselbinskega telesa v severovzhodnem delu ter s preureditvami gradbenih enot in javnih prostorov. V novem zahodnem in severnem delu ter na lokaciji severozahodnega dela središča se vzpostavijo nove gradbene enote v skladu s sprejeto rešitvijo.
Programi v OU se lahko razvijajo le v skladu z naslednjimi merili:
– v stavbni strukturi, izpeljani iz avtohtonih urbanističnih in arhitekturnih tipov, ki je prilagojena konkretnim prostorskim kontekstom po vrsti in merilu;
– z upoštevanjem načinov obdelovanja in vzdrževanja kmetijskih in drugih površin, ki bistveno ne spreminjajo kvalitetnih sestavin kulturne krajine;
– s programi, ki ne slabšajo ekoloških, bivalnih in drugih parametrov bivanja in dela v podeželskem vaško urbanem okolju in niso obremenjujoči glede dodatnih emisij v okolje, hrupa, vezave tovornega prometa, umetne svetlobe ipd.

1. Naselbinsko telo v krajini
S posegi se ohranja in nadgrajuje homogenost naselbinskega telesa Otočca v širšem prostoru, še posebej v elementih oblikovanja meja, v višini tematskih stavbnihe struktur (v merilu že obstoječe) in v krajini streh. V tem kontekstu naj se razvija povezovalna naselbinska struktura ob starem središču in proti severu, ki bo zagotovila integracijo danes ločenih delov starega in urbanizacijskega dela Otočca. Tako se v celoti ohranja status kvalitetne dominante–obstoječe cerkve z zvonikom.
2. Javni prostor
Prenova javnega prostora naj obsega redefinicijo obstoječe mreže poti in cest naselja v ulično mrežo urbano–podeželskega okolja, ob ohranitvi hierarhičnih razmerij t.i. izvorne ulične mreže, še posebej na ureditvi glavne strukturne osi v smeri vzhod-zahod, aktiviranju prečne povezave na vzhodu in glavnih dveh središč (B1A in B1B). Obstoječe križišče v starem jedru naj dobi na severni strani pomensko podrejen nov pol–prometno pomemben središčni javni prostor z elementi trga.
Razvoj obstoječih zastavkov javnih prostorov (obstoječe ceste, poti…) naj se izpelje s funkcionalno prenovo in z razširitvami ter (pre)ureditami v javne oblikovane prostore in z izgradnjo javne infrastrukture s parcelacijo, s tehničnimi in oblikovnimi rešitvami, v skladu z novimi tehnološkimi in funkcionalnimi zahtevami.
3. Stavbna struktura
3.1. Staro središče
V sklopu dokumenta naj se v območju obstoječih stavbnih zemljišč v starem središču, v vzhodnem delu ureditve izvajajo prenove, adaptacije, nadomestne in novo gradnje v skladu z naslednjimi merili:
– stavbna struktura naj bo izpeljana iz avtohtonih urbanističnih in arhitekturnih tipov in prilagojena konkretnim prostorskim kontekstom po vrsti in merilu (npr. izrazit vzdolžni tloris stavb, načelno od 1:1,6 do 1:2,5, glavni vhodi z najpomembnejšega javnega prostora, glavna fasada, enovita fasadna ploskev z eventuelnim izzidkom ob vhodu);
– razvija naj se višinska homogenost tematske stavbne strukture znotraj merila, ki ga postavljajo najvišje, kvalitetne stavbe vzdolž glavne strukturne osi (P+1), z zniževanjem do zgolj pritličja ob mejah naselbinskega telesa na severovzhodnem in vzhodnem robu ter zastavljena enovitost krajine streh (oblika streh: načeloma dvokapnice z naklonom 45° z enovitimi strešnimi površinami, v sekundarnem delu imajo lahko tudi ravne strehe), enovitost površinskih struktur in enovitost kolorita; višinsko merilo stavbni strukturi okoli središča in novim povezavam proti severu je višina, natančneje višinska kota kapi obstoječe stavbe župnišča;
– meje naselbinske strukture naj se razvijajo v skladu z ugotovljenimi kvalitetnimi principi in sanacijo problemov ter obravnavajo v skladu z njihovim pomenom (orientacija stavbnih mas ob meji, sadovnjaki ali vrtovi z avtohtonim zelenjem ter gručami srednjeraslega drevja);
– pri umeščanju programov je pomembno upoštevati hierarhijo in ugotovljene značaje posameznih lokacij po načelu, da se pomembnejši programi lahko umeščajo le na pomembne lokacije in obratno; kriterij je urbano–tvornost programa/stavbe;
– stavbe ob strukturnih oseh in središčnih prostorih naj se organizirajo v skladu z ugotovljenimi kvalitetnimi, predvsem izvornimi principi; oblikovane naj bodo tako, da sooblikujejo javni vaški prostor; tako naj imajo načeloma stavbe ob glavnih oseh urejena pritličja za javne programe (2,8-3,0 m svetle višine) in glavne vhode neposredno iz nivojev pločnikov;
– pri kvalitetnih stavbah/arhitekturah je potrebno zagotoviti prednost prenovam pred nadomestnimi gradnjami;
– stavbna struktura naj bo locirana na ugotovljene in novo opredeljene gradbene linije ali druge oblike organiziranja razmerij javni prostor/interni prostor gradbenih enot v skladu z merili po posameznih delih naselja; gradbene linije se določajo ob vseh strukturnih oseh; določa se jih v razmerju potrebnega profila javnega prostora in kvalitetnih stavb/arhitektur ob ulici.
3.2. Južni, jugovzhodni del
Pokopališki kompleks naj se razvija z minimalizirano stavbno strukturo in redčenjem/zniževanjem le–te proti vzhodu. Zelene parkovne površine na jugu, ob reki, naj se opremijo z minimalno infrastrukturo za sprehode in rekreacijo (pešpoti, klopi ipd). Ureditev zelenih površin naj obsega kultiviranje in vzdrževanje obstoječih ter nadgradnjo z avtohtonimi principi obvodne vegetacije ter srednje visoke in nizke vegetacije na meji naselbinskega telesa.
3.3. Obstoječ stanovanjski sklop na zahodu OU
Za oblikovanje stavbne strukture velja odlok o PUP, za vse ostale parametre pa določbe za središče.
3.4 Nova linearna stavbna struktura na zahodu med magistralno in državno cesto ter v severnem delu nad magistralno cesto:
– visoka naj bo enotno oziroma z zveznim padanjem višine proti zahodu, največ do višine obstoječe stavbe gasilnega doma (P+1+M)–uskladitev višinskih kot kapi;
– veljajo določila četrte, pete in sedme alinee urejanja stavbne strukture starega središča, s tem da naj bo (peta alinea) svetla višina pritličja 3,0–4,0 m.

– prometno omrežje: organizacija motornega in peš prometa znotraj OU v razmerju do oblikovanega uličnega/vaškega javnega prostora vzdolž vseh strukturnih osi v starem središču; razširitev cestnega profila na glavni osi skozi jedro na min. 5 m ter obojestranske površine pešca; površine pešca tudi ob cesti v Dolenjo vas; organizacija nove vpadnice iz obstoječe magistralne ceste Ljubljana–Obrežje v novem, centralnem prometnem vozlišču, ki pomeni ohranitev priključevanja na lokalne in državne ceste v smereh Lešnica, grad Otočec, Dolenja vas, Prapreče in Jelše/Zagrad; omejitev težkega tovornega prometa skozi staro jedro in proti notranjosti stanovanjske soseske na severu; selektivna omejitev vsega ostalega tovornega prometa v naselju, razen za dostavo in intervencije;
– vodovod: prenova in razširitev obstoječega omrežja oskrbe z vodo in hidrantnega omrežja z dodatnim dovajanjem vode iz črpališča Jezero, priključevanje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– kanalizacija: ločeno zbiranje sanitarnih vod, priključevanje na razširjen kanalizacijski sistem in čistilno napravo Otočec, ki je v izgradnji; ureditev odvodnjavanja z vseh javnih in drugih utrjenih površin ter streh z zbiranjem in predpisanim očiščenjem (z lovilci olj, usedalniki) ter ponikovanjem meteornih voda v samostojnem sistemu; odvajanje gospodarskih odplak v ločene nepropustne greznice brez iztokov, na praznjenje;
– električna energija: izgradnja nadomestne TP Otočec in dodatnih tokokrogov, priključevanje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– javna razsvetljava: vzpostavitev javne razsvetljave ob vseh strukturnih oseh nove ureditve;
– TK omrežje: priključitev na obstoječe TK omrežje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– ogrevanje: kurišča na zemeljski plin, lahko kurilno olje, utekočinjeni naftni plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva;
– odpadki: zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo v skladu z občinskim odlokom;
– avtobusno postajališče: dopolnitev ureditve obojestranskega postajališča v območju današnje lokacije v sklopu nove ureditve javnega prostora;
– vizualne komunikacije v javnem prostoru: opredelitev oglasnih točk in objektov, kjer je dovoljeno distribuiranje oglasov v javnem prostoru.
Vsa nova in prenovljena javna infrastruktura naj se napeljuje v javnem prostoru. Kabelski vodi se napeljujejo le podzemno.

– naravna in kulturna dediščina sta pomembni merili kvalitetnih rešitev, zato so ugotovljeni in varovani elementi dediščine izhodiščna sestavina ureditvenega načrta;
– upoštevanje veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorsko izvedbene dokumentacije;
– vsi posegi naj se izvedejo tako, da bivalne razmere v okolju ne bodo poslabšane, tako v času gradnje kot obratovanja (raven hrupa, varovanje vode, tal in zraka ter ohranitev vidnih kakovosti okolja);
– upoštevanje predpisov v zvezi z varovanjem pred požarom.

Izdelava PUP v skladu z rezultati in usmeritvami iz strokovnih podlag (tč. D) ter namenom izdelave PIN oziroma občinskega lokacijskega načrta (tč. 2).

Programska zasnova obravnava območje urejanja (v nadaljevanju tudi OU) vstopnega ambienta v Veliki Cerovec. Obseg območja je razviden iz karte 3: Območje urejanja v merilu 1:5000. V naravi so v območju pozidana zemljišča in kmetijske površine z nižjo intenziteto obdelave na precejšnji brežini. Po obstoječem planu spadajo med stavbna zemljišča in v 1. območje kmetijskih zemljišč.
Površina ureditvenega območja znaša 1,78 ha.
Ureditveno območje leži v neposredni bližini Stranske vasi, ki ima status centralne vasi z osnovno javno ponudbo (trgovine z živili, dva gostinska lokala, cvetličarna…) ter sedežem KS in osnovno šolo.

Cilji ureditve so:
– sanirati danes degradirano območje glavnega vstopa v naselbinsko telo Velikega Cerovca z dopolnilno pozidavo v samostojnem vstopnem mikroambientu. Na ta način je mogoče oblikovanje novega, kvalitetnega vstopa v vas;
– pridobiti nova stavbna zemljišča za 7-8 novih gradbenih enot stanovanjskih hiš, predvsem za potrebe avtohtonih prebivalcev;
– izrabiti ugotovljene prostorske rezerve na pasu kmetijskih zemljišč – t.i. ostanku urbanizacije za poselitev v enotni ureditvi;
– zagotoviti zaključenost osrednjega prostorskega sklopa Stranske vasi, še posebej sanacijo njegove zahodne meje ter oblikovanje v naselbinsko telo.

Obstoječi in dopolnilni del sklopa individualnih stanovanjskih hiš v OU naj bo organiziran na prenovljeni in novi mreži uličnega prostora. Obstoječi del naselbinskega sklopa je namenjen bivanju in razvoju obstoječih malih gospodarskih enot (domačij), novi del na zahodni strani pa je namenjen zgolj bivanju.

1. Javni prostor
Sklop v OU se priključuje na obstoječo cesto zaselek Badovinac–Veliki Cerovec. Del te ceste, ki spada v OU, naj se preoblikuje v javni prostor – z rekonstrukcijo prometnih parametrov in izgradnjo enostranskega pločnika v širini 1,8 m. V severnem delu se zgradi nova ulica vzdolž plastnic z opredeljenim dvosmernim prometom za osebna vozila, intervencije in dostavo ter pešce.
2. Stavbna struktura
Stavbna struktura naj bo zasnovana po enotnih merilih, kot zgolj tematska stavbna struktura, tako da bo zagotovljena homogenost kubusa obstoječega in novega dela naselbinskega sklopa v območju urejanja po brežini ter integracija z obstoječim naselbinskim telesom vasi na severovzhodu:
– gradbene enote naj bodo načelno velike okoli 1000 m2;
– stavbna struktura naj bo izpeljana iz avtohtonih urbanističnih in arhitekturnih tipov in prilagojena konkretnim prostorskim kontekstom po vrsti in merilu (npr. izrazit vzdolžni tloris stavb, glavni vhodi z najpomembnejšega javnega prostora, glavna fasada, enovita fasadna ploskev z eventuelnim izzidkom ob vhodu); osnovni kubusi stavb naj imajo načelno tlorisno razmerje od 1:1,6 do 1:2,5, s širino 7–9 m;
– stavbe naj bodo visoke K +P+M brez kolenčnega zidu, oziroma K+M na zunanjih robovih na skrajnem zahodnem delu, s tem da je vhod v klet v nivoju javnega prostora;
– strehe vseh stavb naj imajo enotne naklone 45° ali ravne strehe in enotne strešne površine, z eventuelnimi strešnimi izzidki; le-ti so lahko načeloma le v višini kapi in visoki do največ 1/3 višine osnovne strešne površine;
– osnovni stavbni kubusi naj bodo orientirani vzdolž plastnic v nizih, na opredeljenih gradbenih linijah, z razmikom glavnih kubusov stavb na sosednjih GE, načelno 4–8 m, z opredeljenimi razmerji javni–pol javni–zasebni prostor;
– prostor med gradbenimi enotami ter mejni deli gradbenih enot naj bodo zasajeni s sadovnjaki ali drugimi srednje raslimi vrstami avtohtonih dreves.

– prometno omrežje: promet za osebna motorna vozila, pešce in intervencije, omejitev tovornega prometa zgolj na dostavo. Izvedba priključka na cesto Novo mesto – Uršna sela.
– vodovod: priključitev na obstoječe omrežje, z izgradnjo nove zanke, vključno z razširitvijo hidrantnega omrežja;
– kanalizacija: ločeno zbiranje sanitarnih vod v troprekatnih nepropustnih greznicah brez izpustov, s pogodbeno urejenim praznjenjem pooblaščene komunalne službe; ureditev odvodnjavanja z vseh javnih in drugih utrjenih površin ter streh z zbiranjem in predpisanim očiščenjem (z lovilci olj, usedalniki) ter ponikovanjem meteornih voda v samostojnem sistemu; odvajanje gospodarskih odplak v ločene nepropustne greznice brez iztokov, na praznjenje;
– električna energija: priključitev na obstoječe omrežje, napajanje na TP Veliki Cerovec, izgradnja razvodnega omrežja v skladu s pogoji upravljalca, podanih v času izdelave URN;
– TK omrežje: priključitev na obstoječe TK omrežje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave PIN;
– ogrevanje: individualna kurišča na lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva;
– odpadki: zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo v skladu z občinskim odlokom.
Vsa nova in predvidena infrastruktura naj se napeljuje v javnem prostoru. Kabelski vodi se napeljujejo le podzemno.

– naravna in kulturna dediščina sta pomembni merili kvalitetnih rešitev, zato so ugotovljeni in varovani elementi dediščine izhodiščna sestavina ureditvenega načrta;
– upoštevanje veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorsko izvedbene dokumentacije;
– vsi posegi naj se izvedejo tako, da bodo zagotovljene optimalne bivalne razmere v okolju in da le–te ne bodo poslabšane, tako v času gradnje kot v času obratovanja (raven hrupa, varovanje vode, tal in zraka ter ohranitev vidnih kakovosti okolja);
– upoštevanje predpisov v zvezi z varovanjem pred požarom.

Izdelava PUP v skladu z rezultati in usmeritvami iz strokovnih podlag (tč. D) ter namenom izdelave PIN oziroma občinskega lokacijskega načrta (tč. 2).

Programska zasnova obravnava območje urejanja (v nadaljevanju tudi OU) naselbinskega telesa starega središča Podgrada, ki leži ob cesti Vinja vas–Pristava (strukturna os1), vključno z zaledjem širitve naselja. Obseg območja je razviden iz karte 3: Območje urejanja v merilu 1:5000. Po veljavnem prostorskem planu so v OU stavbna zemljišča ter v manjši meri zemljišča v 1. in 2. območju kmetijskih zemljišč. V naravi so stavbna zemljišča pozidana in nepozidana. Kmetijska zemljišča, ki se jih po tem dokumentu spreminjajo v stavbna zemljišča, so površine v kraku med stavbnimi zemljišči na vrtačastem svetu na zahodnem delu ter prometne površine za vzhodnem delu. Površina območja urejanja znaša 6,79 ha.

Cilj ureditve po predmetnem dokumentu je revitalizacija središča naselja v lokalno pomembno vas z urbanimi elementi, v skladu z usmeritvami prostorskega razvoja in aktiviranjem možnosti prostorskega razvoja iz strokovnih podlag. Revitalizacija naj zagotovi razvoj naselja v skladu z značajem, pomenom, arhitekturnimi, urbanistično/ruralnimi, naravnimi in ustvarjenimi ter drugimi prostorskimi kvalitetami. Na ta način zagotavlja splošen dvig kvalitete bivanja in dela v naselju. Dokument tako:
– ureja prenovo javnega prostora in infrastrukture,
– spodbuja uveljavljanje novih vsebin v starem jedru,
– zagotavlja aktiviranje obstoječih in ugotovljenih novih prostorskih potencialov s prenovo stavbne strukture ter z opredelitvijo novih gradbenih enot, še posebej v sklopu sanacije degradiranega območja razpršene gradnje v zahodnem delu območja urejanja;
– odpira nove prostorske potenciale med krakoma naselbinske strukture na severozahodnem delu za potrebe novih stanovanj.

V pretežno novem delu na severozahodu je možno organizirati 10–15 novih gradbenih enot, velikosti okoli 1000 m2.
– središče naselja: razvoj terciarnih, kvartarnih dejavnosti, bivanje v obstoječi prenovljeni in nadomestni ter dopolnjeni stavbni strukturi na lokacijah vrzeli v obuličnem nizu na zahodni strani;
– vzhodni središčni del: cerkev s pokopališčem, z vzpostavitvijo prenovljenih povezav v središče in novi del pokopališča;
– južni del: male gospodarske enote, bivanju v izvirnem ustroju vzdolžnih gradbenih enot, nanizanih ob obstoječi cesti Vinja vas;
– skrajno vzhodni del: terciarne dejavnosti, bivanje;
– severovzhodni del: stanovanja v parkovni ureditvi.
Programi v OU se lahko razvijajo le pod naslednjimi merili:
– v stavbni strukturi, izpeljani iz avtohtonih urbanističnih in arhitekturnih tipov, ki je prilagojena konkretnim prostorskim kontekstom po vrsti in merilu;
– z upoštevanjem načinov obdelovanja in vzdrževanja kmetijskih in drugih površin, ki bistveno ne spreminjajo kvalitetnih sestavin kulturne krajine;
– s programi, ki ne poslabšujejo ekoloških, bivalnih in drugih parametrov bivanja in dela v podeželskem vaško urbanem okolju.

1. Javni prostor
Prenova javnega prostora naj obsega redefinicijo obstoječe mreže poti in cest naselja v povezano ulično mrežo urbano–podeželskega okolja ob ohranitvi hierarhičnih razmerij v naslednjih elementih:
– ureditev glavnih strukturnih osi v obstoječi hierahiji;
– revitalizacija starega središča vasi zahodno od cerkve;
– prostorska artikulacija novega središča vasi pred šolo v oblikovan trg, z vzpostavitvijo parkirišča nasproti javne stavbe (sedež KS, gasilni dom…) ter priključkom novega parkirišča in dovozne poti pokopališča;
– ureditev javnih zelenih površin, predvsem brega zahodno od starega središča;
– ureditev prometnih poti, tudi peš povezav, z novim športno rekreacijskim parkom Podgrad na južnem pobočju;
– razvoj nove ulične mreže v severozahodnem in zahodnem delu za novo naselbinsko strukturo.
Razvoj obstoječih zastavkov javnih prostorov (obstoječe ceste, poti…) naj se izpelje s funkcionalno prenovo in z razširitvami ter (pre)ureditami v javne oblikovane prostore ter z izgradnjo javne infrastrukture s parcelacijo, s tehničnimi in oblikovnimi rešitvami, v skladu z novimi tehnološkimi in funkcionalnimi zahtevami.
2. Stavbna struktura
Prenove, adaptacije, nadomestne in novogradnje stavb tematske strukture naj se izvajajo v skladu z naslednjimi merili:
– pri kvalitetnih stavbah/arhitekturah je potrebno zagotoviti prednost prenovam pred nadomestnimi gradnjami in adaptacijami;
– izpeljane naj bodo iz avtohtonih urbanističnih in arhitekturnih tipov in prilagojena konkretnim prostorskim kontekstom po vrsti in merilu (npr. izrazit vzdolžni tloris stavb, načelno od 1:1,6 do 1:2,5, glavni vhodi z najpomembnejšega javnega prostora, glavna fasada enovita fasadna ploskev);
– locirane naj bodo na ugotovljene in novo opredeljene gradbene linije na posameznih strukturnih oseh; gradbene linije se določajo v razmerju potrebnega profila javnega prostora in kvalitetnih stavb/arhitektur ob ulici;
– razvija naj se višinska homogenost tematske stavbne strukture znotraj merila, ki ga postavljajo najvišje, kvalitetne stavbe ob oseh, z zniževanjem do zgolj pritličja ob mejah naselbinskega telesa na južni strani, tako naj bodo stavbe ob osi1 P+1, do starega križišča , proti jugu pa P+M. V novem naselbinskem sklopu na severozahodu naj bo višina stavb P+M;
– razvija naj se zastavljena enovitost krajine streh (oblika streh: načeloma dvokapnice z naklonom 450 z enovitimi strešnimi površinami v sekundarnem delu imajo lahko stavbe tudi ravne strehe), enovita površinska struktura in enovit kolorit;
– meje naselbinske strukture naj se z ugotovljenimi kvalitetnimi principi oblikovanja meja, z zgolj pritličnimi stavbami ob meji ter zasaditvijo srednje–raslih avtohtonih dreves v gručah ali sadovnjakov;
– pri umeščanju programov je pomembno upoštevati hierarhijo in ugotovljene značaje posameznih lokacij po načelu, da se pomembnejši programi lahko umeščajo le na pomembne lokacije in obratno; kriterij je urbano–tvornost programa/stavbe;
– stavbe ob strukturnih oseh in središčnih prostorih naj se organizirajo v skladu z ugotovljenimi kvalitetnimi, predvsem izvornimi principi; oblikovane naj bodo tako, da sooblikujejo javni urbani/vaški prostor; tako naj imajo stavbe vzdolž osi1 od vstopa v naselje do vključno starega središča načeloma urejena pritličja za javne programe (svetla višina 2,8–4,0 m, vhodi v pritličja iz nivojev javnih prostorov);
– nove gradbene enote stanovanjskih hiš v severozahodnem delu naj bodo načeloma velike do 1000 m2.

– prometno omrežje: organizacija motornega in peš prometa v razmerju do oblikovanega uličnega/vaškega javnega prostora; ohranitev vključevanja na obstoječe cestno omrežje na cesti Vinja vas–Pristava; razširitev prečnih profilov vozišč na standardne širine dvopasovnih cest na glavni cesti Vinja vas–Pristava;
– vodovod: izgradnja novega omrežja oskrbe z vodo in hidrantnega omrežja; ureditev v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– kanalizacija: ločeno zbiranje sanitarnih vod v novem kanalizacijskem sistemu z novo čistilno napravo; ureditev odvodnjavanja z vseh javnih in drugih utrjenih površin ter streh z zbiranjem in predpisanim očiščenjem (z lovilci olj, usedalniki) ter ponikovanjem meteornih voda v samostojnem sistemu; odvajanje gospodarskih odplak v ločene nepropustne greznice brez iztokov, na praznjenje;
– električna energija: priključitev na obstoječo TP z novimi tokokrogi v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– TK omrežje: priključitev na obstoječe TK omrežje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– ogrevanje: individualna kurišča na lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva;
– odpadki: zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo v skladu z občinskim odlokom.
Vsa nova in prenovljena javna infrastruktura naj se napeljuje v javnem prostoru. Kabelski vodi se napeljujejo le podzemno.

– naravna in kulturna dediščina sta pomembno merilo kvalitetnih rešitev, zato so ugotovljeni in varovani elementi kvalitet dediščine izhodiščna sestavina ureditvenega načrta,
– upoštevanje veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorsko izvedbene dokumentacije,
– vsi posegi naj se izvedejo tako, da bivalne razmere v okolju ne bodo poslabšane tako v času gradnje kot v času obratovanja (raven hrupa, varovanje vode, tal in zraka ter ohranitev vidnih kakovosti okolja),
– upoštevanje predpisov v zvezi z varovanjem pred požarom.

Izdelava PUP v skladu z rezultati in usmeritvami iz strokovnih podlag (tč. D) ter namenom izdelave PIN oziroma občinskega lokacijskega načrta (tč. 2).

Programska zasnova obravnava območje opuščenega peskokopa na severnem pobočju hriba Vršič nad Podgradom ter organizacijo sprehajalnih in trim poti v gozdu proti Podgradu. Obseg območja je razviden iz karte 3: Območje urejanja v merilu 1:5000. V območju urejanja (v nadaljevanju tudi OU) so po veljavnem prostorskem planu gozdne površine in na robovih ter v območju obstoječe javne poti površine, ki spadajo v 1. območje kmetijskih zemljišč. V naravi je pretežno pogozden grič z opuščenim peskokopom na južni strani. Omenjena zemljišča se v sklopu tega postopka spreminjajo v stavbna zemljišča, pri čemer pa je na večini kmetijskih in večini gozdnih površin predvidena ohranitev pretežne kmetijske rabe oziroma ohranitev gozda.
Skupna površina območja urejanja znaša 5,54 ha.

– sanacija opuščenega peskokopa v športni park.

Organizacija športno rekreacijskega parka z igrišči za nogomet, odbojko, košarko, rokomet, balinišče ter sprehajalne in trim poti – v terasah na severnem delu pobočja. Izgradnja dostopne ceste.
Instalacije v območju kmetijskih površin naj bodo omejene le na pešpoti in eventuelne podzemne infrastrukturne vode, sicer naj ostanejo kmetijske površine neokrnjene za kmetijstvo. Prav tako naj bodo instalacije na pretežnih površinah gozda v naravi (trim, sprehajalne poti, mala igrišča v gozdu) izvedena na način, da bo gozdni habitat ostal kar najbolj avtentičen, prostor pa kar najbolj pogozden.

Ureditev naj zagotavlja:
– ohranitev geometrije zemljišča, gozdnih mas z avtohtonim drevjem na vseh delih pobočja pri vedutah iz naselbinskega telesa Podgrada;
– optimalno integracijo vseh objektov in naprav v kulturno krajino, z orientacijo vzdolž plastnic, z ureditvijo instalacij v terasah in delno vkopanih po posameznih programih, z minimalnimi gradbenimi elementi izven nivoja terena;
– stavbna struktura visokih gradenj naj bo zgolj pritlična in harmonično integrirana v ambient;
– površine naj se v največji meri ozelenijo, zasadijo naj se avtohtone vrste drevja v gručah.

– prometno omrežje: izgradnja ceste po trasi obstoječe poti iz Podgrada;
– vodovod, hidrantno omrežje: priključitev na predvideno novo omrežje Podgrada;
– kanalizacija: troprekatna nepropustna greznica brez izpusta, s pogodbeno urejenim praznjenjem s pooblaščeno komunalno organizacijo;
– električna energija: nov tokokrog, priključitev v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– javna razsvetljava: osvetlitev izbranih delov zunanjega prostora;
– TK omrežje: priključitev na obstoječe TK omrežje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– ogrevanje: individualna kurišča na lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva;
– odpadki: organizacija sistema košev za odpadke ter njihovega zbiranja po celotnem sklopu (tudi gozdu), odvoz odpadkov na centralno deponijo v skladu z občinskim odlokom.
Sestavni del ureditvenega načrta naj bodo načrt zaključka koriščenja peskokopa in tehnična sanacija kamnoloma. Vsi vodi instalacij se lahko vodijo le v terenu.

– naravna in kulturna dediščina sta pomembna merila kvalitetnih rešitev, zato so ugotovljeni in varovani elementi dediščine izhodiščna sestavina ureditvenega načrta,
– upoštevanje veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorsko izvedbene dokumentacije,
– vsi posegi naj se izvedejo tako, da bivalne razmere v okolju ne bodo poslabšane, tako v času gradnje kot v času obratovanja (raven hrupa, varovanje vode, tal in zraka ter ohranitev vidnih kakovosti okolja),
– upoštevanje predpisov v zvezi z varovanjem pred požarom.

Izdelava PUP v skladu z rezultati in usmeritvami iz strokovnih podlag (tč. D) ter namenom izdelave PIN oziroma občinskega lokacijskega načrta (tč. 2).

Programska zasnova obravnava ureditev severovzhodnega dela Straže/Vavte vasi, v območju križišča cest Straža–Prečna (os2) z odcepom za Zalog (os5). Obseg območja je razviden iz karte 3: Območje urejanja v merilu 1:5000. Zemljišča v območju urejanja (v nadaljevanju tudi OU) spadajo po veljavnem prostorskem planu v območje gozda, ki se v tem postopku spreminja v stavbna zemljišča. V naravi prevladujejo nepozidana ali slabo izkoriščena stavbna zemljišča in prometne površine na južnem in osrednjem delu ter gozdne površine v severozahodnem delu. Površina ureditvenega območja znaša 6,55 ha.

Ureditveni načrt opredeljuje sanacijo degradiranega in slabo izkoriščenega prostora v severovzhodnem delu naselbinskega telesa Straže/Vavte vasi v novo, sekundarno središče naselja. Lokacija vključuje lokalno najpomembnejše križišče v tem delu naselja. Prostor OU je lokalni mikroambient, ki je izraziteje zaprt z relativno ostrimi vizualnimi mejami na severozahodni strani in se odpira proti jugovzhodu. V njem se stikajo trije sklopi naselja–na jugozahodu je relativno zaključen sklop stanovanjskih hiš, na vzhodu območje lesne industrije, na severovzhodni strani pa se preko izrazitejše vizualne meje nadaljuje obcestna, relativno stihijska stanovanjska pozidava. Namen novega središča je integracija teh delov v naselbinsko telo – z novo prostorsko ureditvijo in instalacijo javnih programov, predvsem terciarnega sektorja.

Povezovalno središče naj se artikulira s tremi glavnimi sestavinami:
– z vzpostavitvijo odprtega javnega prostora za javne prireditve (zborovanja, koncerte, veselice ipd.) v osrednjem in severozahodnem delu; program naj do meje OU na severozahodnem robu prehaja v gozd z urbano rabo; obvezna ohranitev drevesne mase;
– z vzpostavitvijo nove stavbne strukture z javnimi programi terciarnega in tudi kvartarnega sektorja na jugozahodnem in jugovzhodnem robu ter na vzhodnem delu;
– z opredeljenim središčnim javnim prostorom v osrednjem in južnem delu s prehodi v linearne javne prostore na omenjenih oseh (os2 in os5).

Ureditev središčnega, polivalentnega javnega prostora z:
– ureditvijo prireditvenega prostora (gledalci/nastopajoči),
– izgradnjo stavb za osnovno infrastrukturo (sanitarije in drugi pomožni prostori v arhitekturi posebne stavbne strukture);
– tematsko stavbno strukturo v jugozahodnem delu, ki naj zaključuje obstoječi sklop stanovanjskih hiš ter na severovzhodni in vzhodni strani, kjer artikulira iztek javnih prostorov vzdolž osi.
Razvoj obstoječih zastavkov javnih prostorov na oseh os2, os12 in os4 (obstoječe ceste, poti…) naj se izpelje s funkcionalno prenovo, z razširitvami in (pre)ureditvami v javne oblikovane prostore in z izgradnjo javne infrastrukture s parcelacijo, s tehničnimi in oblikovnimi rešitvami v skladu z novimi tehnološkimi in funkcionalnimi zahtevami.
Oblikovanje javnega prostora naj vključuje tudi ureditve zelenih površin in visoke drevesne vegetacije. Vzdolž osi2 naj se oblikuje–nadaljuje–in zaključi drevored iz središča.
Stavbna struktura naj bo visoka do največ P+2. Strehe naj bodo oblikovane v enovito krajino streh lokalnega središča naselja. Vse stavbe v OU naj imajo pritličja urejena za javne programe, s svetlo višino 2,8-4,0 m.

– prometno omrežje: sistem priključevanja na omrežje cest ostane nespremenjen; glavna je cesta Straža–Prečna, sekundarna cesta Straža–Zalog;
– zračno omrežje: prostor se nahaja v vplivnem območju »omejene« in »nadzorovane« rabe prostora športnega letališča Novo mesto (»2B« ICAO), ki določa in omejuje velikost varovanega območja letališča glede na referenčno kodo letališča po ICAO klasifikaciji in omejuje predvsem višino predvidenih objektov;
– vodovod: priključitev na obstoječe, rekonstruirano omrežje (rekonstrukcija poteka), v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN,
– kanalizacija: ločeno zbiranje sanitarnih vod, priključevanje na razširjen kanalizacijski sistem in čistilno napravo; ureditev odvodnjavanja z vseh javnih in drugih utrjenih površin ter streh z zbiranjem in predpisanim očiščenjem (z lovilci olj, usedalniki) ter ponikovanjem meteornih voda v samostojnem sistemu;
– električna energija: priključitev na obstoječo TP Straža, nov tokokrog, v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– javna razsvetljava: vzpostavitev javne razsvetljave ob vseh strukturnih oseh nove ureditve;
– TK omrežje: priključitev na obstoječe TK omrežje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– ogrevanje: kurišča na zemeljski plin, lahko kurilno olje, utekočinjeni naftni plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva;
– odpadki: zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo v skladu z občinskim odlokom;
– vizualne komunikacije v javnem prostoru: opredelitev oglasnih točk in objektov, kjer je dovoljeno distribuiranje oglasov v javnem prostoru.
Vsa nova in prenovljena infrastruktura naj se napeljuje izključno v javnem prostoru. Kabelski vodi se napeljujejo le podzemno.

– upoštevanje veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorsko izvedbene dokumentacije;
– vsi posegi naj se izvedejo tako, da bivalne razmere v okolju ne bodo poslabšane tako v času gradnje kot v času obratovanja (raven hrupa, varovanje vode, tal in zraka ter ohranitev vidnih kakovosti okolja);
– upoštevanje predpisov v zvezi z varovanjem pred požarom.

Izdelava PUP v skladu z rezultati in usmeritvami iz strokovnih podlag (tč. D) ter namenom izdelave PIN oziroma občinskega lokacijskega načrta (tč. 2).

Programska zasnova obravnava ureditev v območju ( v nadaljevanju tudi OU) južnega, sredinskega dela Vavte vasi -območja južno od ceste Novo mesto–Rumanja vas (os3) oziroma od sredinske notranje ceste mimo župnišča, ki poteka v smeri vzhod–zahod (os4). Obseg območja je razviden iz karte 3: Območje urejanja v merilu 1:5000. Zemljišča v območju urejanja spadajo po veljavnem prostorskem planu v območje stavbnih zemljišč in v 1. območje kmetijskih zemljišč, ki se v tem postopku spreminjajo v stavbna zemljišča. V naravi so v območju pozidana in nepozidana stavbna zemljišča ter kmetijske površine.
Površina ureditvenega območja znaša 6,64 ha.

Ureditveni načrt opredeljuje sanacijo degradiranega in slabo izkoriščenega prostora v vzhodnem in zahodnem delu OU, kjer je stavbna struktura slabše kakovosti ter širitev pokopališča v območju obstoječega pokopališča v sredini OU. Cilji tega dokumenta so:
– v vzhodnem delu OU – sanacija degradiranega in slabo izkoriščenega prostora pretežno stanovanj in malih gospodarskih enot starejšega izvora, med osjo os6 na severni strani, območjem obstoječe cerkve z župniščem na zahodni strani, lokalno potjo–osjo os8 na vzhodni strani in polji na južni strani; sanacija naj se realizira z merili notranje preobrazbe stavbne strukture in gradnje dopolnilnih stavb za razvoj poselitve do ugotovljene maksimalne fizične meje širitve (iz vidika poselitve) proti jugu;
– v osrednjem delu OU – opredelitev območja dolgoročne širitve pokopališča ob lokaciji obstoječega pokopališča s cerkvijo in poslovilno stavbo, južno od križišča osi (os10), vzhodno od ceste proti Drganjim selom (osi4), ki ima danes premajhne kapacitete;
– v zahodnem delu OU – sanacija degradiranega in slabo izkoriščenega prostora med osjo os3 na severu, osjo os4 na vzhodu, sklopom garaž in delavnic na zahodu z dopolnilno gradnjo ter pridobitev dodatnih površin za razvoj malih gospodarskih enot s stanovanji, s širitvijo poselitve do optimalne fizične meje naselja ob kvalitetnih poljih na jugu;
– sanacija obstoječega javnega prostora in razvoj v oblikovane javne prostore ulic z ustreznimi funkcionalnimi gabariti.

Vzhodni del OU – bivanje, obstoječe manjše gospodarske enote (obstoječe preostale domačije), organizirane ob osi10 in na novi strukturni osi.
Osrednji del OU – preureditev in povečanje obstoječega pokopališča v parkovni ureditvi proti jugu in vzhodu ter ureditev povezav med novim in starim pokopališčem; kapaciteta novega pokopališča je skupaj 528 grobov, od tega 402 klasičnih (76 %) in 128 žarnih (24 %). Parkirišče se povečuje na skupaj 34 PM. Peš ter interventni dostopi naj bodo organizirani s poslovilne ploščadi. Ohrani se obstoječ uvoz za avtomobile na pokopališče ter dovoz do poslovilne vežice.
Zahodni del OU–razvoj manjših gospodarskih enot z dopolnilnim bivanjem, razvitih od osi3 po globini stavbne strukture.

1. Javni prostor izven pokopališča
Prenova javnega prostora naj se realizira na celotni mreži in naj obsega redefinicijo obstoječe mreže poti in cest naselja v ulično mrežo urbano–podeželskega okolja ob ohranitvi hierarhičnih razmerij v naslednjem obsegu:
– ureditev strukturne osi3 kot najpomembnejše;
– revitalizacija obstoječe osi4 v pomembno ambientalno prostorsko povezavo s poudarkom na ureditvi peš prometa od središča ob mostu, od osi3 do pokopališča;
– prenovitev trga med osema os4 in os10 kot pomensko osrednjega trga Vavte vasi,
– vzpostavitev nove strukturne osi/javnega prostora v vzhodnem delu, sredinsko v smeri vzhod zahod, s priključevanjem na os6.
Razvoj obstoječih zastavkov javnih prostorov (obstoječe ceste, poti…) naj se izpelje s funkcionalno prenovo, z razširitvami, (pre)ureditvami v javne oblikovane prostore in z izgradnjo javne infrastrukture s parcelacijo, s tehničnimi in oblikovnimi rešitvami, v skladu z novimi tehnološkimi in funkcionalnimi zahtevami.
2. Pokopališče (osrednji del OU)
Preureditev in razširitev pokopališča ne vključuje stavb visokih gradenj, saj obstoječa poslovilna vežica zadostuje potrebam po zmogljivostih in kakovosti. Ureditev vključuje razvoj ograje/obzidja okoli novega obsega, v oblikovni izpeljavi iz obstoječega sistema varovanja. Vključuje tudi ureditev počivališč in hortikulturno ureditev v celotnem kompleksu.
3. Stavbna struktura vzhodnega dela OU
Prenove, adaptacije, nadomestne in novogradnje stavb tematske strukture naj se izvajajo v skladu z naslednjimi merili:
– pri kvalitetnih stavbah/arhitekturah je potrebno zagotoviti prednost prenovam pred nadomestnimi gradnjami in adaptacijami;
– izpeljane naj bodo iz avtohtonih urbanističnih in arhitekturnih tipov in prilagojene konkretnim prostorskim kontekstom po vrsti in merilu (npr. izrazit vzdolžni tloris stavb, načelno od 1:1,6 do 1:2,5 – v zahodnem delu OU tudi več, glavni vhodi z najpomembnejšega javnega prostora, glavna fasada enovita fasadna ploskev);
– locirane naj bodo na ugotovljenih in novo opredeljenih gradbenih linijah – v vzhodnem delu na osi8 in novi osi6, v zahodnem delu OU na gradbeni liniji na osi3; gradbene linije se določajo v razmerju potrebnega profila javnega prostora in kvalitetnih stavb/arhitektur ob ulici;
– razvija naj se višinska homogenost tematske stavbne strukture znotraj merila, ki ga postavljajo najvišje, kvalitetne stavbe ob oseh – na vzhodnem delu od P+M, v zahodnem delu od P+1, z zniževanjem do zgolj pritličja ob mejah naselbinskega telesa na južni strani;
– razvija naj se zastavljena enovitost krajine streh (oblika streh: dvokapnica z enovitimi strešnimi površinami, v sekundarnem delu imajo lahko stavbe tudi ravne strehe), z enovitimi površinskimi strukturami in koloritom;
– meje naselbinske strukture naj se razvijajo po principu »iztekanja« v naravni prostor proti jugu – z orientacijo stavbnih mas, z zgolj pritličnimi stavbami ob meji ter zasaditvijo srednje–raslih avtohtonih dreves v gručah ali sadovnjakov;
– pri umeščanju programov je pomembno upoštevati hierarhijo in ugotovljene značaje posameznih lokacij po načelu, da se pomembnejši programi lahko umeščajo le na pomembne lokacije in obratno; kriterij je urbano – tvornost programa/stavbe;
– stavbe ob strukturnih oseh in središčnih prostorih naj se organizirajo v skladu z ugotovljenimi kvalitetnimi, predvsem izvornimi principi; oblikovane naj bodo tako, da sooblikujejo javni urbani/vaški prostor; tako naj imajo stavbe vzdolž osi3 načeloma urejena pritličja za javne programe (svetla višina 2,8–4,0 m, vhod v pritličja iz nivoja javnega prostora).

– prometno omrežje: sistem priključevanja na javno prometno mrežo s cestami proti Rumanji vasi na zahod in Novemu mestu na vzhod (os3), proti Drganjim selom proti jugu (os4) ostaja sistem nespremenjen. Prav tako ostaja lokalna notranja cesta na osi10. Ob tem pa se vse ceste v OU rekonstruirajo na standardno širino dvopasovnega prometa in preuredijo v ulični prostor z urejenim peš prometom:
– na osi3 z enostranskimi površinami pešca v širini 1,8 m;
– na osi4 z obojestranskimi površinami pešca;
– na osi10 enostranske površine pešca;
– vodovod: priključitev na obstoječe, rekonstruirano omrežje (rekonstrukcija poteka), v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– zračno omrežje: prostor se nahaja v vplivnem območju »omejene« in »nadzorovane« rabe prostora športnega letališča Novo mesto (»2B« ICAO), ki določa in omejuje velikost varovanega območja latališča glede na referenčno kodo letališča po ICAO klasifikaciji in omejuje predvsem višino predvidenih objektov;
– kanalizacija: ločeno zbiranje sanitarnih vod, priključevanje na razširjen kanalizacijski sistem in čistilno napravo; ureditev odvodnjavanja z vseh javnih in drugih utrjenih površin ter streh z zbiranjem in predpisanim očiščenjem (z lovilci olj, usedalniki) ter ponikovanjem meteornih voda v samostojnem sistemu;
– električna energija: izgradnja novega tokokroga, priključitev na načrtovano TP na področju URN, v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– javna razsvetljava: vzpostavitev javne razsvetljave ob vseh strukturnih oseh ureditve in javnem parkirišču;
– TK omrežje: priključitev na obstoječe TK omrežje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– ogrevanje: kurišča na zemeljski plin, lahko kurilno olje, utekočinjeni naftni plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva;
– odpadki: zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo v skladu z občinskim odlokom.
Vsa nova in prenovljena javna infrastruktura naj se napeljuje izključno v javnem prostoru. Kabelski vodi naj se napeljujejo le podzemno.

– naravna in kulturna dediščina sta pomembni merili kvalitetnih rešitev, zato so ugotovljeni in varovani elementi kvalitet dediščine izhodiščna sestavina ureditvenega načrta,
– upoštevanje veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorsko izvedbene dokumentacije;
– vsi posegi naj se izvedejo tako, da bivalne razmere v okolju ne bodo poslabšane, tako v času gradnje kot v časuobratovanja (raven hrupa, varovanje vode, tal in zraka ter ohranitev vidnih kakovosti okolja);
– upoštevanje predpisov v zvezi z varovanjem pred požarom.

Izdelava PUP v skladu z rezultati in usmeritvami iz strokovnih podlag (tč. D) ter namenom izdelave PIN oziroma občinskega lokacijskega načrta (tč. 2).

Programska zasnova obravnava raztegnjeno območje jugovzhodnega dela stare vasi Dolenja Straža in stihijske poselitve proti jugovzhodu do ceste Prečna–Gorenja Straža (os1).
V območju so zemljišča, ki po veljavnem prostorskem planu spadajo v območje stavbnih zemljišč, in zemljišča, ki spadajo v 1. in 2. območje kmetijskih zemljišč. V naravi prevladujejo na jugovzhodni strani stavbna zemljišča, stihijsko pozidana z individualnimi stanovanjskimi hišami v zadnjih desetletjih. Na severozahodnem robu je del stavbne strukture vasi starejšega izvora, vendar z urbanistično–arhitekturno nekvalitetnimi adaptacijami. Med obema sklopoma so ostanki nekoč kvalitetnih kmetijskih površin. Na južnem vogalu ureditvenega območja je del občasno poplavnih polj, ki spadajo v 1. območje kmetijskih zemljišč, vendar s pomembnimi negativnimi vplivi urbanizacije na kvaliteto teh zemljišč. V naselbinski strukturi je nekaj stavb s terciarnimi vsebinami (gostinski lokal, sedeži podjetij…). Površina območja urejanja znaša 12,42 ha.

Namen ureditve je sanacija degradiranega bivalno podeželskega prostora v območju urejanja. Cilji so zagotoviti:
– izboljšanje pogojev bivanja in dela,
– racinalno rabo preostalih prostorskih rezerv, ki so v nepozidanih zemljiščih znotraj naselbinske strukture,
– sanacijo nekvalitetnih delov obstoječe stavbne strukture v smislu racionalne rabe prostora, urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja,
– ponovno razviti identiteto prostora Gorenje Straže v sestavinah znotraj območja urejanja.
Območje urejanja leži 1 km od Gorenje Straže/Vavte vasi, ki je lokalno središče s sedežem KS, osnovno šolo, osnovno preskrbo (trgovina, osebne storitve, PTT, avtobusna postaja…).

Prostor v območju urejanja naj bo namenjen predvsem bivanju v podeželskem okolju. V gradbenih enotah jugovzhodnega niza, ob obstoječi južni napajalni cesti v staro jedro Dolenje Straže in še posebej v križišču obeh strukturnih osi naj se razvijajo tudi terciarne dejavnosti. V delu starega jedra na severozahodu naj se razvijajo obstoječi programi malih gospodarskih enot. Kriterij za umeščanje pomembnih javnih vsebin je, da staro središče vasi, ki leži izven območja urejanja, ostane najpomembnejši prostor naselbinskega telesa.
Stavbna struktura naj se organizira na opredeljenem sistemu gradbenih linij ob prenovljeni mreži javnega prostora. Obstoječe gradbene enote se integrirajo v nov naselbinski ustroj v ureditvenem območju ob ohranitvi temeljnih kvalitet bivanja.

1. Naselbinski sklop v kulturni krajini
Dopolnilna in adaptirana stavbna struktura naj zagotovi preoblikovanje območja stihijske stanovanjske gradnje v homogen nov del naselbinskega telesa Dolenje Straže, ki bo kvalitetno, čitljivo stikovano z obstoječo stavbno strukturo vasi. Po višini naj bo usklajeno na enotni višini, tako, da bo ohranjena vloga glavne dominante kulturne krajine – zvonika s cerkvijo. Višinsko naj bo torej brez ekstremov, vendar z naslednjimi poudarki:
– ohranitev in razvoj višinske dominantnosti stavbne strukture ob glavnem križišču na jugu;
– ob osi vzdolž ceste Prečna–Gorenja Straža ter
– ob južni vpadnici v staro središče vasi.
Mejna stavbna struktura na skrajnem jugozahodnem robu naj bo zgolj pritlična.
2. Javni prostor
Javni prostor znotraj OU se redefinira ob vseh obstoječih smereh glavnih treh cest, tako da bo zagotovljena urbanotvornost (prostor pešca, parkiranje…). Najpomembnejši javni prostor po tem dokumentu v območju urejanja naj bo prostor ob južni napajalni cesti v staro vaško središče, drugi najpomembnejši pa prostor vzdolž obstoječe ceste Prečna–Gorenja Straža. V notranjosti prostora OU naj se javni prostor na novo opredeli v skladu z naslednjimi merili:
– vse gradbene enote naj imajo neposreden stik z javnim prostorom;
– s širino prečnih profilov in oblikovanjem ter režimom oblikovanja gradbenih enot se določi hierarhija javnega prostora;
– sredinska vzdolžna os v smeri jugozahod–severovzhod, ki naj poteka v pretežnem delu OU, naj bo oblikovana kot najpomembnejša, integrativna nova notranja os;
– prečne povezave naj bodo načeloma v rastru do 100 m;
– v območju obstoječega glavnega križišča na južnem naj se definira osrednji javni prostor v OU;
– mreža javnega prostora naj bo pretočna.
Razvoj obstoječih zastavkov javnih prostorov (obstoječe ceste, poti…) naj se izpelje s funkcionalno prenovo, z razširitvami, (pre)ureditvami v javne oblikovane prostore in z izgradnjo javne infrastrukture s parcelacijo, s tehničnimi in oblikovnimi rešitvami, v skladu z novimi tehnološkimi in funkcionalnimi zahtevami. V sklopu javnega prostora se opredelijo tudi zelene površine in drevesna vegetacija v urbanem okolju, še posebej na najpomembnejših javnih lokacijah.
3. Stavbna struktura
Gradnja nove in spreminjanje obstoječe stavbne strukture so v območju urejanja določeni z naslednjimi merili:
3.1. obulični niz vzdolž obstoječih cest Prečna–Gorenja Straža ter severnega in južnega odcepa od te ceste v staro vaško jedro Gorenje Straže;
– stavbe naj bodo oblikovane v prekinjenem nizu, z izrazito vzdolžno geometrijo (tlorisno razmerje 1:6-1:3), v merilu obstoječih stavb;
– orientacija stavb ob cesti Prečna–Gorenja Straža vzdolžno v severnem delu in pravokotno na cesto v južnem delu, ob strukturni osi v vaško središče pa vzdolžno;
– z interpolacijami glavnih fasad glavnih stavb med obstoječe enote v območje gradbene linije; glavne fasade so načeloma enovite fasadne površine z glavnimi vhodi;
– višinsko interpolacijo med sosednje stavbe, vendar največ do višine najvišje sosednje stavbe oziroma največ do višine P +1+M na južnem delu in P+1 na severnem delu;
– pomožne stavbe in visoke ograde ter škarpe v prostoru gradbenih enot med glavnimi stavbami in javnim prostorom niso dovoljene; strehe – enovite strešne površine, z naklonom 45 stopinj, ravne strehe ali v geometriji, prilagojeni sosednjim stavbam.
3.2. stavbna struktura znotraj OU: v severnem in južnem delu
– višina stavb P+M;
– enoten princip lociranja stavb (gradbene linije) z ureditvijo odprtih povezav javni–pol javni–zasebni prostor v dveh sklopih – v severnem delu UO in manjšem južnem delu UO posebej;
– artikulacija povezav z mejnimi prostori;
– integracije z obstoječo stavbno strukturo, še posebej z opredelitvami vrtov/sadovnjakov na gradbenih enotah ob stiku s starim vaškim jedrom na vzhodu,
– orientacija mejne stavbne strukture na skrajnem jugozahodnem robu vzporedno z glavno južno cesto v staro vas;
– gradbene enote naj bodo načeloma velike največ 1000 m2;
– strehe stavb naj imajo enotne naklone in enotne strešne površine v severnem oziroma v južnem delu; načeloma naj bodo strehe ravne ali z naklonom 450.

– prometno omrežje: ureditev prometa na prenovljeni mreži javnega prostora:
izgradnja ločenih površin pešca ob vseh obstoječih strukturnih oseh–cesti
Prečna – Gorenja Straža in vpadnicah v vaški del v območju urejanja ter razširitev prečnega profila obstoječe povezovalne ceste v staro vas v dvopasovno cesto;
rekonstrukcija obstoječih glavnih priključkov ceste iz starega središča na cesto Prečna–Gorenja Straža na severni in južni strani ter izgradnja načeloma treh novih–dveh med obema obstoječima v osrednjem delu in enega v skrajnem južnem delu območja urejanja (po trasi obstoječe poti);
izgradnja prometnih površin znotraj območja urejanja, predvsem namenjenih polinternemu prometu z osebnimi vozili, za dostavo in intervencije ter enostranskimi pločniki, na novi mreži javnega prostora v notranjosti območja urejanja;
v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– zračno omrežje: prostor se nahaja v vplivnem območju »omejene« in »nadzorovane« rabe prostora športnega letališča Novo mesto (»2B« ICAO), ki določa in omejuje velikost varovanega območja latališča glede na referenčno kodo letališča po ICAO klasifikaciji in omejuje predvsem višino predvidenih objektov;
– vodovod, hidrantno omrežje: izgradnja nove zanke, priključitev na obstoječe omrežje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– kanalizacija: ločeno zbiranje sanitarnih vod in izgradnja že predvidenega omrežja ter priključitev na čistilno napravo; ureditev odvodnjavanja z vseh javnih in drugih utrjenih površin ter streh z zbiranjem in predpisanim očiščenjem (z lovilci olj, usedalniki) ter ponikovanjem meteornih voda v samostojnem sistemu; odvajanje gospodarskih odplak v ločene nepropustne greznice brez iztokov, na praznjenje;
– električna energija: priključitev na obstoječe omrežje in napajanje iz obstoječe TP; izgradnja razvodnega omrežja v skladu s pogoji upravljalca, podanih v času izdelave URN;
– javna razsvetljava: vzpostavitev javne razsvetljave ob vseh strukturnih oseh v OU;
– TK omrežje: razvoj obstoječe TK omrežje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– avtobusno postajališče: dopolnitev ureditve obojestranskega postajališča v sklopu nove ureditve javnega prostora;
– ogrevanje: kurišča na zemeljski plin, lahko kurilno olje, utekočinjeni naftni plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva;
– odpadki: zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo v skladu z občinskim odlokom;
– vizualne komunikacije v javnem prostoru: opredelitev oglasnih točk in objektov, kjer je dovoljeno distribuiranje oglasov v javnem prostoru.
Vsa nova in prenovljena infrastruktura naj se napeljuje v javnem prostoru. Kabelski vodi se napeljujejo le podzemno.

– naravna in kulturna dediščina sta pomembni merili kvalitetnih rešitev, zato so ugotovljeni in varovani elementi kvalitet dediščine izhodiščna sestavina ureditvenega načrta,
– upoštevanje veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorsko izvedbene dokumentacije,
– vsi posegi naj se izvedejo tako, da bodo zagotovljene optimalne bivalne razmere v okolju in da le te ne bodo poslabšane tako v času gradnje kot v času obratovanja (raven hrupa, varovanje vode, tal in zraka ter ohranitev vidnih kakovosti okolja,
– upoštevanje predpisov v zvezi z varovanjem pred požarom.

Izdelava PUP v skladu z rezultati in usmeritvami iz strokovnih podlag (tč. D) ter namenom izdelave PIN oziroma občinskega lokacijskega načrta (tč. 2).

Programska zasnova obravnava območje urejanja (v nadaljevanju tudi OU):
– počitniškega naselja Šmarješke Toplice, ki leži severno od državne ceste Kronovo–Šmarjeta,
– območje razširitve počitniškega naselja s stanovanjskim naseljem,
– območje razpršene gradnje vzdolž ceste Kronovo–Šmarjeta v ambientu doline potoka Prinovca/Gmajnice, ki leži vzhodno od Brezovice.
Zemljišča znotraj OU so po veljavnem prostorskem planu stavbna zemljišča ter zemljišča v 1. območju kmetijskih zemljišč in v območju gozda, ki se v tem postopku spreminjajo v stavbna zemljišča. V naravi so v območjih stavbnih zemljišč predvsem pretežno počitniške hiše in individualne stanovanjske hiše iz zadnjih 30 let. Površine 2. območja kmetijskih zemljišče so zatravljene ali pozidane. Zemljišča iz 1. območja kmetijskih zemljišč v skrajnem severnem delu so delno pozidana (hlev z veljavnim PGD, večji del pa je v naravi opuščen peskokop v neurejenem območju). Površina ureditvenega območja znaša 23,27 ha.

Cilji ureditvenega načrta so:
– sanacija javnega prostora in infrastrukture v obstoječem, razširjenem počitniškem naselju;
– pridobitev novih stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš v severnem in vzhodnem delu počitniškega naselja na podlagi interesov lastnikov zemljišč;
– sanacija degradiranega območja razpršene gradnje v pretežno nepozidani dolini ter v degradiranem območju opuščenega peskokopa v območju Brezovice–homogeniziranje z novo pozidavo.
V OU je možno vzpostaviti: na skrajno SZ strani 5-8 stanovanjskih oz. počitniških hiš, na vzhodnem delu pa okoli 30-40 gradbenih enot za individualne stanovanjske hiše oziroma do 60 individualnih počitniških stavb.

Prostor v OU naj bo namenjen:
– obstoječe, razširjeno počitniško naselje: ohranitev prevladujoče namembnosti počitniških hiš, in dopolnilne stanovanjske gradnje ter terciarne dejavnosti v skrajnem jugozahodnem delu ob glavni cesti;
– razširitev na vzhodnem in severnem delu: stanovanja in počitniške kapacitete v individualnih enotah, po vzorcu obstoječega naselja;
– sklop Brezovice v severnem delu: bivanje in obstoječi terciarni programi, povezani s turizmom v obstoječih prostorskih kapacitetah.

1. Javni prostor
Prenova javnega prostora naj obsega redefinicijo obstoječe mreže poti in cest naselja v ulično mrežo urbano–podeželskega okolja ob ohranitvi hierarhičnih razmerij t.i. izvorne ulične mreže, še posebej na ureditvi glavnih strukturnih osi. Razvoj obstoječih zastavkov javnih prostorov (obstoječe ceste, poti…) naj se izpelje s funkcionalno prenovo, z razširitvami, (pre)ureditvami v javne oblikovane prostore in z izgradnjo javne infrastrukture s parcelacijo, s tehničnimi in oblikovnimi rešitvami, v skladu z novimi tehnološkimi in funkcionalnimi zahtevami. V sklopu javnega prostora se opredelijo tudi zelene površine in drevesna vegetacija v urbanem okolju, še posebej na najpomembnejših javnih lokacijah.
Obstoječe počitniško naselje z razširitvijo. Z dodatno poselitvijo naj se naselje oblikuje v enotno naselbinsko strukturo v merilu kulturne krajine. Pri tem naj se obstoječa stavbna struktura ohrani po tipologiji in merilu. Izpelje naj se razvoj cest in poti v pretočno mrežo v skladu s kapacitetami, ki se odpirajo z novo poselitvijo. Tako znotraj obstoječega sklopa kot v novem delu naj bo mreža hierarhično koncipirana glede na pomen in infrastrukturne, še posebej prometne obremenitve. Razvoj obstoječih zastavkov javnih prostorov (obstoječe ceste, poti…) naj se izpelje s funkcionalno prenovo, z razširitvami, (pre)ureditvami v javne oblikovane prostore in z izgradnjo javne infrastrukture s parcelacijo, s tehničnimi in oblikovnimi rešitvami, v skladu z novimi tehnološkimi in funkcionalnimi zahtevami. Poudarki naj bodo na ureditvi motornega in peš prometa in funkcioniranja gradbenih enot. Ob tem je potrebno zagotoviti, da bo vsaka gradbena enota imela zagotovljen stik z javnim prostorom.
Degradirano območje na vzhodni strani Brezovice. Sanacija degradiranega prostora naj poteka z vzpostavitvijo zvezne stavbne strukture vzdolž ceste Šmarješke Toplice–Šmarjeta (Os 1), od severnega odcepa proti naselbinskemu telesu Brezovice (Os 7). Ob tem naj se z individualnimi stanovanjskimi enotami pozida tudi območje opuščenega peskokopa.
Nova in spremenjena stavbna struktura v območju Brezovice ter v območju širitve počitniškega naselja naj se oblikuje po naslednjih merilih:
– izpeljana naj bo iz avtohtonih urbanističnih in arhitekturnih tipov in prilagojena konkretnim prostorskim kontekstom po vrsti in merilu (npr. izrazit vzdolžni tloris stavb, načelno od 1:1,6 do 1:2,5, glavna fasada enovita fasadna ploskev z glavnim vhodom); razmaki med stavbami na različnih gradbenih enotah naj bo najmanj 8 m; širina osnovnih stavbnih kubusov glavnih stavb naj bo med 8-12 m;
– locirana naj bo na novo opredeljenih gradbenih linijah ali drugih oblikah organiziranja razmerij javni prostor/interni prostor gradbenih enot, v skladu z merili po posameznih delih naselja; gradbene linije se določajo ob vseh strukturnih oseh; določa se jih v razmerju potrebnega profila javnega prostora in kvalitetnih stavb/arhitektur ob ulici;
– razvija naj se višinska in strukturna homogenost – višina največ (P+1) s prilagoditvami (zniževanjem na ekstremih terenih, z zniževanjem do zgolj pritličja ob mejah naselbinskega telesa; ob tem naj bodo višinske kote kapi po posameznih sklopih ob javnih prostorih med seboj usklajene;
– razvija naj se zastavljena enovitost krajine streh (oblika streh :simetrična dvokapnica 45° z enovitimi strešnimi površinami, v sekundarnem delu imajo lahko stavbe tudi ravne strehe), enovitost površinskih struktur in kolorit;
– stavbe ob strukturnih oseh in središčnih prostorih naj se organizirajo v skladu z ugotovljenimi kvalitetnimi, predvsem izvornimi principi; vse stavbe naj bodo oblikovane tako, da sooblikujejo javni urbani/vaški prostor;
– v ob uličnem nizu glavnega križišča (ob osi Os5), kjer so prioritetne terciarne dejavnosti, naj imajo vse stavbe zgrajene javne prostore s svetlo višino 3,0 do 4,0 m;
– Pogoji prometnega, komunalnega in energetskega urejanja;
– prometno omrežje: počitniško naselje se priključuje na širše omrežje na štirih rekonstruiranih obstoječih priključkih – v območju glavnega križišča na jugozahodni strani in še dveh na cesto Dol. Kronovo–Šmarjeta ter enem na povezovalni cesti od omenjene proti Družinski vasi na skrajno vzhodni strani; tudi priključevanje vzhodnega dela Brezovice je po obstoječih cestah na oseh Os7 in Os8. Vse pomembne notranje ceste se preoblikujejo v javne prostore z ločitvijo peš in motornega prometa;
– vodovod: priključitev na obstoječe omrežje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– kanalizacija: ločeno zbiranje sanitarnih vod, priključevanje na razširjen kanalizacijski sistem in čistilno napravo v Družinski vasi; ureditev odvodnjavanja z vseh javnih in drugih utrjenih površin ter streh z zbiranjem in predpisanim očiščenjem (z lovilci olj, usedalniki) ter ponikovanjem meteornih voda v samostojnem sistemu;
– električna energija: zamenjava, razširitev obstoječe TP, izgradnja novega tokokroga in priključevanje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– javna razsvetljava: vzpostavitev javne razsvetljave ob vseh strukturnih oseh nove ureditve;
– TK omrežje: priključitev na obstoječe TK omrežje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– ogrevanje: kurišča na zemeljski plin, lahko kurilno olje, utekočinjeni naftni plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva;
– odpadki: zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo v skladu z občinskim odlokom;
– vizualne komunikacije v javnem prostoru: opredelitev oglasnih točk in objektov, kjer je dovoljeno distribuiranje oglasov v javnem prostoru.
Vsa javna in prenovljena infrastruktura naj se napeljuje izključno v javnem prostoru. Kabelski vodi se napeljujejo le podzemno.

– upoštevanje veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorsko izvedbene dokumentacije,
– vsi posegi naj se izvedejo tako, da bivalne razmere v okolju ne bodo poslabšane tako v času gradnje kot obratovanja (raven hrupa, varovanje vode, tal in zraka ter ohranitev vidnih kakovosti okolja),
– upoštevanje predpisov v zvezi z varovanjem pred požarom.

Izdelava PUP v skladu z rezultati in usmeritvami iz strokovnih podlag (tč. D) ter namenom izdelave PIN oziroma občinskega lokacijskega načrta (tč. 2).

V območje urejanja so vključena vsa zemljišča obstoječega in novega obsega hotelsko zdraviliškega kompleksa Šmarješke Toplice investitorja Krka zdravilišča d.o.o. Novo mesto, prostor osrednjega križišča pri Prinovcu ter naselbinsko telo bližnjih Toplic na zahodnem robu OU.
Površina ureditvenega območja znaša 27,29 ha.

Prostor v OU se nameni dopolnitvi in razširitvi obstoječega programa zdraviliškega turizma, preureditvi prostora osrednjega križišča Šmarjeških Toplic ter prenovi naselbinskega telesa Toplic.
Zdraviliško hotelski kompleks
Ureditev območja vključuje prostorsko reintegracijo obstoječih vsebin hotelsko turističnega kompleksa v prostor z novimi kapacitetami. Poleg tega je opredeljena izgradnja naslednjih novih sestavin: novega hotela Terme, razširitev letnega kopališča, nove topliške vasi in novega Prinovca ter ureditev sklopa glavnega križišča Šmarjeških Toplic v skladu z vlogo in pomenom tega prostora.
V vzhodnem delu predmetnega URN je lokalno najpomembnejše križišče Šmarjeških Toplic. V ureditvenem načrtu se opredeli namembnost tega prostora v skladu z vlogo in pomenom tega križišča–javni program in druge vsebine, vezane na turistično–hotelski program Šmarjeških Toplic ter elemente krajinske ureditve.
Obstoječi hotel Krka z novim odprtim bazenom ima kapaciteto 300 postelj, restavracijo za 300 oseb, dva bazena (300 m2), zdravstvo (2000 m2) in Vitarij center za okoli 100 oseb dnevno. Poleg stacionarnih gostov sprejmejo dodatni dopolnilni programi okoli 100 oseb na dan.
Hotel Terme
Gradnja novega hotela Terme je opredeljena na lokaciji jugozahodno od hotela in zdravilišča Šmarješke Toplice. Imel bo kapaciteto okoli 300 ležišč. Hkrati bo vključeval vse potrebne servisne dejavnosti, restavracijo, bazene, Vitarij center, garažno hišo, teniška igrišča in povezavo z letnim kopališčem. Dodatni programi naj bi dnevno privabili okoli 200 gostov. Zgradba je zasnovana iz več stavbnih kubusov, z največjim gabaritom K+P+2+M, organiziranih v krogu in integriranih v naravni ambient. V zunanjem prostoru sta v sklopu tega hotela predvideni tudi dve novi zunanji kopališči–eno klasično in eno nudistično.
Razširitev letnega kopališča
Obstoječe letno kopališče sprejme povprečno 300 kopalcev na dan, ob konicah pa tudi do 1500 kopalcev na dan. Dopolnilno je organiziran leseni bazen, veliki športni ter otroški bazen. Obiskovalcem je na voljo garderobna hiša s gostinsko in sanitarno infrastrukturo.
Obstoječ sklop zunanjih odprtih bazenov se prenovi s dodatno ponudbo, predvsem proti vzhodu. Tako naj se dopolni z osvežilnim bazenom, bazenom za cicibane, bazenom s toboganom za mladino (okoli 1000 m2 novih vodnih površin) in spremljajočim objektom za servisne programe ter bifejem. Število obiskovalcev letnega kopališča bi se povečalo za 500 oseb.
Topliška vas
Vzhodno od osrednjega hotela in zahodno od osrednjega križišča v Šmarjeških Toplicah, v ambientu Brezovice je opredeljena gradnja Topliške vasi–novega naselbinskega nukleusa z manjšimi stavbami z maksimalnim gabaritom K+P+M. Namenjen je okoli 50-60 gostom na dan.
Novi Prinovec
Za sklop apartmajev in javnih programov je izdelana lokacijska dokumentacija.
Dopolnilni javni program ob osrednjem križišču
Prostor je namenjen potrebni javni prometni in komunalni infrastrukturi ter javnim servisnim programom v zelo zahtevnem in pomembnem urbano–krajinskem okolju.
Športno rekreativni objekti
Oblikujejo se v samostojnem sklopu, v parkovni ureditvi v območju novega hotela Terme.
Sistem fizične ločitve internega in eksternega prostora
Ožji hotelski kompleks naj bo fizično ločen od zunanjega prostora. Oblikovanje fizične bariere naj bo oblikovano v skladu z merili arhitekturnega in hortikulturnega oblikovanja.
Naselbinsko telo Toplice
Prostor je po tem dokumentu namenjen bivanju in razvoju programov, povezanih s turizmom pod naslednjimi merili:
– v stavbni strukturi, izpeljani iz avtohtonih urbanističnih in arhitekturnih tipov, ki je prilagojena konkretnim prostorskim kontekstom po vrsti in merilu;
– da upoštevajo načine obdelovanja in vzdrževanja kmetijskih in drugih površin, ki bistveno ne spreminjajo kvalitetnih sestavin kulturne krajine;
– programi, ki ne poslabšujejo ekoloških, bivalnih in drugih parametrov bivanja in dela v podeželskem/vaško urbanem okolju–niso obremenjujoče glede dodatnih emisij v okolje, hrupa, vezave tovornega prometa, umetne svetlobe ipd.
Vmesni, degradiran prostor med zdraviliško hotelskim kompleksom in naselbinskim telesom Toplice je namenjen sanaciji s hortikulturno ureditvijo pretežno nepozidanih urbanih površin.

Usmeritve vključujejo tudi merila za varovanje in izboljšanje okolja, varovanje naravne in kulturne dediščine. Prostor URN določajo specifične prvine naravnega in grajenega okolja. Ugotovljene kvalitete tega prostora so merila za razvoj programov v tem URN. Glede na cilje in značaj turistične ponudbe so te kvalitete spoznane tudi kot pomembna sestavina kvalitete turistične ponudbe hotelsko zdraviliškega kompleksa Šmarjeških Toplic. Načela urbanistično arhitekturnega in krajinsko hortikulturnega oblikovanja prostora URN, ki izhajajo iz strokovnih podlag so:
– naravni prostor z naselbinsko strukturo je strukturiran v več različnih ambientih; obstoječa naselbinska struktura in kvalitetna naselbinska dediščina na Dolenjskem je postavila ambientalne meje tudi kot meje, ločnice med posameznimi naselbinskimi strukturami v smislu urbanistično–krajinskega oblikovanja le teh, kot pomenske meje v prostoru in kot vizualno–strukturne meje; v strokovnih podlagah so identificirani naslednji ambienti, med katerimi potekajo ugotovljene ambientalne meje: ambient počitniških hiš Šmarjeških Toplic, ambient vasi Toplice, ambient Brezovice, vmesni ambient hotelskega kompleksa Šmarješke Toplice, ambient doline Šmarjeta–Šmarješke Toplice in prehodni ambient glavnega križišča v Šmarjeških Toplicah. Predmetne ambientalne meje so v naselbinski dediščini praviloma brez stavbne strukture, izjemoma v drug ambient vizualno segajo zgolj infrastrukturni elementi in najpomembnejši arhitekturno–krajinski simboli; večina vizualnih meja je danes artikuliranih z visoko vegetacijo po ekstremih reliefa in so kot takšni temeljna sestavina kvalitete predmetnega prostora;
– stavbna struktura se danes po merilu, urbanem vzorcu in arhitekturnih značilnostih razlikuje po posameznih predmetnih ambientih; pomembno je, da se ta različnost značajev stavbne strukture ohrani – npr. relativno drobno merilo stavbne strukture, organizirano v konceptu raščenih vaških jeder Brezovice (organizacija Topliške vasi), specifični kubusi hotelsko–kopališčnega kompleksa v samostojnem ambientu, rekreativna infrastruktura v oblikovanih mikroambientih, stavbna struktura javnega programa z značajem klasične urbane naselbinske strukture (v razmerju stavba/sooblikovanje javnega prostora-(pol)javni prostor – javni urbani prostor);
– kvalitetne sestavine naravnega prostora, še posebej biotop potoka, prostor strnjenega gozda ter ključne kvalitetne sestavine parkovne ureditve, so merilo za kapacitete in značaj novih oziroma dodatnih programov ter oblik njihovih interpretacij v prostoru; Nove vsebine naj se v tovrstne kvalitete integrirajo na način, ki bo omogočil sanacijo problemov ter krajinsko–hortikulturno ter programsko nadgradnjo ob ohranitvi ključnih ekoloških, krajinskih in biotopskih značilnosti.
Navedena merila veljajo tako za artikulacijo novih programov, novo oziroma prenovljeno stavbno/gradbeno strukturo, kot za način funkcioniranja hotelskega kompleksa kot celote. Pomembno je upoštevati vsa merila za preprečevanje negativnih vplivov v prostor – s sistemom kontrole procesov in sistemom odpravljanja pomanjkljivosti. Posebej pomembni so vidiki omejevanja vplivov hrupa, prometa in obvladovanja vseh vrst odpadkov.
Naselbinsko telo Toplic naj se oblikuje znotraj obstoječih fizičnih meja. V OU naj se izvajajo prenove, adaptacije, nadomestne in novogradnje stavbne strukture v skladu z naslednjimi merili:
– izpeljana naj bo iz avtohtonih urbanističnih in arhitekturnih tipov in prilagojena konkretnim prostorskim kontekstom po vrsti in merilu (npr. izrazit vzdolžni tloris stavb, načelno od 1:1,6 do 1:2,5, širina osnovnih stavbnih kubusov med 6-10 m, glavni vhodi z najpomembnejšega javnega prostora (v severnem in srednjem območju z glavnimi vhodi načelno v nivojih javnega prostora), glavna fasada enovita fasadna ploskev);
– locirana naj bo na ugotovljene in novo opredeljene gradbene linije ali druge oblike organiziranja razmerij javni prostor/interni prostor gradbenih enot, v skladu z merili po posameznih delih naselja; gradbene linije se določajo ob vseh strukturnih oseh; določa se jih v razmerju potrebnega profila javnega prostora in kvalitetnih stavb/arhitektur ob ulici;
– višina stavb nad nivojem zemljišča naj bo do P+M;
– strehe naj imajo naklon 450 z enovitimi strešnimi površinami, v sekundarnem delu imajo lahko stavbe tudi ravne strehe;
– meje naselbinske strukture naj se razvijajo v skladu z ugotovljenimi kvalitetnimi principi, z razvojem kvalitet in sanacijo problemov ter obravnavajo v skladu z njihovim pomenom (orientacija stavbnih mas ob meji, sadovnjaki ali vrtovi z avtohtonim zelenjem ter gručami srednje raslega drevja); to še posebej velja za mejo na severovzhodu;
– pri umeščanju programov je pomembno upoštevati hierarhijo in ugotovljene značaje posameznih lokacij – po načelu, da se pomembnejši programi lahko umeščajo le na pomembne lokacije in obratno; za pomembnost je kriterij urbano–tvornost programa/stavbe.
Prenova javnega prostora v Toplicah naj obsega redefinicijo obstoječe mreže poti in cest v posameznih treh območjih v ulično mrežo urbano–podeželskega okolja. Razvoj obstoječih zastavkov javnih prostorov (obstoječe ceste, poti…) naj se izpelje, poleg funkcionalne prenove, z razširitvami, (pre)ureditvami v javne oblikovane prostore in izgradnjo javne infrastrukture s parcelacijo, s tehničnimi in oblikovnimi rešitvami, v skladu z novimi tehnološkimi in funkcionalnimi zahtevami.

Zdraviliško hotelski kompleks
– Promet:
– tranzitni cestni promet: ostane naj speljan po obstoječih regionalnih cestah Družinska vas–Šmarjeta/Toplice, Žaloviče;
– promet z osebnimi motornimi vozili, intervencije in dostavo–javni, interni, mirujoči.prometno omrežje za potrebe novega kompleksa naj se dopolni z rekonstruiranimi oziroma novimi napajalnimi cestami:
– nova priključna javna cesta iz ceste Šmarješke Toplice–Toplice, Žaloviče kot nadomestna cesta za obstoječo za priključevanje obstoječih stanovanjskih hiš (250 m) – širine 5,0 m, z obojestransko bankino 0,5 m;
– rekonstrukcija obstoječe javne ceste, izgradnja nove ceste v nov hotel Terme širine 5,5 m, z 0,5 m bankine in enostransko sprehajalno potjo širine 1,8 m;
– izgradnja novega parkirišča za osebna vozila s 90 parkirnimi mesti ob teniških igriščih;
– izgradnja podzemnega parkirišča internega značaja–za goste in zaposlene v hotelu Terme;
– rekonstrukcija in izgradnja internega omrežja notranjih cest za potrebe Topliške vasi s priključevanjem iz regionalne ceste Šmarjeta–Šmarješke Toplice ter izgradnjo parkirnih mest za osebna vozila;
– izgradnja dodatnih parkirišč ob obstoječih za potrebe letnega kopališča na lokaciji Prinovca.
– dostava, intervencije: dostava v obstoječi hotel/zdravilišče Šmarješke Toplice ter obstoječ bazenski kompleks ostane nespremenjena; dostava in intervencije v prostor novega hotela Terme je opredeljena po rekonstruirani dostavni cesti, po obstoječi in rekonstruirani cesti v bazenski kompleks ter po dodatnih internih poteh v sklopu zunanje ureditve hotela; dostavo in intervencije v Topliški vasi bo omogočalo rekonstruirano in novo omrežje ceste v Topliški vasi;
– oskrba z vodo, požarna voda: vodooskrba s sanitarno in pitno vodo je urejena z obstoječim priključkom na javni vodovod, ki je dimenzioniran tudi za potrebe novih kapacitet. Požarna voda naj se zagotavlja iz hidrantnega omrežja in bazenov;
– kanalizacija: ločeno zbiranje sanitarnih vod in odvod po obstoječem kanalizacijskem sistemu v Družinsko vas, priključevanje na razširjen kanalizacijski sistem in čistilno napravo v Družinski vasi, ki zadostuje tudi za nove predvidene obremenitve; ureditev odvodnjavanja z vseh javnih in drugih utrjenih površin ter streh z zbiranjem in predpisanim očiščenjem (z lovilci olj, usedalniki) ter ponikovanjem meteornih voda v samostojnem sistemu; vode iz bazenov (tehnološke vode) se kontrolirano odvajajo v potok Topličica;
– električna energija: povezava v omrežje je zagotovljena iz Krške in Kronovške smeri z visokonapetostnimi vodi in interno TP;
– TK omrežje: priključitev na obstoječe TK omrežje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– ogrevanje: centralno ogrevanje celotnega sklopa s kuriščem na zemeljiski plin, lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva;
– upravljanje z odpadki: komunalne odpadke odvaža pooblaščena komunalna organizacija na urejeno deponijo v skladu z občinskim odlokom; posebnih komunalnih odpadkov ni.
Vsa nova in prenovljena infrastruktura naj se napeljuje v javnem prostoru. Kabelski vodi se napeljujejo le podzemno.
Toplice
– prometno omrežje: priključitev naselja na širše prometno omrežje ostaja nespremenjeno, z obstoječioma priključkoma vaških cest na cesto Kronovo-Gorenje/Dolenje Toplice.
– vodovod: priključevanje na obstoječe omrežje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– kanalizacija: ločeno zbiranje sanitarnih vod, priključevanje na razširjen kanalizacijski sistem in čistilno napravo v Družinski vasi; ureditev odvodnjavanja z vseh javnih in drugih utrjenih površin ter streh z zbiranjem in predpisanim očiščenjem (z lovilci olj, usedalniki) ter ponikovanjem meteornih voda v samostojnem sistemu; odvajanje gospodarskih odplak v ločene nepropustne greznice brez iztokov, na praznjenje;
– električna energija: priključevanje na obstoječe omrežje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– javna razsvetljava: vzpostavitev javne razsvetljave ob vseh strukturnih oseh nove ureditve;
– TK omrežje: priključitev na obstoječe TK omrežje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– ogrevanje: kurišča na zemeljski plin, lahko kurilno olje, utekočinjeni naftni plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva;
– odpadki: zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo v skladu z občinskim odlokom.
Vsa nova in prenovljena infrastruktura naj se napeljuje v javnem prostoru. Kabelski vodi se napeljujejo le podzemno.

– upoštevanje veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorsko izvedbene dokumentacije,
– vsi posegi naj se izvedejo tako, da bivalne razmere v okolju ne bodo poslabšane, tako v času gradnje kot obratovanja (raven hrupa, varovanje vode, tal in zraka ter ohranitev vidnih kakovosti okolja),
– upoštevanje predpisov v zvezi z varovanjem pred požarom.

Po realizaciji URN izdelava PUP v skladu z rezultati in usmeritvami iz strokovnih podlag (tč. D), namenom izdelave URN (tč. 2) ter bodočih ureditev.

Programska zasnova obravnava ureditev v območju urejanja (v nadaljevanju tudi OU) pretežnega dela naselbinskega telesa Šmarjete, razširjeno s: pripadajočim območjem industrijskega sklopa in večnamenske javne stavbe ter pokopališčem na severu, ožjim vplivnim območjem ob bodoči zahodni cesti med trškim jedrom in ruralno strukturo na jugu, delom Orešja, ki spada v ambient kulturne krajine Šmarjete z vmesnim zelenim pasom na vzhodni strani, ter na jugu nepozidane površine na pobočju, ki zapira ambient naselja. Obseg območja je razviden iz karte 3 : Območje urejanja v merilu 1:5000. Ureditev tako obsega celotno obstoječo in novo naselbinsko strukturo v kulturni krajini Šmarjete. Po veljavnem prostorskem planu so v OU stavbna zemljišča in zgoraj omenjena zemljišča v 1. in 2. območju kmetijskih zemljišč. V naravi so stavbna zemljišča pozidana in nepozidana. Kmetijska zemljišča, ki se jih po tem dokumentu spreminja v stavbna zemljišča so površine, ki:
– spadajo med t.i. ostanke urbanizacije, med urbanizacijsko strukturo zadnjih 30 let (v severnem delu),
– površine, ki so med večjimi sklopi naselbinskih struktur, ostajajo pa zelene površine s pretežno kmetijsko rabo v današnji obliki/intenzivnosti z urbanimi instalacijami (predvsem podzemni vodi, širitve obstoječih komunikacij s pločniki, pešpotmi ali linearnimi parkirnimi površinami–ravnica med Orešjem in Šmarjeto na vzhodnem delu, pobočje na skrajnem južnem delu ter območje okoli pokopališča s parkovno ureditvijo).
Površina območja urejanja znaša 35. 82 ha. Ta ureditveni načrt nadomešča ureditveni načrt št. UN 106/92 (Uradni list RS, št. 14/96).

Cilji ureditve po predmetnem dokumentu je revitalizacija in širitev naselbinskega telesa Šmarjete do njegovih maksimalnih fizičnih meja, ki so ugotovljene na podlagi vrednotenja prostora v lokalno oskrbno storitveno središče, katerega status v zadnjih letih izgublja. Ureditev v tem dokumentu izhaja iz usmeritev prostorskega razvoja in aktiviranja možnosti prostorskega razvoja iz strokovnih podlag. Zato se spodaj navedena merila nanašajo na ugotovljena dejstva v omenjenem dokumentu. Revitalizacija naj zagotovi razvoj naselja v skladu z značajem, pomenom, arhitekturnimi, urbanistično/ruralnimi, naravnimi in ustvarjenimi ter drugimi prostorskimi kvalitetami. Na ta način zagotavlja dvig splošne kvalitete bivanja in dela v naselju. Dokument tako:
– zagotavlja aktiviranje obstoječih in ugotovljenih novih prostorskih potencialov s prenovo stavbne strukture ter z opredelitvijo novih gradbenih enot, še posebej za izkazane potrebe industrije, bencinskega servisa in saniranja konfliktov namembnosti prostora (selitev kmetijske zadruge, lokacija večjega nakupovalnega središča… ter vrsto manjših funkcionalnih potreb organizacija parkiranja v sklopu pokopališča, v starem jedru, nogometno igrišče…);
– ureja povezavo trškega dela (na severu) in ruralnega dela (bivša Dolenja vas) na jugu naselja z novo, integrativno urbano strukturo;
– opredeljuje prenovo javnega prostora in prenovo ter izgradnjo infrastrukture;
– spodbuja uveljavljanje novih vsebin v jedru in celotnem naselbinskem telesu, ki bodo krepile središčnost naselja v razmerju do okoliških naselij;
– artikulira mejne zelene površine naselbinskega telesa in jih zaključuje v skladu z zmogljivostmi prostora kulturne krajine Šmarjete;
– s krepitvijo urbanega značaja Šmarjete, naselja z razvojnim kontekstom, se večajo možnosti programskih, prometnih in pomenskih povezav in dopolnitev s turističnim programom Šmarjeških Toplic.

Prostor v OU je namenjen:
– staro trško središče: razvoju terciarnih, kvartarnih dejavnosti ter bivanju in obstoječim malim gospodarskim enotam; programi, ki vežejo nase tovorni promet ali večje skladiščne površine niso sprejemljivi; organizacija v sklopu vzpostavljenega izvornega notranjega ustroja gradbenih enot/javnega prostora;
– osrednji ruralni del: bivanju, malim gospodarskim enotam, v sklopu izvornih gradbenih enot, ob cesti Šmarjeta –Zbure (os 1) terciarne dejavnosti in bivanje v prestrukturiranem urbanem ob-uličnem nizu;
– sklop stanovanjskih hiš zahodno od jedra, izven Osi: bivanje;
– nov stik med trškim in ruralnim delom od osi1 do večnamenske javne stavbe: terciarne dejavnosti, bivanje;
– severni del: na zahodu je namenjen odprtemu športnemu objektu v zelenem okolju (nogometno igrišče), na vzhodu pokopališču s parkiranjem in parkovno ureditvijo, ki prehaja v obstoječa polja znotraj meje OU, v sredini edinemu industrijskemu sklopu naselja, ki na južni strani, ob jedru prehaja v manjše gospodarske enote sekundarnega in terciarnega sektorja;
– nepozidana ravnina ob naselbinskem telesu Šmarjete–urbane zelene površine z instalacijami urbane opreme;
– del–Orešja v OU: bivanje, obstoječe gospodarske enote;
– južni, nepozidan del: infrastrukturni objekti, terciarne dejavnosti ob osi1, proti zahodu ohranitev kmetijske proizvodnje nad podzemnimi infrastrukturnimi ureditvami.
Dopolnilne in nove prostorske kapacitete za dejavnosti se v območjih obstoječih stavbnih zemljišč zagotavljajo predvsem s prenovo obstoječe stavbne strukture, rastjo stavb, rastjo gradbenih enot po globini naselbinskega telesa, kjer to meje omogočajo ter preureditvami gradbenih enot in javnih prostorov.
Programi v OU, razen v industrijskem kompleksu, ki se razvija po programskem obsegu po veljavnem ureditvenem načrtu, se lahko razvijajo le pod naslednjimi merili:
– v stavbni strukturi, izpeljani iz avtohtonih urbanističnih in arhitekturnih tipov, ki je prilagojena konkretnim prostorskim kontekstom po vrsti in merilu;
– da upoštevajo načine obdelovanja in vzdrževanja kmetijskih in drugih površin, ki bistveno ne spreminjajo kvalitetnih sestavin kulturne krajine;
– programi, ki ne slabšajo ekoloških, bivalnih in drugih parametrov bivanja in dela v podeželskem vaško urbanem okolju–niso obremenjujoče glede dodatnih emisij v okolje, hrupa, vezave tovornega prometa, umetne svetlobe ipd.
– Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje
1. Naselbinsko telo v krajini
S posegi se ohranja in nadgrajuje homogenost naselbinskega telesa Šmarjete v širšem prostoru, še posebej v elementih oblikovanja meja, višine tematske stavbne strukture v merilu že obstoječe in krajine streh. V tem kontekstu naj se razvija tudi povezovalna naselbinska struktura med trškim jedrom in ruralnim delom, razvoj ruralnega dela v urbano strukturo, infrastrukturnih in parkovnih ureditev kot sestavine meje. Z dopolnilno stavbno strukturo se industrijski sklop reintegrira v naselbinsko telo z vezno strukturo manjšega merila na južni strani in drobno, proti meji zniževano stavbno strukturo na severni strani. Tako se v celoti ohranja status kvalitetne dominante – obstoječe cerkve z zvonikom.
2. Javni prostor
Prenova javnega prostora naj obsega redefinicijo obstoječe mreže poti in cest naselja v ulično mrežo urbano–podeželskega okolja ob ohranitvi hierarhičnih razmerij t.i. izvorne ulične mreže, še posebej na ureditvi:
– nove primarne strukturne osi zahodno od jedra,
– revitalizaciji obstoječe osi1,
– osi ter petih prečnih navezav med njima,
– prenovi trga v jedru kot bodočega pomensko in vsebinsko primarnega javnega prostora,
– vzpostavitvi dveh sekundarnih središčnih prostorov na stiku nove osi in osi1 z vlogo najpomembnejših križišč,
– najpomembnejših ostalih terciarnih središč na lokaciji obstoječih križišč na osi1,
– novi artikulaciji ceste iz središča (os9) proti pokopališču v urban, povezovalni ambient v prioritetnem merilu pešca,
– integraciji zelenih površin na vzhodnem delu, vzdolž naselbinskega telesa v urban sistem javnega prostora–le v merilu pešca/kolesarja.
Razvoj obstoječih zastavkov javnih prostorov (obstoječe ceste, poti…) naj se izpelje, poleg funkcionalne prenove, z razširitvami, (pre)ureditvami v javne oblikovane prostore in izgradnjo javne infrastrukture s parcelacijo, s tehničnimi in oblikovnimi rešitvami, v skladu z novimi tehnološkimi in funkcionalnimi zahtevami. V sklopu javnega prostora se opredelijo tudi zelene površine in drevesna vegetacija v urbanem okolju, še posebej na najpomembnejših javnih lokacijah.
Severovzhodni del OU
Pokopališki kompleks naj se razvija v okviru zastavljenega obsega, dopolnjen s sistemom linearnega parkiranja na vzhodni in zahodni strani (po cca 6 m širine), z omejitvijo tranzitnega prometa vzdolž osi9, minimalno parkovno ureditvijo proti poljem proti vzhodu z gručami dreves in drugimi avtohtonimi principi na meji naselja ter s povezovalnim parkom s peš alejo med jedrom in pokopališčem. Ostale površine proti vzhodu ostanejo v kmetijski rabi.
Zelene urbane površine vzhodno od naselbinskega telesa Šmarjete
Posegi naj zagotovijo ohranitev kvalitetnih ambientalnih sestavin, ki so pomembne za Šmarjeto kot naselja, z ohranitvijo obvodnega ambienta s avtohtono vegetacijo in pretežne travniške površine z minimalnimi urbanimi intervencijami–peš/kolesarskimi potmi, razširitvami obstoječih cest in manjšim parkiriščem na robu.
3. Stavbna struktura
3.1. Trško jedro, ruralna struktura Šmarjete (bivša Dolenja vas), prostor med obstoječim industrijskim kompleksom in osjo1
V območju obstoječih in novih stavbnih zemljišč v starem središču naj se izvajajo prenove, adaptacije, nadomestne in novogradnje, v skladu z naslednjimi merili:
– pri kvalitetnih stavbah/arhitekturah je potrebno zagotoviti prednost prenovam pred nadomestnimi gradnjami in adaptacijami;
– izpeljane naj bodo iz avtohtonih urbanističnih in arhitekturnih tipov in prilagojene konkretnim prostorskim kontekstom po vrsti in merilu (npr. izrazit vzdolžni tloris stavb, načelno od 1:1,6 do 1:2,5, glavni vhodi z najpomembnejšega javnega prostora, glavna fasada enovita fasadna ploskev);
– locirane naj bodo na ugotovljenih in novo opredeljenih gradbenih linijah ali drugih oblikah organiziranja razmerij javni prostor/interni prostor gradbenih enot, v skladu z merili po posameznih delih naselja; gradbene linije se določajo ob vseh strukturnih oseh; določa se jih v razmerju potrebnega profila javnega prostora in kvalitetnih stavb/arhitektur ob ulici;
– razvija naj se višinska homogenost tematske stavbne strukture znotraj merila, ki ga postavljajo najvišje, kvalitetne stavbe vzdolž osi1 (P+1), z zniževanjem do zgolj pritličja ob mejah naselbinskega telesa na severovzhodnem in vzhodnem robu ter zastavljena enovitost krajine streh–z oblikami streh (simetrična dvokapnica 450 z enovitimi strešnimi površinami, v sekundarnem delu imajo lahko stavbe tudi ravne strehe), površinskimi strukturami in koloritom; višinsko merilo stavbni strukturi okoli središča v jedru so obstoječe obodne stavbe; nove stavbe ob novi osi so lahko v delu z znižanim nivojem terena tudi višje (do P+2), v kolikor to ob višinski usklajenosti kapi še zagotavlja homogenost naselbinskega telesa;
– meje naselbinske strukture naj se razvijajo v skladu z ugotovljenimi kvalitetnimi principi, z razvojem kvalitet in sanacijo problemov ter obravnavajo v skladu z njihovim pomenom (orientacija stavbnih mas ob meji, sadovnjaki ali vrtovi z avtohtonim zelenjem ter gručami srednje raslega drevja); to še posebej velja za mejo na severovzhodu;
– pri umeščanju programov je pomembno upoštevati hierarhijo in ugotovljene značaje posameznih lokacij–po načelu, da se pomembnejši programi lahko umeščajo le na pomembne lokacije in obratno; za pomembnost je kriterij urbano–tvornost programa/stavbe;
– stavbe ob strukturnih oseh in središčnih prostorih naj se organizirajo v skladu z ugotovljenimi kvalitetnimi, predvsem izvornimi principi; oblikovane naj bodo tako, da sooblikujejo javni urbani/vaški prostor; tako naj imajo načeloma stavbe urejena pritličja za javne programe–ob osi1 (2,8-3,0 m svetle višine) in novi osi 3,0–4,0 m), glavne vhode neposredno iz nivojev pločnikov in glavne fasade kot gladke fasadne površine);
3.2. Industrijski sklop severno od trškega jedra
Meja industrijskega sklopa proti severu se sanira z novimi stavbnimi kubusi, ki so od obstoječega zniževani proti severu in tudi po tlorisu bistveno zmanjšani ter dopolnjeni z mejno hortikulturno ureditvijo.
3.3. Južni del
V pretežno naravni prostor, izven naselbinskega telesa, se integrira paviljonska stavba s pripadajočo podzemno infrastrukturo (npr. bencinski servis)–zgolj s pritličjem, elementarne urbanistične forme in z ravno streho. Meja proti zahodu se oblikuje s hortikulturno ureditvijo z nizko raslim grmičevjem in zelenicami, ostale površine proti zahodu ostanejo v kmetijski rabi z eventuelno podzemno infrastrukturo.
3.4. Del Orešja v OU
Stavbna struktura se ureja v skladu z 2., 3. in 5. alinejo zgornje tč 431 – trško jedro… Poleg tega:
– naj bodo stavbe ob strukturnih oseh in središčnih prostorih organizirane v skladu z ugotovljenimi kvalitetnimi, predvsem izvornimi principi; oblikovane naj bodo tako, da sooblikujejo javni urbani/vaški prostor;
– stavbna struktura vzdolž osi naj bo visoka največ P+1 v notranjosti vasi, z zniževanjem do zgolj pritličja ob mejah naselbinske strukture na severnem in južnem robu; ob tem naj se razvija enovitost krajine streh – z oblikami streh (simetrična dvokapnica 45° z enovitimi strešnimi površinami, v sekundarnem delu imajo lahko stavbe tudi ravne strehe), površinskimi strukturami in koloritom.
– Pogoji prometnega, komunalnega in energetskega urejanja
– prometno omrežje: preusmeritev tranzitnega prometa skoz središče na novo mestno cesto zahodno od središča, s priključki na severno in južno od središč; organizacija motornega in peš prometa znotraj OU v razmerju do oblikovanega uličnega/vaškega javnega prostora vzdolž vseh strukturnih osi v OU; razširitev cestnega profila na osi1 na min. 5 m skozi jedro oziroma 6 m od juga do odcepa nove ceste zahodno od jedra ter obojestranske površine pešca; površine pešca tudi na osi6; selektivna omejitev vsega ostalega tovornega prometa v trškem jedru, razen za dostavo in intervencije; omejitev motornega prometa na osi9 za interni promet dostopa do parkirišč;
– vodovod: prenova in razširitev obstoječega omrežja oskrbe z vodo in hidrantnega omrežja z dodatnim dovajanjem vode iz črpališča Jezero, priključevanje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– kanalizacija: ločeno zbiranje sanitarnih vod, priključevanje na razširjen kanalizacijski sistem in čistilno napravo v Družinski vasi; ureditev odvodnjavanja z vseh javnih in drugih utrjenih površin ter streh z zbiranjem in predpisanim očiščenjem (z lovilci olj, usedalniki) ter ponikovanjem meteornih voda v samostojnem sistemu; odvajanje gospodarskih odplak v ločene nepropustne greznice brez iztokov, na praznjenje;
– električna energija: TP Šmarjeta 1 ostane; prestavitev TP Šmarjeta 2 v območje jedra naselja; TP Plastoform ostane; izgradnja dodatnih tokokrogov in priključevanje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– javna razsvetljava: vzpostavitev javne razsvetljave ob vseh strukturnih oseh nove ureditve;
– TK omrežje: priključitev na obstoječe TK omrežje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– ogrevanje: kurišča na zemeljski plin, lahko kurilno olje, utekočinjeni naftni plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva;
– odpadki: zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo v skladu z občinskim odlokom;
– avtobusno postajališče: dopolnitev ureditve obojestranskega postajališča v sklopu nove ureditve javnega prostora;
– vizualne komunikacije v javnem prostoru: opredelitev oglasnih točk in objektov, kjer je dovoljeno distribuiranje oglasov v javnem prostoru.
Vsa nova in prenovljena infrastruktura naj se napeljuje izključno v javnem prostoru. Kabelski vodi se napeljujejo le podzemno.

– naravna in kulturna dediščina sta pomembni merili kvalitetnih rešitev, zato so ugotovljeni in varovani elementi kvalitet dediščine izhodiščna sestavina ureditvenega načrta;
– upoštevanje veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorsko izvedbene dokumentacije;
– vsi posegi naj se izvedejo tako, da bivalne razmere v okolju ne bodo poslabšane tako v času gradnje kot obratovanja (raven hrupa, varovanje vode, tal in zraka ter ohranitev vidnih kakovosti okolja);
– upoštevanje predpisov v zvezi z varovanjem pred požarom.

Ohranitev in dopolnitev obstoječih določil ureditvenega načrta ter izdelava PUP v skladu z rezultati in usmeritvami iz strokovnih podlag (tč. D) ter namenom izdelave PIN oziroma občinskega lokacijskega načrta (tč. 2).

Programska zasnova obravnava večje območje razpršene gradnje v širši kulturni krajini Šmarješke Toplice, ki je nastalo v območju osamelih domačij in zaselkov Obrh in Gomile. Obseg območja je razviden iz karte 3 : Območje urejanja v merilu 1:5000. Zemljišča znotraj območja urejanja (v nadaljevanju tudi OU) so po veljavnem prostorskem planu stavbna zemljišča, ter zemljišča v 1. območju kmetijskih zemljišč in v območju gozda, ki se v tem postopku spreminjajo v stavbna zemljišča. V naravi so predvsem pretežno individualne stanovanjske stavbe iz zadnjih 30 let in starejše domačije, med njimi pa kmetijske površine med brežinami.
Površina ureditvenega območja znaša 6,41 ha.

Ureditveni načrt je opredeljen na podlagi treh ključnih momentov: ocene stanja območja razpršenih gradenj z vrsto drugih problemov in negativnih vplivov, ki jih takšna naselbinska struktura ima v zaledju zdraviliško turističnega kompleksa, nadalje izkazanega interesa tako lastnikov zemljišč in številnih želja po bivanju v okolju Šmarjete/Šmarjeških Toplic (izjemno veliko število negativno opredeljenih vlog do javne razgrnitve) ter možnosti priključevanja na obstoječo infrastrukturo. Na podlagi teh dejstev je opredeljen ureditveni načrt, ki sanira problematično območje razpršene pozidave urbaniziranega vaškega prostora v novo naselbinsko telo, hkrati pa sproža razbremenjevanje pritiskov po gradnji v širšem okolju.

Novo naselbinsko telo ima predvsem značaj bivalnega okolja z kvalitativnim razvojem obstoječih malih domačij in drugih gospodarskih enot, združljivih z bivalno vaškim okoljem. Bivalne kapacitete v posameznih individualnih enotah so tako lahko dopolnjene tudi z turističnimi zmogljivostmi (nočitve).
V območju je mogoče organizirati 10-20 gradbenih enot individualnih stanovanjskih hiš.

Oblikovanje enotnega, v merilu kulturne krajine homogenega naselbinskega telesa na obstoječih prenovljenih in novih strukturnih oseh. Obstoječa glavna os (os2) naj v OU ohrani značaj vaškega/javnega prostora, pri čemer naj bo vzpostavljena notranja hierarhija. Nove strukturne osi in javni prostori naj se dopolnijo v skladu s potrebnim napajanjem novih gradbenih enot v osrednjem delu OU, s tem da je vzpostavljena notranja hierarhija. Ureditev naj zagotovi osrednji vaški prostor kot integracijski in identifikacijski element novega naselja.
Razvoj javnih prostorov se v primeru obstoječih zastavkov poleg funkcionalne prenove realizira z razširitvami, (pre)ureditvami v javne prostore in izgradnjo javne infrastrukture s parcelacijo, s tehničnimi in oblikovnimi rešitvami, v skladu z novimi tehnološkimi in funkcionalnimi zahtevami, s poudarki na ureditvi motornega in peš prometa in funkcioniranja gradbenih enot.
Nova in spremenjena stavbna struktura se v OU oblikuje po naslednjih merilih:
– izpeljana naj bo iz avtohtonih urbanističnih in arhitekturnih tipov in prilagojena konkretnim prostorskim kontekstom po vrsti in merilu (npr. izrazit vzdolžni tloris stavb, načelno od 1:1,6 do 1:2,5, glavna fasada enovita fasadna ploskev z glavnim vhodom); razmaki med stavbami na različnih gradbenih enotah naj bodo najmanj 8 m; širina stavbnih kubusov glavnih stavb naj bo med 6-12 m;
– locirana naj bo na ugotovljene in novo opredeljene gradbene linije ali druge oblike organiziranja razmerij javni prostor/interni prostor gradbenih enot, v skladu z merili po posameznih delih naselja; gradbene linije se določajo ob vseh strukturnih oseh; določa se jih v razmerju potrebnega profila javnega prostora in kvalitetnih stavb/arhitektur ob ulici;
– razvija naj se višinska in strukturna homogenost–višina največ (P+1) s prilagoditvami (zniževanjem na ekstremih terena, z zniževanjem do zgolj pritličja ob mejah naselbinskega telesa na južnem in zahodnem robu; pretežni del stavb naj bo orientiran v smeri severovzhod–jugozahod;
– razvija naj se zastavljena enovitost krajine streh – z oblikami streh (simetrična dvokapnica 45° z enovitimi strešnimi površinami, v sekundarnem delu imajo lahko stavbe tudi ravne strehe), površinskimi strukturami in koloritom;
– mejna stavbna struktura na južnem in zahodnem robu naj bo orientirana vzdolžno z geometrijo zemljišča (v približni smeri severovzhod–jugozahod), s sadovnjaki ali gručami avtohtonih dreves;
– stavbe ob strukturnih oseh in središčnih prostorih naj se organizirajo v skladu z ugotovljenimi kvalitetnimi, predvsem izvornimi principi; vse stavbe naj bodo oblikovane tako, da sooblikujejo javni urbani/vaški prostor.

– prometno omrežje: priključek naselja na obstoječo cesto Šmarješke Toplice–Žaloviče, v OU rekonstrukcija tehničnih elementov vozišča (radiji, širina vozišča min. 5,5 m), izgradnja enostranskega pločnika minimalne širine 1,8 m;
– vodovod: priključitev na obstoječe omrežje Brezovice, priključitev v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– kanalizacija: ločeno zbiranje sanitarnih vod, priključevanje na razširjen kanalizacijski sistem in čistilno napravo v Družinski vasi; ureditev odvodnjavanja z vseh javnih in drugih utrjenih površin ter streh z zbiranjem in predpisanim očiščenjem (z lovilci olj, usedalniki) ter ponikovanjem meteornih voda v samostojnem sistemu; odvajanje gospodarskih odplak v ločene nepropustne greznice brez iztokov, na praznjenje;
– električna energija: izgradnja nove TP, dovod iz RTP Kronovo/Bršljin (cca. 1000m), priključitev v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– javna razsvetljava: vzpostavitev javne razsvetljave ob vseh strukturnih oseh nove ureditve;
– TK omrežje: priključitev na obstoječe TK omrežje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– ogrevanje: individualna kurišča na lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva;
– odpadki: zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo v skladu z občinskim odlokom.
Vsa nova in prenovljena infrastruktura naj se napeljuje izključno v javnem prostoru. Kabelski vodi se napeljujejo le podzemno.

– upoštevanje veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorsko izvedbene dokumentacije,
– vsi posegi naj se izvedejo tako, da bivalne razmere v okolju ne bodo poslabšane tako v času gradnje kot obratovanja (raven hrupa, varovanje vode, tal in zraka ter ohranitev vidnih kakovosti okolja),
– upoštevanje predpisov v zvezi z varovanjem pred požarom.

Izdelava PUP v skladu z rezultati in usmeritvami iz strokovnih podlag (tč. D) ter namenom izdelave PIN oziroma občinskega lokacijskega načrta (tč. 2).

Programska zasnova obravnava prostor v območju urejanja (v nadaljevanju tudi OU) pretežnega, centralnega dela naselbinskega telesa Zbur, na križišču cest med Šmarjeto, Škocjanom in Mokronogom. Obseg območja je razviden iz karte 3 : Območje urejanja v merilu 1:5000. Po veljavnem prostorskem planu so v OU stavbna zemljišča in zemljišča v 1. in 2. območju kmetijskih zemljišč. V naravi so stavbna zemljišča pozidana in nepozidana. Kmetijska zemljišča, ki se jih po tem dokumentu spreminja v stavbna zemljišča, so površine, ki:
– spadajo med t.i. ostanke urbanizacije, med urbanizacijsko strukturo (v severnem delu);
– površine, ki so v neposredni bližini naselbinskih struktur in so obremenjene z vplivi urbanih aktivnosti, s tem dokumentom pa ostajajo kot zelene površine z urbanimi funkcijami (južni del);
– območja, ki mejijo na stavbno strukturo oziroma so z urbanimi instalacijami že postale del njih (vzhodni del).Površina območja urejanja znaša 35,82 ha.

Cilj ureditve po predmetnem dokumentu je revitalizacija, razvoj središča in celega naselja Zbure v lokalno pomembno vas z urbanimi sestavinami. Ureditev v tem dokumentu izhaja iz usmeritev prostorskega razvoja in aktiviranja možnosti prostorskega razvoja iz strokovnih podlag. Zato se spodaj navedena merila nanašajo na ugotovljena dejstva v omenjenem dokumentu. Revitalizacija naj zagotovi razvoj naselja v skladu z značajem, pomenom, arhitekturnimi, urbanistično/ruralnimi, naravnimi in ustvarjenimi ter drugimi prostorskimi kvalitetami. Na ta način zagotavlja dvig splošne kvalitete bivanja in dela v naselju. Dokument naj tako:
– ureja povezavo severnega z južnim delom naselja z razvojem zametkov središča s trgom;
– opredeljuje prenovo javnega prostora in prenovo ter izgradnjo infrastrukture;
– spodbuja uveljavljanje novih vsebin v jedru;
– zagotavlja aktiviranje obstoječih in ugotovljenih novih prostorskih potencialov s prenovo stavbne strukture ter z opredelitvijo novih gradbenih enot;
– artikulira javni odprti prostor naselja za družabne prireditve z elementi zelenih urbanih površin.

Prostor v OU je namenjen:
– trikraki središčni del ob križišču: razvoju terciarnih in lokalno pomembnih kvartarnih dejavnosti ter bivanju in obstoječim malim gospodarskim enotam;
– severni, vzhodni del: gospodarskim enotam, predvsem kmetijam in bivanju, v sklopu izvornih in novih gradbenih enot;
– južni del: javnim prireditvam v odprti parkovni ureditvi.
Dopolnilne in nove prostorske kapacitete za dejavnosti se zagotavljajo predvsem z novimi gradbenimi enotami, sanacijo in rastjo stavb ter preureditvami gradbenih enot, s prenovo obstoječe stavbne strukture in javnih prostorov.
Programi se v OU lahko razvijajo le pod naslednjimi merili:
– v stavbni strukturi, izpeljani iz avtohtonih urbanističnih in arhitekturnih tipov, ki je prilagojena konkretnim prostorskim kontekstom po vrsti in merilu;
– da upoštevajo načine obdelovanja in vzdrževanja kmetijskih in drugih površin, ki bistveno ne spreminjajo kvalitetnih sestavin kulturne krajine;
– programi, ki ne slabšajo ekoloških, bivalnih in drugih parametrov bivanja in dela v podeželskem vaško urbanem okolju–niso obremenjujoče glede dodatnih emisij v okolje, hrupa, vezave tovornega prometa, umetne svetlobe ipd.

1. Naselbinsko telo v krajini
S posegi se razvija homogenost naselbinskega telesa Zbur iz obstoječih nastavkov na severu, jugu in vzhodu v širšem prostoru, še posebej v elementih oblikovanja meja, višine tematske stavbne strukture in krajine streh.
2. Javni prostor
Prenova javnega prostora naj obsega redefinicijo obstoječe mreže poti in cest naselja v ulično mrežo urbano–podeželskega okolja, ob ohranitvi hierarhičnih razmerij t.i. izvorne ulične mreže, še posebej:
– ureditev novega, osrednjega oblikovanega javnega prostora v območju križišča cest Šmarjeta , Škocjan, Mokronog (os1, os2) z opredelitvijo navezav na obstoječ središčni prostor na jugu in v nadaljevanju odprt javni prostor za prireditve na;
– (pre)oblikovanje treh glavnih cest, na oseh os1 in os2, v tri enakovredne linearne javne prostore, ki se stikajo v osrednjem;
– preureditev obstoječega središčnega prostora na jugu v pomemben prehodni, javni prostor med glavnim središčem in prostorom za javne za prireditve;
– opredelitev odprtega, pretežno zelenega javnega prostora na jugu v hortikulturni ureditvi, z ohranitvijo/revitalizacijo avtohtonega obvodnega ambienta.
Razvoj javnih prostorov se v primeru obstoječih zastavkov poleg funkcionalne prenove realizira z razširitvami, (pre)ureditvami v javne prostore in izgradnjo javne infrastrukture s parcelacijo, s tehničnimi in oblikovnimi rešitvami, v skladu z novimi tehnološkimi in funkcionalnimi zahtevami, s poudarki na ureditvi motornega in peš prometa ter parkiranja, javnih vsebin in funkcioniranja gradbenih enot.
3. Stavbna struktura
V OU naj se izvajajo prenove, adaptacije, nadomestne in novogradnje v skladu z naslednjimi merili:
– stavbna struktura naj bo izpeljana iz avtohtonih urbanističnih in arhitekturnih tipov in prilagojena konkretnim prostorskim kontekstom po vrsti in merilu (npr. izrazit vzdolžni tloris stavb, načelno od 1:1,6 do 1:2,5, glavni vhodi z najpomembnejšega javnega prostora, glavna fasada enovita fasadna ploskev);
– stavbna struktura naj bo locirana na ugotovljene in novo opredeljene gradbene linije ali druge oblike organiziranja razmerij javni prostor/interni prostor gradbenih enot, v skladu z merili po posameznih delih naselja; gradbene linije se določajo ob vseh strukturnih oseh; določa se jih v razmerju potrebnega profila javnega prostora in kvalitetnih stavb/arhitektur ob ulici;
– razvija naj se višinska homogenost stavbne strukture znotraj merila, ki ga postavljajo najvišje stavbe vzdolž osi os1 os2 P+1), z zniževanjem do zgolj pritličja ob mejah naselbinskega telesa na severnem robu;
– razvija naj se tudi zastavljena enovitost krajine streh–z oblikami streh (simetrična dvokapnica 45° z enovitimi strešnimi površinami, v sekundarnem delu imajo lahko stavbe tudi ravne strehe), površinskimi strukturami in koloritom;
– mejna stavbna struktura na severovzhodnem robu naj bo orientirana vzdolžno, z razmaki/vmesnimi sadovnjaki v širini najmanj 8 m;
– pri umeščanju programov je pomembno upoštevati hierarhijo in ugotovljene značaje posameznih lokacij–po načelu, da se pomembnejši programi lahko umeščajo le na pomembne lokacije in obratno; za pomembnost je kriterij urbano–tvornost programa/stavbe;
– stavbe ob strukturnih oseh in središčnih prostorih naj se organizirajo v skladu z ugotovljenimi kvalitetnimi, predvsem izvornimi principi; oblikovane naj bodo tako, da sooblikujejo javni urbani/vaški prostor; tako naj imajo urejena pritličja za javne programe – ob oseh (2,8-3,0 m svetle višine, okoli novega trga 3,0–4,0 m), glavne vhode neposredno iz nivojev pločnikov in glavne fasade kot gladke fasadne površine;
– pri kvalitetnih stavbah/arhitekturah je potrebno zagotoviti prednost prenovam pred nadomestnimi gradnjami in adaptacijami.

– prometno omrežje: ohranitev sistema priključevanja na državne ceste v smereh Šmarjeta–Mokronog–Škocjan; organizacija motornega in peš prometa znotraj OU v razmerju do oblikovanega uličnega/vaškega javnega prostora vzdolž vseh strukturnih osi v OU; razširitev cestnega profila na osi1 na min. 5,5 m ter obojestranske površine pešca;
– vodovod: prenova in razširitev obstoječega omrežja oskrbe z vodo in hidrantnega omrežja z dodatnim dovajanjem vode iz črpališča Jezero ter poiskanjem novega vira, priključevanje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– kanalizacija: ločeno zbiranje sanitarnih vod z izgradnjo nove čistilne naprave; ureditev odvodnjavanja z vseh javnih in drugih utrjenih površin ter streh z zbiranjem in predpisanim očiščenjem (z lovilci olj, usedalniki) ter ponikovanjem meteornih voda v samostojnem sistemu; odvajanje gospodarskih odplak v ločene nepropustne greznice brez iztokov, na praznjenje;
– električna energija: izgradnja nove TP v središču, z napajanjem v RTP Kronovo/Bršljin, ter dodatnih tokokrogov, priključevanje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– javna razsvetljava: vzpostavitev javne razsvetljave ob vseh strukturnih oseh nove ureditve;
– TK omrežje: priključitev na obstoječe TK omrežje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– ogrevanje: individualna kurišča na lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva;
– odpadki: zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo v skladu z občinskim odlokom;
– avtobusno postajališče: dopolnitev ureditve obojestranskega postajališča v sklopu nove ureditve javnega prostora;
– vizualne komunikacije v javnem prostoru: opredelitev oglasnih točk in objektov, kjer je dovoljeno distribuiranje oglasov v javnem prostoru.
Vsa javna in prenovljena infrastruktura naj se napeljuje izključno v javnem prostoru. Kabelski vodi se napeljujejo le podzemno.

– naravna in kulturna dediščina sta pomembni merili kvalitetnih rešitev, zato so ugotovljeni in varovani elementi kvalitet dediščine izhodiščna sestavina ureditvenega načrta;
– upoštevanje veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorsko izvedbene dokumentacije;
– vsi posegi naj se izvedejo tako, da bivalne razmere v okolju ne bodo poslabšane tako v času gradnje kot obratovanja (raven hrupa, varovanje vode, tal in zraka ter ohranitev vidnih kakovosti okolja);
– upoštevanje predpisov v zvezi z varovanjem pred požarom.

Izdelava PUP v skladu z rezultati in usmeritvami iz strokovnih podlag (tč. D) ter namenom izdelave PIN oziroma občinskega lokacijskega načrta (tč. 2).

Programska zasnova obravnava območje urejanja (v nadaljevanju tudi OU) naselbinskega telesa starega središča Uršnih sel, ki leži ob cesti Uršna sela–Semič in območja pretežno stihijske stanovanjske gradnje, ki leži južno od starega središča vasi. Obseg območja je razviden iz karte 3 : Območje urejanja v merilu 1:5000. Po veljavnem prostorskem planu so v OU stavbna zemljišča ter v manjši meri zemljišča v 1. in 2. območju kmetijskih zemljišč ter zemljišča, namenjena infrastrukturi (železnica). V naravi so stavbna zemljišča pozidana in nepozidana. Kmetijska zemljišča, ki se jih po tem dokumentu spreminja v stavbna zemljišča so manjše površine med stavbnimi zemljišči na vrtačastem svetu.
Površina območja urejanja znaša 11,23 ha.

Cilj ureditve po predmetnem dokumentu je revitalizacija središča naselja v lokalno oskrbno-storitveno središče v skladu z usmeritvami prostorskega razvoja in aktiviranjem možnosti prostorskega razvoja iz strokovnih podlag. Zato se spodaj navedena merila nanašajo na ugotovljena dejstva v omenjenem dokumentu. Revitalizacija naj zagotovi razvoj naselja v skladu z značajem, pomenom, arhitekturnimi, urbanistično/ruralnimi, naravnimi in ustvarjenimi ter drugimi prostorskimi kvalitetami. Na ta način zagotavlja splošen dvig kvalitete bivanja in dela v naselju. Dokument tako:
– ureja prenovo javnega prostora in prenovo ter izgradnjo infrastrukture;
– spodbuja uveljavljanje novih vsebin v starem jedru, ki bodo krepile središčnost naselja v razmerju do okoliških naselij;
– zagotavlja aktiviranje obstoječih in ugotovljenih novih prostorskih potencialov s prenovo stavbne strukture ter z opredelitvijo novih gradbenih enot, še posebej v sklopu sanacije degradiranega območja razpršene gradnje v južnem delu OU.

Prostor naselja znotraj OU, v obstoječih, spremenjenih in novih gradbenih enotah je namenjen:
– severni del vzdolž glavne osi: razvoju kvartarnih dejavnosti in bivanju ter razvoju malih gospodarskih enot;
– središče: razvoju terciarnih in kvartarnih dejavnosti in bivanju (predvsem izven območja glavne osi);
– južni del razpršene stanovanjske pozidave: stanovanjem v individualnih hišah, organiziranih na prenovljeni mreži javnega prostora ter obstoječih malih gospodarskih enotah–skupaj 15-20 novih gradbenih enot.
Hkrati je prostor namenjen ureditvi zelenih površin, še posebej na mejah naselbinskega telesa ter elementom parkovne ureditve v središču.
Dopolnilne in nove prostorske kapacitete se zagotavljajo predvsem s prenovo obstoječe stavbne strukture, rastjo stavb in gradbenih enot po globini naselbinskega telesa ter preureditvami gradbenih enot in javnih prostorov. V južnem delu se vzpostavijo nove gradbene enote stanovanjskih hiš.
Programi v OU se lahko razvijajo le pod naslednjimi merili:
– v stavbni strukturi, izpeljani iz avtohtonih urbanističnih in arhitekturnih tipov, ki je prilagojena konkretnim prostorskim kontekstom po vrsti in merilu;
– da upoštevajo načine obdelovanja in vzdrževanja kmetijskih in drugih površin, ki bistveno ne spreminjajo kvalitetnih sestavin kulturne krajine;
– programi, ki ne slabšajo ekoloških, bivalnih in drugih parametrov bivanja in dela v podeželskem vaško urbanem okolju.

1. Naselbinsko telo v krajini
Posegi se izvajajo na način, da se zagotavlja višja stopnja homogenosti naselbinskega telesa v razmerju do krajine in ohrani dominantnost obstoječe cerkve sv. Križa z zvonikom.
2. Javni prostor
Prenova javnega prostora naj obsega:
– redefinicijo obstoječe mreže poti in cest naselja v ulično mrežo urbano–podeželskega okolja ob ohranitvi hierarhičnih razmerij t.i. izvorne ulične mreže, še posebej na ureditvi glavne strukturne osi in središča ter razvoju mreže v južnem delu,
– razširitev, ureditev javnega prostora in javne infrastrukture s parcelacijo, s tehničnimi in oblikovnimi rešitvami v skladu z novimi tehnološkimi in funkcionalnimi zahtevami, s poudarki na ureditvi motornega in peš prometa ter parkiranja, javnih vsebin in funkcioniranja gradbenih enot.
3. Stavbna struktura
V sklopu dokumenta naj se programi realizirajo le v tematski stavbni strukturi. Tako naj se izvajajo prenove, adaptacije, nadomestne in novogradnje v skladu z naslednjimi merili:
– stavbna struktura naj bo izpeljana iz avtohtonih urbanističnih in arhitekturnih tipov in prilagojena konkretnim prostorskim kontekstom po vrsti in merilu (npr. izrazit vzdolžni tloris stavb, načelno od 1:1,6 do 1:2,5, glavni vhodi z najpomembnejšega javnega prostora, glavna fasada enovita fasadna ploskev z eventuelnim izzidkom ob vhodu);
– razvija naj se višinska homogenost tematske stavbne strukture znotraj merila, ki ga postavljajo najvišje, kvalitetne stavbe vzdolž osi1 (P+M) ter zastavljena enovitost krajine streh – z oblikami streh (naklon 45°, načeloma dvokapnice z enovitimi strešnimi površinami, v sekundarnem delu imajo lahko stavbe tudi ravne strehe), površinskimi strukturami in koloritom;
– meje naselbinske strukture naj se razvijajo v skladu z ugotovljenimi kvalitetnimi principi in sanacijo problemov ter obravnavajo v skladu z njihovim pomenom (orientacija stavbnih mas ob meji, sadovnjaki ali vrtovi z avtohtonim zelenjem ter gručami srednje raslega drevja);
– pri umeščanju programov je pomembno upoštevati hierarhijo in ugotovljene značaje posameznih lokacij–po načelu, da se pomembnejši programi lahko umeščajo le na pomembne lokacije in obratno; za pomembnost je kriterij urbano–tvornost programa/stavbe;
– stavbe ob strukturnih oseh in središčnih prostorih naj se organizirajo v skladu z ugotovljenimi kvalitetnimi, predvsem izvornimi principi; oblikovane naj bodo tako, da sooblikujejo javni vaški prostor; tako naj imajo načeloma stavbe ob osi1 urejena pritličja za javne programe (2,8-3,0 m svetle višine) in glavne vhode neposredno iz nivojev pločnikov, glavne fasade kot gladke fasadne površine z eventuelnim izzidkom nad vhodom;
– pri kvalitetnih stavbah/arhitekturah je potrebno zagotoviti prednost prenovam pred nadomestnimi gradnjami;
– stavbna struktura naj bo locirana na ugotovljene in novo opredeljene gradbene linije ali druge oblike organiziranja razmerij javni prostor/interni prostor gradbenih enot, v skladu z merili po posameznih delih naselja; gradbene linije se določajo ob vseh strukturnih oseh; določa se jih v razmerju potrebnega profila javnega prostora in kvalitetnih stavb/arhitektur ob ulici.

– prometno omrežje: organizacija motornega in peš prometa znotraj OU v razmerju do oblikovanega uličnega/vaškega javnega prostora; razširitev cestnega profila na glavni osi na min. 5 m ter obojestranske površine pešca; ohranitev priključevanja na obstoječe cestno omrežje na cesti Stranska vas–Semič;
– vodovod: obnova obstoječega voda s hidrantnim omrežjem, priključitev novih gradbenih enot v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– kanalizacija: ureditev odvodnjavanja vseh javnih in drugih utrjenih površin ter streh z zbiranjem in predpisanim očiščenjem ter ponikovanjem meteornih voda; zbiranje vseh sanitarnih odpadnih voda v vodonepropusten kanalizacijski sistem in odvod v čistilno napravo; do njene izgradnje odvajanje v troprekatne nepropustne greznice brez iztoka, z urejenim odvozom v skladu z občinskim odlokom; odvajanje gospodarskih odplak v ločene nepropustne greznice brez iztokov, na praznjenje;
– električna energija: priključitev novih kapacitet na obstoječo TP Uršna sela, v južnem delu izgradnja nove TP z napajanjem iz RP Gotna vas, v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– javna razsvetljava: vzpostavitev javne razsvetljave ob vseh strukturnih oseh;
– TK omrežje: priključitev na obstoječe TK omrežje v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave URN;
– ogrevanje: individualna kurišča na lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva;
– odpadki: zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo v skladu z občinskim odlokom;
– avtobusno postajališče: ureditev obojestranskega postajališča v območju današnje lokacije;
– vizualne komunikacije v javnem prostoru: opredelitev oglasnih točk in objektov, kjer je dovoljeno distribuiranje oglasov v javnem prostoru–na treh središčnih lokacijah na osi1.
Vsa nova in prenovljena infrastruktura naj se napeljuje v javnem prostoru. Kabelski vodi se napeljujejo le podzemno.

– naravna in kulturna dediščina sta pomembni merili kvalitetnih rešitev, zato so ugotovljeni in varovani elementi dediščine izhodiščna sestavina ureditvenega načrta;
– upoštevanje veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorsko izvedbene dokumentacije;
– vsi posegi naj se izvedejo tako, da bivalne razmere v okolju ne bodo poslabšane, tako v času gradnje kot obratovanja (raven hrupa, varovanje vode, tal in zraka ter ohranitev vidnih kakovosti okolja);
– upoštevanje predpisov v zvezi z varovanjem pred požarom.

Izdelava PUP v skladu z rezultati in usmeritvami iz strokovnih podlag (tč. D) ter namenom izdelave PIN oziroma občinskega lokacijskega načrta (tč. 2).

Prostor v območju programskih zasnov se na osnovi tega odloka do sprejetja občinskih lokacijskih načrtov začasno ureja s prostorsko ureditvenimi pogoji (v nadaljnjem besedilu PUP). Znotraj meje v tem odloku opredeljenih območij programskih zasnov posameznega PIN, PUP preneha veljati z dnem veljavnosti posameznega sprejetega občinskega lokacijskega načrta.

Vse spremembe in dopolnitve so prikazane v kartografskem delu k dolgoročnemu in srednjeročnemu družbenemu planu na kartah TK 1:25000. Sestavine iz obstoječega plana so združene na kartah TK 1:25000 v štirih tematskih sklopih:
– karta 1: Namenska raba prostora
– I–zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij za poselitev,
– II–zasnova agrarnih operacij,
– IV–zasnova vodnega gospodarstva (zasnova oskrbe z vodo),
– XIV–zasnova območij za potrebe SV (priloga);
– karta 2: Infrastruktura
– VI–zasnova prometnega omrežja,
– VIII–zasnova energetskega omrežja–elektroenergetsko omrežje,
– IX–zasnova energetskega omrežja–naftno, plinovodno omrežje;
– karta 3: Varovanja
– III–zasnova naravne in kulturne dediščine,
– IV–zasnova vodnega gospodarstva (zasnova vodnih virov),
– VIII–zasnova energetskega omrežja–(varovalni koridorji elektro vodov,
– IX–zasnova energetskega omrežja–varovalni koridorji plinovodnega omrežja;
– karta 4: Načini urejanja prostora
– XII –zasnova načinov urejanja prostora.
Navedeni prikazi so na listih: Mokronog 031-1-2, Bučka 031-2-1, Dolenjske Toplice 031-1-3, Novo mesto 031-1-4, Šentjernej 031-2-3, Črmošnjice 031-3-1, Semič 031-3-2 in Metlika 031-4-1.
Vse spremembe in dopolnitve so prikazane v kartografski dokumentaciji k dolgoročnemu in srednjeročnemu družbenemu planu na kartah DKN 1:5000 MO 48-49, KO 01, 11, 31, 41-42, NM 08-10, 15-20, 24-30, 33-40 in 42-50, SE 03-10, 13-19, 24-29, 34-37, ME 01-02 in 11.
Priloženi grafični del programskih zasnov PIN sestavljajo po štiri karte za vsako programsko zasnovo, in sicer:
– karta 1: Situacija (1:25000)
– karta 2: Izsek iz plana (1:5000)
– karta 3: Območje urejanja (1:5000)
– karta 4: Zasnova namenske rabe prostora (1:5000).
(3) Kartografski del in kartografska dokumentacija k dolgoročnemu in srednjeročnemu družbenemu planu sta izdelana v osmih izvodih, ki jih hranijo:
– MONM, Oddelek za prostorsko planiranje (3),
– MONM, Oddelek za kmetijstvo (1),
– UE Novo mesto, Oddelek za okolje in prostor (1),
– UE Novo mesto, Oddelek za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (1),
– MOP, Inšpektorat za okolje in prostor – Urbanistična inšpekcija, enota Novo mesto (1),
– MOP, Urad za prostorsko planiranje (1).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.