Na podlagi 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), 179. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02), 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 41. člena ter določb VI. poglavja zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 18/84) in 23. člena statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 1/01 in 33/01) je Občinski svet občine Idrija na 8. redni seji dne 2. 10. 2003 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
v Občini Idrija
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Za uporabo stavbnega zemljišča se v Občini Idrija plačuje nadomestilo.
Nadomestilo se plačuje za uporabo nezazidanega in zazidanega stavbnega zemljišča.
2. člen
Nadomestilo se plačuje na območju celotne Občine Idrija. Grafični prikazi stopenj glede na lego zemljišča so priloga tega odloka in so na vpogled pri pristojni službi občinske uprave.
II. OBVEZNOST PLAČEVANJA NADOMESTILA
3. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredni uporabnik oziroma lastnik zemljišča, oziroma stavbe ali dela stavbe.
Odločbo za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča izda zavezancu pristojna izpostava Davčne uprave Republike Slovenije.
4. člen
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od kvadratnega metra koristne površine stanovanj, počitniških hišic in poslovnih površin. Obveznost za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča nastopi, ko ima lastnik ali uporabnik možnost normalne uporabe le-te.
Stanovanjska površina je čista koristna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista koristna površina garaže za osebne avtomobile.
Poslovna površina je čista koristna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Poslovne površine so tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti: nepokrita skladišča, parkirišča in delavnice na prostem.
Poslovni prostori se delijo na:
– poslovne prostore za proizvodne namene, ki so namenjeni ali se uporabljajo za proizvodnjo in skladiščenje,
– poslovne prostore, ki so namenjeni ali se uporabljajo za poslovne dejavnosti trgovine, gostišča, obrti in podobno,
– poslovne prostore, ki so namenjeni ali se uporabljajo za družbene dejavnosti.
5. člen
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stavbnega zemljišča, za katerega je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njem dopustna stanovanjska gradnja oziroma gradnja stanovanjsko-poslovnih stavb oziroma, da je na njej dopustna gradnja poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave ali da je na njej dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
V primeru, da gre za zemljiško parcelo, na kateri stoji stavba se nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča odmeri od površine, ki se izračuna tako, da se od celotne površine zemljiške parcele odšteje površina gradbene parcele, če je le-ta določena oziroma površina fundusa pomnožena s faktorjem 1,5. Za takšen preostanek površine se bo nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča odmerjalo samo v primeru, če je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da ga je mogoče opredeliti kot samostojno gradbeno parcelo.
6. člen
Zavezanci za plačilo nadomestila so v roku 30 dni dolžni sporočiti davčnemu organu iz 3. člena tega odloka nastanek ali spremembo vseh dejstev, na podlagi katerih se določa obveznost plačevanja nadomestila. Davčni organ je dolžan spremembe sporočiti tudi pristojnemu občinskemu organu v roku 15 dni od ugotovitve spremembe.
Zavezancem, ki podatkov ne sporočijo, pristojni občinski organ odmeri nadomestilo od 250 m2 za stanovanja v individualnih stanovanjskih hišah, od 80 m2 za stanovanja v dvo- ali večstanovanjskih hišah in počitniških objektih ter od 500 m2 za površine, ki se namenjajo za poslovno, proizvodno ali društveno dejavnost. Če pristojni občinski organ oceni, da se poslovna, proizvodna ali družbena dejavnost opravlja na več kot 500 m2 površine, pa zavezanec podatkov ne sporoči, lahko pristojni občinski organ odmeri nadomestilo od površine celotne parcele oziroma parcel, ki jih zavezanec uporablja.
III. OPROSTITVE PLAČEVANJA NADOMESTILA
7. člen
Nadomestilo se ne plačuje za:
– zemljišče, ki se uporablja za potrebe ljudske obrambe,
– zemljišče, na katerem so komunalni objekti in naprave, ki so v splošni rabi in zemljišče, ki je določeno za gradnjo takih objektov in naprav,
– stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost,
– objekte, ki se uporabljajo za opravljanje kmetijske dejavnosti (npr. hlevi, strojne lope, kozolci, seniki, kašče ipd.).
8. člen
Plačevanje nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča so oproščeni Občina Idrija, vse krajevne skupnosti in zavodi katerih delovanje financira občina: Osnovna šola Idrija s podružnico Godovič in Vojsko, Osnovna šola Spodnja Idrija s podružnico Ledine in Osnovna šola Črni Vrh, Vrtec Idrija, Glasbena šola Idrija, Center za izobraževanje in usposabljanje, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija in Mestni muzej Idrija.
Sredstva izpada nadomestila iz naslova oprostitev po tem členu se krajevnim skupnostim nadomestijo iz proračuna Občine Idrija.
9. člen
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se na lastno zahtevo za dobo pet let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah zakona o stavbnih zemljiščih.
Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo.
10. člen
Plačevanje nadomestila so na lastno zahtevo oproščeni tudi prejemniki denarnih pomoči po predpisih s področja socialnega varstva.
IV. MERILA ZA DOLOČITEV NADOMESTILA
11. člen
Za določitev višine nadomestila se uporabljajo naslednja merila:
a) namembnost zemljišča,
b) lega zemljišča,
c) pridobitna ugodnost zemljišča,
d) stopnja komunalne opremljenosti zemljišča s komunalnimi objekti in napravami.
12. člen
Glede na namembnost se opredelijo štiri tipi območij:
– za stanovanja,
– za poslovne namene,
– za proizvodne namene (industrija in proizvodna obrt),
– za družbene dejavnosti.
Znotraj posameznih območij se določijo štiri stopnje.
13. člen
Glede na lego, namembnost in pridobitno ugodnost se posamezna območja razdelijo:
– stanovanjska območja, območja za poslovne namene ter območja za proizvodne namene na štiri stopnje:
a) prva stopnja: del mesta Idrija,
b) druga stopnja: del naselij Sp. Idrija in Sp. Kanomlja,
c) tretja stopnja: del naselij Godovič in Črni Vrh,
d) četrta stopnja: celotno območje Občine Idrija, ki ni zajeto v prvi, drugi in tretji stopnji;
– za družbene dejavnosti velja enotna stopnja za vsa območja.
Območja posameznih stopenj so določena v grafičnem prikazu stopenj.
14. člen
Stopnja komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami se določi z ocenjevanjem naslednjih vrst komunalnih objektov in naprav:
1. urejeno cestišče (asfalt),
2. neurejeno cestišče (makadam),
3. možnost priključitve na vodovod,
4. možnost priključitve na kanalizacijo,
5. možnost priključitve na električno omrežje,
6. javna razsvetljava.
Osnovno izhodišče za določitev stopnje komunalne opremljenosti je za elemente pod točko 3., 4. in 5. možnost priključitve stavbnega zemljišča za komunalne objekte in naprave. Za ostale elemente po točki 1., 2. in 6. pa je izhodišče v možnosti neposredne uporabe.
V. DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTIL
15. člen
Uporabniku stavbnega zemljišča se višino nadomestila določi z upoštevanjem metode točkovanja, določene s tem odlokom in ob upoštevanju vrednosti točke za določitev višine nadomestila. Vrednost točke določi občinski svet na predlog župana.
16. člen
Višina nadomestila za kvadratni meter stavbnega zemljišča se določi po skupnem številu točk glede na razporeditev zemljišča v ustrezno območje in ustrezno stopnjo komunalne opremljenosti ter po vrednosti točke. Višina nadomestila za kvadratni meter stavbnega zemljišča je zmnožek skupnega števila točk in vrednosti točke.
17. člen
Število točk za kvadratni meter stavbnega zemljišča se v skladu z določbami 11., 12. in 13. člena tega odloka določi po naslednji tabeli.
Tabela 1
-----------------------------------------------------------------------------
Lega zemljišča Za stanovanja Za poslovne Za proizvodne Za družbene
Namen namene namene namene
število točk
-----------------------------------------------------------------------------
1. stopnja 40 350 250 100
2. stopnja 30 300 200 100
3. stopnja 20 200 150 100
4. stopnja 15 150 100 100
-----------------------------------------------------------------------------
18. člen
Število točk za kvadratni meter stavbnega zemljišča se v skladu z določbami 14. člena tega odloka določi po naslednji tabeli:
Tabela 2
-------------------------------------------------------
Vrste komunalnega objekta ali naprave Točke
-------------------------------------------------------
1. urejeno cestišče (asfalt) 25
2. neurejeno cestišče (makadam) 15
3. vodovod 25
4. kanalizacija 25
5. električno omrežje 15
6. javna razsvetljava 10
-------------------------------------------------------
Če je seštevek točk po tabeli 2 manj kot 30, se te točke ne upoštevajo.
19. člen
Poslovne površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, parkirišča in delavnice na prostem, se ovrednotijo s 50% točk določenih po tabeli 1. in 2.
Nezazidano stavbno zemljišče se ovrednoti s 50% točk določenih po tabeli 1 in 2.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
20. člen
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec za plačilo nadomestila, če:
1. prijavi nepravilne osnove za odmero nadomestila, predpisane v 4. in 5. členu tega odloka,
2. ne sporoči podatkov o dejstvih, ki so osnova za določitev nadomestila, v roku 30 dni od njihovega nastanka ali spremembe (6. člen).
Z denarno kaznijo, najmanj 20.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
21. člen
Določbe 5. člena se začnejo uporabljati po vzpostavitvi baze gradbenih parcel.
22. člen
Z začetkom uporabe tega odloka, preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/85, Uradni list RS, št. 24/98, 37/99 in 110/99).
23. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2004.
Št. 42008-0001/2003
Idrija, dne 2. oktobra 2003.
Župan
Občine Idrija
Damjan Krapš l. r.
