Na podlagi 16. člena statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 40/99, 68/99, 3/01 in 40/03) in 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) je Občinski svet občine Sežana na seji dne 29. 9. 2003 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine:
– Lokev – Ambient cerkve sv. Mihaela, EŠD 15919.
Enota se razglasi za kulturni spomenik lokalnega pomena zaradi umetnostnih, arhitekturnih, etnoloških in zgodovinskih izjemnih lastnosti in ima poseben pomen za občino.
Lastnika spomenikov sta: Rimokatoliško župnijstvo v Lokvi (parcelni številki: 53, 55, k.o. Lokev) in Občina Sežana (parcelna številka: 54, k.o. Lokev).

Razglasitev enote za kulturni spomenik lokalnega pomena utemeljujejo naslednje karakteristične lastnosti:
Ambient cerkve sv. Mihaela (v nadaljevanju: ambient) tvori zaokroženo sakralno celoto v vasi Lokev, ki je historičnega pomena.
Sredi vasi, na platoju, ki skupaj z obrambnim stolpom oblikuje manjši trg, je ob glavni, nekdaj furmanski cesti, speljani iz Divače proti Trstu, v predelu, ki mu domačini rečejo Britof, locirana cerkev sv. Mihaela, jugovzhodno od nje pa gotska kapela Marije Pomočnice. Plato je obdan s kamnito ogrado, z južne strani pa oblikuje zaporo stegnjen stavbni niz, sestavljen danes iz dveh stavbnih enot, hiše Lokev 119, t.i. templjarske hiše in hiše Lokev 121, župnišča, prvotno kaplanije. Današnji položaj zgoraj omenjenih stavbnih enot se od franciscejskega katastra iz leta 1819, najstarejšega katastrskega zarisa, s katerim razpolagamo, bistveno ne razlikuje. V 20. stoletju je bil v tedanji kaplaniji dodan prizidek, ki je objel kapelo z jugovzhodne strani.
Glavni vstop v ogrado je z južne strani skozi bogato izdelan pilastrski vhod. Sama cerkev je usmerjena proti vzhodu. V osi si sledijo tristrano zaključen prezbiterij, višja pravokotna ladja in leta 1658 postavljen zvonik pred glavno fasado. Glavni portal nosi letnici 1613 in 1876. Notranjost ladje ima zrcalni štukaturno okrašen strop. Baročni oltar prezbiterija je predelal slikar Tone Kralj, ki je 1942. leta poslikal tudi notranjost cerkve. Okrog cerkve je bilo še v 19. stoletju locirano vaško pokopališče.
Gotska kapela Marije Pomočnice ima vzdolžno pravokoten tloris. Vzhodna stran se tristrano zaključuje. Sama kapela je krita s skrlami. Vhod, postavljen v zahodno steno je šiljasto zaključen gotski portal, profiliran s paličastimi in žlebičastimi motivi. Nad njim je v steno vgrajena plošča z napisom ANNO DOMINI MCCCXXVI. HOC OPUS FECIT EIERL ERHARDUS IV VOM SCOLCUM ADIUTORIO VICINORUM. Leto 1426 torej, ko je delo izvršil Erhard IV s Školja. V notranjosti se na oltarju nahaja kvalitetna lesena plastika sedeče Marije z otrokom iz druge polovice 15. stoletja. Po izročilu naj bi bile pod beležem ohranjene freske.
Enonadstropen niz, prekrit s simetrično korčno dvokapnico, ki zapira cerkveni prostor z južne strani, tvorita danes dve stavbni enoti. Na vzhodni strani je postavljeno župnišče, še do 1947 leta kaplanija župnije Gročana, ki ima v vmesnem prostoru med zgradbo in cesto oblikovano zaprto dvorišče, dostopno skozi ravno oblikovan portal, datiran z letnico 1858. Na samem dvorišču je na nekoliko dvignjenem podestu postavljena enostavno oblikovana kamnita šapa vodnjaka z letnico A.(nno) D.(omini) 1832. Samo župnišče kot tudi stavba v nadaljevanju, t.i. templjarska hiša, ki je postavljena na mestu nekdanjega samostana, imata osno razporejene okenske odprtine in centralno postavljena vhoda, oblikovana z ravnima kamnitima portaloma, ki je pri hiši Lokev 119 opremljen z letnico 1698 ter napisom Micel Fronc ter nadkrit s profilirano preklado. S kamnitimi profiliranimi prekladami so opremljena tudi okna v nadstropju te hiše.
Ambient cerkve sv. Mihaela s kapelo Marije Pomočnice, zaključen z nizkim obzidjem ter na jugu s sklenjenim nizom hiš Lokev št. 119 in Lokev št. 121, eden najkvalitetnejših na Krasu, sooblikuje osrednji prostor vaškega jedra in mu daje nevsiljiv poudarek. Pomembna člena lokalnega pomena v stavbno zgodovinskem razvoju sta tudi sama kapela Marije Pomočnice in cerkev sv. Mihaela.

Ambient leži na levi strani osrednjega historičnega trga v Lokvi ob glavni cesti iz smeri Trst–Divača, v izmeri 1440 m2.
Enota obsega parcele s številkami: 53, 54 in 55, vse k.o. Lokev.
Meja območja spomenika je nespremenljiva kategorija in je določena na katastrskem načrtu v merilu 1:5000.

Ambient ima vplivno območje. To so površine, ki so funkcionalno in vidno povezane z osrednjim trgom.
Skupno vplivno območje se lahko spreminja glede na poseg.
Meja vplivnega območja je določena na osnovi strokovne podlage za razglasitev ambienta za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Vplivno območje kulturnega spomenika bo vključeno v bodočo strategijo prostorskega razvoja Občine Sežana.

Ambient, ki se varuje kot spomeniška celota, sestavljajo: cerkev sv. Mihaela, kapela Marije Pomočnice, stavbna dediščina: Lokev št. 119 in Lokev št. 121.

Ambient je namenjen:
– trajni ohranitvi arhitekturnih, zgodovinskih in prostorskih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– prezentaciji kulturnih vrednot spomenika,
– znanstveno-raziskovalnemu delu na različnih področjih kulturne ustvarjalnosti,
– kulturno-umetniški izmenjavi,
– učno-demonstracijskemu delu.

Na celotnem območju kulturnega spomenika velja I. varstveni režim, ki določa:
Varovanje ambienta kot tudi obeh posameznih spomenikov cerkve in kapele v celoti je namenjeno neokrnjenosti in izvirnosti. Varujemo obstoječo tlorisno mrežo objektov, objekte v celoti (notranjščino in zunanjščino, pri hišah Lokev št. 119 in Lokev št. 121 predvsem zunanjščino) v izvirni ali zatečeni obliki, njihovo celotno strukturo, gabarite, vsa originalna gradiva in konstrukcije ter arhitekturne detajle, notranjo opremo in umetniška dela.

V ambientu niso dovoljene novogradnje. Dovoljeni so konservatorski in restavratorski posegi z maksimalnim upoštevanjem izvirne oblike oziroma prezentacijski posegi, ki omogočajo boljše razumevanje stavbnega razvoja (odstranitev morebitnih v preteklosti neustrezno izvedenih posegov).
Vsi posegi so možni ob kulturnovarstvenem soglasju pristojne kulturnovarstvene službe ob upoštevanju natančnejših kulturnovarstvenih pogojev oziroma konservatorskega programa, ki jih le-ta izda. Funkcije objektov ne smejo biti v nasprotju z njihovimi spomeniškimi lastnostmi, kot je določeno v 6. členu tega odloka.

Na vplivnem območju ni dovoljeno izvajati del in posegov, ki neposredno ali posredno negativno vplivajo na:
– kulturno funkcijo spomenika;
– vidno in doživljajsko privlačnost kulturnega spomenika;
– kvaliteto okolja.
O obsegu in značaju vpliva presoja pristojni upravni organ na podlagi mnenja pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

Občina Sežana v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka predlaga organu, pristojnemu za geodetske zadeve, izvedbo meje spomenika v katastrskih načrtih.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) lastnikom izdati odločbe o varstvu spomenika ali njegovih sestavnih delov.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Območna enota Nova Gorica, ali vsaka druga pravna in fizična oseba, je dolžna pristojno inšpekcijo opozoriti na nepravilnosti ali posledice škodljivega delovanja na zavarovanem ali vplivnem območju kulturnega spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni inšpektorat za področje kulturne dediščine.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati za objekte navedene v 2. členu tega odloka varstveni režim določen v 13. in 16. členu odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju Občine Sežana (Uradne objave Primorskih novic, št. 13/92).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.