Na podlagi 16. člena statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 28/99, 11/01, 81/02) je Občinski svet občine Zreče na seji dne 29. 9. 2003 sprejel

V poslovniku Občinskega sveta občine Zreče (Uradni list RS, št. 28/99, 11/01) se za 23. členom doda nov 23.a člen, ki se glasi:
»V nujnih primerih, ko je potrebno sprejeti odločitev v krajšem času kot pa je mogoče sklicati sejo občinskega sveta in gre za manj pomembno zadevo lahko občinski svet odloči o zadevi iz svoje pristojnosti ne da bi se sestal (na korespondenčni seji).
Korespondenčna seja občinskega sveta se lahko skliče:
– zaradi odločanja o nujnih zadevah kadar ni pogojev za sklic redne niti izredne seje občinskega sveta,
– kadar gre za odločanje o aktih, o katerih občinski svet odloča po določbah tega poslovnika na eni obravnavi,
– kadar gre za odločanje o manj pomembnih zadevah glede katerih ne bi bilo smotrno sklicevati redne oziroma izredne seje,
– kadar člani občinskega sveta na predhodni seji sklenejo, da naj se glede odločanja o posamezni zadevi skliče korespondenčna seja občinskega sveta.
Korespondenčno sejo izvede župan.
Župan odredi, ali se o zadevi pošlje članom obrazloženi pisni predlog sklepa ter glasovnico (po pošti, faksu ali elektronski pošti) ali le telefonsko sporočilo ter določi rok v katerem naj se član izjavi.
Člani v roku, ki ga določi župan in ne sme biti krajši od enega dneva, vrnejo pošiljatelju izpolnjeno glasovnica na kateri se opredelijo do predloga sklepa s podpisom.
Vprašanje za korespondenčno sejo mora biti jasno in nedvoumno, tako da je na njega mogoče odgovoriti samo z »da« ali »ne« (»za« ali »proti«).
Če gre za odločanje po telefonu, le to ni možno, če s katerim od članov občinskega sveta ni mogoče vzpostaviti telefonskega kontakta. Korespondečna seja po telefonu poteka tako, da vsak član občinskega sveta glasuje o predlaganem sklepu.
Če večina članov občinskega sveta soglaša z izvedbo korespondenčne seje, se šteje, da je bila odločitev o izvedbi korespondenčne seje sprejeta, v nasprotnem primeru se skliče sejo sveta ali pa se zadeva uvrsti na dnevni red prve naslednje redne ali izredne seje. Šteje se, da član občinskega sveta soglaša z izvedbo korespondenčne seje, če je do postavljenega roka oddal svoj glas.
Sklepi sprejeti na korespondenčni seji so veljavni, če je za sprejem glasovala večina opredeljenih glasov vseh članov občinskega sveta.
O tako opravljeni korespondenčni seji se napiše zapisnik, v katerem se navede vzrok za izvedbo korespondenčne seje, postavljeno vprašanje in odgovor občinskih svetnikov. Ta zapisnik potrdijo člani občinskega sveta na naslednji seji. Župan mora na naslednji seji občinskega sveta posebej utemeljiti vzroke za izvedbo korespondenčne seje.«

V 64. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»V primeru odsotnosti predsednika delovnega telesa skliče sejo, vodi sejo delovnega telesa ter predlaga dnevni red podpredsednik delovnega telesa«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji.

V poglavju VI. Akti občinskega sveta, točke 5. Postopek za sprejem proračuna se spremenijo členi od 82 do 91, ki se sedaj glasijo:

Predlog proračuna občine mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru.
Župan pošlje vsem članom občinskega sveta predlog proračuna z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon ter sklic seje, na kateri bo občinski svet opravil splošno razpravo o predlogu proračuna občine.
Na seji občinskega sveta župan predstavi predlog proračuna občine.
Predstavitev občinskega proračuna obsega:
– temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna,
– opis načrtovanih politik občine,
– oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v prihodnjih dveh letih,
– okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika v prihodnjih dveh letih,
– predstavitev načrta razvojnih programov,
– predstavitev načrta nabav in načrta delovnih mest.
Predstavitev ni časovno omejena. Župan lahko določi, da posamezne dele proračuna predstavijo zaposleni v občinski upravi.

Na seji občinski svet opravi splošno razpravo predlogu proračuna in sprejme sklep, da se da predlog proračuna v javno razpravo ter določi rok, do katerega lahko vsi zainteresirani vpogledajo v predlog proračuna in občinski upravi posredujejo svoje pripombe. Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni.
V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna vsaj na sedežu občine oziroma drugih prostorih, ki jih določi občinski svet.

Če občinski svet ne sprejme sklepa, da se predlog proračuna da v javno razpravo, mora župan v roku sedmih dni predložiti občinskemu svetu nov predlog proračuna in sklicati sejo občinskega sveta. Na tej seji se ponovno opravi splošna razprava brez predstavitve župana. Župan uvodoma na seji samo pojasni, v čem so bistvene spremembe novega predloga glede na prvotno predlagani predlog.
Če tudi po tej obravnavi občinski svet ne sprejme sklepa, da se da predlog proračuna v javno razpravo, župan posreduje skupaj s stališči, ki jih je sprejel občinski svet, predlog proračuna v javno razpravo.
Sklep o tem, da je proračun v javni razpravi, se objavi na krajevno običajen način.

V času javne razprave predlog proračuna obravnavajo delovna telesa občinskega sveta, sveti ožjih delov občine ter zainteresirana javnost.
Pripombe in predloge se posredujejo županu.
Pripombe in predloge pa lahko posredujejo županu tudi posamezniki.

V 15 dneh po poteku roka za javno razpravo pripravi župan predlog proračuna občine za drugo obravnavo ter ga posreduje vsem članom občinskega sveta skupaj s sklicem seje, na kateri bo občinski svet obravnaval predlog proračuna.
Na vabilu za sklic seje mora biti pojasnjeno, do katerega roka je možno vlagati amandmaje na predlog proračuna.
Člani občinskega sveta lahko vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta.

V uvodni obrazložitvi predloga proračuna za drugo obravnavo župan pojasni, katere pripombe iz javne razprave je sprejel, pojasni, katere je vključil v predlog proračuna za drugo obravnavo in katere ni upošteval, ter utemeljitve, zakaj jih ni upošteval.
Z utemeljitvami, zakaj določenih pripomb iz javne razprave ni sprejel, mora župan pisno seznaniti tudi vlagatelje, če niso člani občinskega sveta.
Nadalje župan pojasni, katere amandmaje je sprejel in katere je možno upoštevati.
Župan lahko na seji vloži svoje amandmaje.
Po obrazložitvi župana lahko predlagatelji umaknejo svoj predlog in se morajo o tem izjasniti. Če predlagatelj amandmaja ne umakne, se izvede razprava po amandmajih.
Glasovanje se izvede po vsakem amandmaju posebej.
Vsak amandma mora upoštevati načelo proračunskega ravnovesja. Predlagatelj amandmaja mora navesti natančno, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kaj se namenijo. Če predlagatelj ne pojasni, kako se bo zagotovilo proračunsko ravnovesje, župan amandma umakne iz razprave in odločanja.
Najprej se glasuje o amandmajih, ki jih je vložil župan, nato pa o amandmajih, ki so jih vložili drugi predlagatelji.

Po glasovanju o amandmajih župan ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti in bodo vključeni v proračun občine.
Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, ali je proračun medsebojno usklajen ter glede prihodkov in odhodkov in drugih obveznosti.
Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o proračunu kot celoti.
Če župan ugotovi, da sprejeti amandmaji posegajo v sredstva, ki jih občina mora zagotoviti v skladu z ustavo in zakonom, v sredstva, ki jih občina mora zagotoviti po sklenjenih pogodbah ali sodnih in drugih odločbah ali da bi sprejeti amandmaji imeli škodljive posledice za izvajanje določenih dejavnosti, lahko prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in določi rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev.
Ko je predlog uskladitve pripravljen, ga župan obrazloži.
Če predloga obrazložitve ni mogoče pripraviti na isti seji, župan določi rok, ko se bo nadaljevala seja.
Občinski svet najprej glasuje o predlogu uskladitve in če je predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti.
Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun ni sprejet.

Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna.
Nov predlog proračuna obravnava občinski svet in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.

Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki traja največ tri mesece. Če tudi v tem roku ni sprejet proračun občine, se začasno financiranje lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta. Sklep o začasnem financiranju obravnava občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek.

Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek.«

Te spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.