Na podlagi prvega in četrtega odstavka 49. člena zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 22/03 – UPB1) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Z namenom, da se zavarujejo naravne vrednote ter ohrani biotska raznovrstnost in krajinska pestrost ter omogočajo razvojne možnosti prebivalstva na Goričkem, se ustanovi Krajinski park Goričko (v nadaljnjem besedilu: park).
(2) Namen ustanovitve parka je tudi povezovanje gospodarskega in socialnega razvoja na območju parka ter čezmejno sodelovanje.

(1) Ta uredba določa območje parka, pravila ravnanja oziroma varstvene režime v parku, način izvajanja javne službe upravljanja parka, nadzora v parku in druga ravnanja, povezana z namenom iz te uredbe.
(2) S to uredbo se določijo tudi razvojne usmeritve v parku, ki upoštevajo načelo trajnostnega razvoja.

(1) Meje parka so določene na državni topografski karti v merilu 1 : 25000 in se podrobneje prikažejo na digitalnem katastrskem načrtu na parcelo natančno.
(2) Zapisa prikaza mej iz prejšnjega odstavka se hranita pri ministrstvu, pristojnem za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), pri lokalnih skupnostih na območju parka in pri upravljavcu parka.
(3) Meje parka so prikazane tudi na publikacijski karti v merilu 1 : 200000, ki je sestavni del te uredbe.

Na območju parka se v okviru namena ustanovitve parka spodbuja trajnostni razvoj ob hkratnem zagotavljanju razvojnih možnosti prebivalstva, ki se uresničujejo zlasti:
– s spodbujanjem razvoja podeželja in naravi prijaznih oblik kmetovanja, ki je usklajeno z varstvom naravnih vrednot in kulturne dediščine, ter ohranjanjem biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti, pospeševanjem pridelovanja starih sort kulturnih rastlin in gojenjem avtohtonih pasem domačih živali kot tudi njihovih produktov,
– s spodbujanjem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, izboljšanjem kmetijske infrastrukture in ohranitvijo naselij,
– z okolju prijaznim turizmom in rekreacijo, izboljšanjem turistične infrastrukture z gradnjo prenočitvenih zmogljivosti, pri čemer se obiskovalce usmerja na ekološko manj občutljiva območja,
– z urejanjem prostora in obnovo vasi, tako da se ohranja krajinska pestrost, izboljša okoljska, cestna in energetska infrastruktura ter omogočajo dopolnilne dejavnosti in nova delovna mesta,
– z varstvom kulturne dediščine,
– z uporabo okolju prijaznih tehnologij in metod pri gospodarjenju z naravnimi viri, tako da se ohranja njihova ekosistemska vrednost in obnovljivost ter da se ohranjajo življenjski prostori prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste) in naravne vrednote.

(1) Razvojne usmeritve se uresničujejo zlasti z naslednjimi ukrepi:
– omogočanjem sodelovanja prebivalstva na območju parka pri pridobivanju finančnih sredstev iz različnih občinskih, državnih in meddržavnih virov,
– usmerjanjem sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov, ustanov oziroma organizacij v varstvene in razvojne projekte, usklajene z namenom ustanovitve parka,
– vzpodbujanjem razvoja tistih gospodarskih in drugih dejavnosti, ki s sonaravnim načinom izkoriščanja naravnih dobrin zagotavljajo gospodarski in socialni razvoj,
– izobraževanjem in ozaveščanjem prebivalstva na območju parka in nudenjem strokovne pomoči le-temu.
(2) Razvojne usmeritve in ukrepi se podrobneje določijo v načrtu upravljanja parka.

(1) Za območje parka se pripravi skupni razvojni program parka, skladno s predpisi o spodbujanju regionalnega razvoja in ob upoštevanju načrta upravljanja parka.
(2) Skupni razvojni program parka se kot celota usklajuje z regionalnim razvojnim programom Pomurske statistične regije.
(3) V programskem odboru Pomurske statistične regije je zastopan tudi predstavnik upravljavca parka.

V parku se izvajajo naslednje naravovarstvene naloge:
– skrb za ohranjanje oziroma vzpostavljanje take rabe zemljišč, izvajanja dejavnosti in posegov, ki varuje naravne vrednote in biotsko raznovrstnost,
– ohranjanje oziroma vzpostavljanje takega stanja v prostoru, ki zagotavlja ugodno stanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst,
– ohranjanje za park značilne mozaične krajine in
– druge naloge, ki varujejo naravne vrednote in ohranjajo biotsko raznovrstnost ter krajinsko pestrost in so v skladu z načrtom upravljanja parka.

(1) Na območju parka se ne izvajajo posegi, opravljajo dejavnosti ali se ne ravna v obsegu in na način, ki bi lahko ogrozil namen ustanovitve parka oziroma škodljivo vplival na naravne vrednote v taki meri, da bi se bistveno spremenile tiste lastnosti, ki so pomembne za njihovo ohranitev, biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost v parku ter pomembneje ogrožal njegovo ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost, zlasti pa ni dovoljeno:
– posegati v življenjske prostore ogroženih oziroma mednarodno varovanih rastlinskih in živalskih vrst na način, ki bi poslabšal njihovo ugodno stanje,
– posegati v habitatne tipe, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju tako, da bi se krnila njihova ekosistemska vrednost in funkcija ali povzročila fragmentacija sklenjenih površin,
– izvajati ukrepe, ki bi spreminjali vodni režim, obliko struge ali stanje priobalnih zemljišč tako, da se poslabšajo ekološke razmere, razen za potrebe oskrbe s pitno vodo, za varstvo pred škodljivim delovanjem voda ter za potrebe kmetijstva na način, ki v največji možni meri ohranja ugodne ekološke razmere,
– ograjevati zemljišča izven naselij tako, da bi to preprečilo ali bistveno otežilo migracijo prosto živečih živali razen, kadar je ukrep namenjen preprečitvi škode, ki jo povzroča divjad,
– izkoriščati mineralne surovine na način, ki ogroža naravne vrednote oziroma življenjske prostore ogroženih oziroma mednarodno varovanih rastlinskih in živalskih vrst,
– zunaj območij naselij prirejati športne, kulturne in druge javne prireditve izven za to določenih območij,
– zunaj območij naselij taboriti, postavljati šotore ali bivalne prikolice oziroma druga začasna bivalna vozila izven za to določenih območij,
– vzletati z zrakoplovi na motorni pogon zunaj za to določenih mest ter leteti z zrakoplovi na motorni pogon pod 300 m, razen pri vzletanju in pristajanju,
– sproščati gensko spremenjene organizme v okolje.
(2) Varstveni režimi iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo in umestijo v prostor v načrtu upravljanja parka.

Za območje parka se lahko sprejme regionalna zasnova prostorskega razvoja.

Vsebina naravovarstvenih smernic za park, ki se upošteva pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin, se določi na podlagi te uredbe, načrta upravljanja parka in predpisov s področja ohranjanja narave, ki urejajo varstvo naravnih vrednot, ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter ohranjanje ekosistemov.

(1) Za gradnjo objektov v parku se pridobivajo naravovarstveni pogoji in naravovarstveno soglasje v skladu s predpisi s področja gradnje objektov in ohranjanja narave.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka naravovarstvenega soglasja ni treba pridobiti za gradnjo enostavnih in manj zahtevnih objektov v naseljih, razen če se gradnja izvaja na naravni vrednoti ali na območju, ki je z naravno vrednoto vidno ali funkcionalno povezano, in na življenjskem prostoru mednarodno varovanih živalskih vrst.

(1) Za upravljanje parka Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) ustanovi javni zavod s posebnim aktom, s katerim uredi tudi statusnopravna in organizacijska vprašanja v zvezi z njegovim delovanjem.
(2) Javni zavod (v nadaljnjem besedilu: upravljavec parka) v okviru javne službe ohranjanja narave opravlja varstvene, razvojne, strokovne, nadzorne in upravljavske naloge na območju parka.

(1) Upravljavec parka ima naslednje organe:
– svet zavoda,
– strokovni svet in
– direktorja.
(2) V svetu zavoda, ki je najvišji organ upravljanja, imajo poleg delavcev javnega zavoda, ustanovitelja in zainteresirane javnosti svoje predstavnike tudi lokalne skupnosti z območja parka in regionalna razvojna agencija.
(3) Podrobnejšo sestavo organov, način imenovanja članov kolegijskih organov ter drugo določa akt o ustanovitvi javnega zavoda.

Upravljavec parka opravlja v okviru javne službe naslednje dejavnosti:
– pripravlja predlog načrta upravljanja parka,
– sprejema letne programe dela parka na podlagi načrta upravljanja parka in opravlja oziroma skrbi za tam določene naloge,
– stalno spremlja in analizira stanje naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v parku v sodelovanju z izvajalci javnih služb na področju usmerjanja gospodarjenja z naravnimi dobrinami in pripravlja poročila o stanju v parku,
– skrbi za izvajanje oziroma izvaja varstvene režime, naravovarstvene naloge in razvojne usmeritve po tej uredbi,
– skrbi za vzdrževanje, obnavljanje in varovanje naravnih vrednot v parku,
– sklepa pogodbe o varstvu iz zakona, ki ureja ohranjanje narave,
– sodeluje z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave pri pripravi naravovarstvenih smernic za del, ki se nanašajo na park,
– sodeluje z regionalno razvojno agencijo pri pripravi skupnega razvojnega programa,
– sodeluje pri pripravi regionalne zasnove prostorskega razvoja,
– usklajuje in spremlja raziskovalne naloge v zvezi s parkom,
– sodeluje pri mednarodnih projektih, tudi z namenom pridobivanja sredstev za delovanje parka, predstavitvah in strokovnih raziskavah parka in skrbi za izvajanje prevzetih projektov,
– skrbi za predstavitev parka, ki vključuje tudi ozaveščanje javnosti o pomenu parka,
– zagotavlja dostop do informacij o parku in vodi informacijski center parka,
– sodeluje z lokalnimi skupnostmi pri doseganju namena varstva in razvoja parka,
– sodeluje z lastniki zemljišč na območju parka in jim strokovno pomaga in svetuje,
– upravlja nepremičnine v parku, ki so v lasti države in se določijo z aktom o ustanovitvi javnega zavoda,
– pripravlja in vzdržuje poti in označbe v parku ter drugo parkovno infrastrukturo, potrebno za obisk parka, in opravlja vodniško službo po parku,
– ureja naravne vrednote ali dele parka za ogledovanje in obiskovanje skladno z načrtom upravljanja parka,
– izvaja druge naloge v sklopu varstva in razvoja v skladu s to uredbo.

Poleg dejavnosti iz prejšnjega člena upravljavec parka v okviru javnih pooblastil:
– izvaja neposredni nadzor v parku,
– upravlja z bazami podatkov s področja ohranjanja narave, ki se nanašajo na park, in uporablja baze podatkov, ki so bile oblikovane z javnimi sredstvi.

(1) Upravljanje parka se izvaja na podlagi sprejetega načrta upravljanja parka, ki ga za obdobje petih let sprejme vlada.
(2) V načrtu upravljanja parka so nujne sestavine, določene z zakonom, ki urejajo ohranjanje narave, strukturirane tako, da so razvidni:
– ocena stanja v parku, ki zajema stanja po posameznih področjih, in sicer: področje ohranjanja narave, področje rabe in dejavnosti v prostoru ter področje ekonomske, gospodarske in socialne strukturiranosti v parku,
– srednjeročni in kratkoročni – operativni cilji upravljanja parka, ki izhajajo iz namena ustanovitve parka,
– neposredni in posredni ukrepi za doseganje zastavljenih ciljev, ki vključujejo vsebinsko opredelitev nalog upravljavca v zvezi z neposrednim upravljanjem parka in nalog, ki izhajajo iz opredelitve ukrepov, ki se izvajajo na podlagi drugih predpisov in posredno vplivajo na doseganje namena ustanovitve parka,
– prostorska umestitev varstvenih vsebin v parku,
– program izvajanja načrta upravljanja parka z določitvijo prioritete izvajanj ukrepov in finančnim ovrednotenjem.
(3) Upravljavec parka letno poroča ministrstvu o izvajanju načrta upravljanja parka.

(1) Upravljavec parka na podlagi načrta upravljanja parka sprejme finančno ovrednoteni letni program dela, ki ga potrdi ministrstvo v soglasju z ministrstvom, pristojnim za finance.
(2) Z letnim programom dela parka se podrobneje določi terminski plan izvedbe del in nalog iz načrta upravljanja parka tako, da se za posamezno vrsto teh del in nalog upošteva najugodnejše obdobje glede na pričakovano stanje v parku ter finančne vire za izvedbo del in nalog v parku.
(3) Upravljavec parka mora vsako leto poročati ministrstvu in ministrstvu, pristojnemu za finance, o izvajanju letnega programa dela ter z njim seznaniti tudi lokalne skupnosti v parku.

(1) Upravljavec parka pridobiva finančna sredstva za upravljanje parka:
– iz državnega proračuna,
– z vstopninami, dotacijami in donacijami,
– s sredstvi, pridobljenimi z upravljanjem nepremičnin,
– s prihodki od prodaje blaga in storitev, ki jih opravlja,
– iz različnih mednarodnih programov pomoči,
– s pridobivanjem sredstev na podlagi sofinanciranja programov in projektov, ki so v skladu z namenom ustanovitve parka, iz sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov, ustanov oziroma drugih organizacij in
– iz drugih virov.
(2) Upravljavec parka lahko pridobiva sredstva tudi iz proračunov lokalnih skupnosti v skladu z njihovimi programi oziroma sprejetim načrtom upravljanja parka.
(3) Del sredstev, pridobljenih na način iz druge do sedme alinee prvega odstavka tega člena, se lahko nameni za izvajanje razvojnih usmeritev parka v skladu z načrtom upravljanja parka.
(4) Podrobnejše pogoje za pridobivanje sredstev iz prejšnjega odstavka, merila in postopke razdeljevanja sredstev ter odločanje o razdeljevanju in nadzor nad namensko porabo sredstev predpiše minister, pristojen za ohranjanje narave.

Neposredni nadzor v parku zagotavlja upravljavec parka v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave.

Vlada Republike Slovenije ustanovi javni zavod iz 12. člena te uredbe v treh mesecih od uveljavitve te uredbe.

Upravljavec parka mora v šestih mesecih po ustanovitvi javnega zavoda predložiti Ministrstvu za okolje, prostor in energijo predlog načrta upravljanja parka.

Minister za okolje, prostor in energijo določi v treh mesecih od uveljavitve te uredbe začasne upravljavske smernice za park, ki se uporabljajo do sprejema načrta upravljanja parka.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.