Uradni list

Številka 102
Uradni list RS, št. 102/2003 z dne 23. 10. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 102/2003 z dne 23. 10. 2003

Kazalo

4535. Program priprave državnega lokacijskega načrta za daljnovod 2 x 110 kV Beričevo - Trbovlje, stran 14161.

Na podlagi drugega odstavka 27. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje, prostor in energijo
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za daljnovod 2 x 110 kV Beričevo – Trbovlje
I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
Izgradnja daljnovoda 2 X 110 kV Beričevo – Trbovlje (v nadaljnjem besedilu: daljnovod) je potrebna zaradi zagotovitve kakovostne in zanesljive dobave električne energije območju Zasavja, ker trenutno daljnovodno omrežje srednje napetosti, ki je v pristojnosti in upravljanju Javnega podjetja za distribucijo električne energije Elektro Ljubljana d. d., ne bo več zadostovalo. Študije kažejo, da je potrebno preiti na tem območju napajanja distribucijskih transformatorskih postaj na višji nivo napetosti, to je 110 kV. V prihodnosti je v Sloveniji predvideno zmanjšanje števila napetostnih nivojev za dobavo električne energije, in sicer za območje Zasavja opustitev napetostnih nivojev 10 kV in 35 kV.
Priprava državnega lokacijskega načrta za daljnovod 2 X 110 kV Beričevo – Trbovlje (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) se je pričela na osnovi utemeljenega in dokumentiranega predloga, ki ga je podal minister za okolje, prostor in energijo, z dopisom št. 311-8/2002/KC, z dne 23. septembra 2002.
Predlog ministra za okolje, prostor in energijo je utemeljen, ker je:
– daljnovod z nazivno napetostjo 110kV in več določen kot prostorska ureditev državnega pomena v uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);
– prenos električne energije obvezna republiška gospodarska javna služba, določena v energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 - popr., 52/02-ZJA, 110/02-ZGO-1 in 50/03 - odl. US);
– daljnovod definiran v Resoluciji o strategiji rabe in oskrbe Republike Slovenije z energijo (Uradni list RS, št. 9/96) ter v predlogu nacionalnega energetskega programa;
– daljnovod definiran v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);
– daljnovod definiran v prostorskih sestavinah družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986 – 1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03).
Predlog ministra za okolje, prostor in energijo je dokumentiran v:
– študiji Razvoj elektrodistributivnega omrežja javnega podjetja Elektro Ljubljana – Zasavje z Litijo (EIMV, št. študije 1523/6, 2001).
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta je 110 kV daljnovodna povezava med razdelilno transformatorsko postajo (v nadaljnjem besedilu: RTP) Beričevo in RTP Trbovlje v dolžini približno 40 km.
Daljnovod mora zagotoviti napajanje bodoče RTP Litija, ki predstavlja dolgoročno najustreznejšo rešitev napajanja tega območja, hkrati pa mora omogočati kasnejšo priključitev načrtovanih hidroelektrarn na Savi. Daljnovod naj bo speljan čim bližje reki Savi tudi zaradi čimkrajše dolžine trase ter združevanja elektroenergetskih koridorjev z obstoječimi daljnovodi.
Predlagana trasa daljnovoda poteka po območju šestih občin: Dol pri Ljubljani, Moravče, Litija, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi in Trbovlje.
Osnovno varianto daljnovoda je predlagal minister za okolje, prostor in energijo, in sicer:
Trasa poteka od RTP 400/220/110 kV Beričevo, se usmeri proti vzhodu k naselju Dol, od tam se usmeri proti severovzhodu, poteka severno od naselja Senožeti, nato se usmeri proti Kresniškemu vrhu in dalje mimo zaselka Konj do zaselka Ponoviče. Pri Ponovičah je predvidena lokacija vzankanja bodoče RTP 110/20 kV Litija, od tu dalje pa trasa z južne strani obide Spodnji Log, se usmeri proti severu h Tirni, od tam proti vzhodu in z južne strani obide Šentlambert, nato pa skoraj v ravni liniji poteka proti vzhodu do RTP Trbovlje.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad RS za prostorsko planiranje je dne 8. 7. 2003 v skladu z 28. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: ZureP-1) sklical prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave lokacijskega načrta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na prostorski konferenci so priporočila podali predstavniki Občine Dol pri Ljubljani, občine Trbovlje, Elektro Ljubljana, d.d., ELES, d.o.o., Ministrstva za okolje, prostor in energijo – Agencije za okolje, zavoda RS za varstvo narave in Ministrstva za kulturo – Uprave RS za kulturno dediščino.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:
1. prouči možnost premika trase daljnovoda proti jugu bližje k reki Savi z namenom, da se trasa izogne poselitvenim območjem in gospodarskim objektom;
2. upošteva obstoječe stanje na dveh delih trase daljnovoda v ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta tako, da je še vedno zagotovljena funkcionalnost načrtovanega daljnovoda, in da ni prizadeto obstoječe napajalno stanje, in sicer na:
– delu območja Zagorja, ki je že zgrajen v dolžini približno 4km,
– zadnjem delu pred RTP Trbovlje v dolžini približno 1km, za katerega je bilo dne 22. 11. 2002 investitorju Elektro Ljubljana že izdano lokacijsko dovoljenje;
3. prouči možnost kolizije trase daljnovoda z variantami poteka hitre železniške proge iz leta 1992;
4. prouči pomen naravno ohranjenih območij v območju ob reki Savi, saj je z naravovarstvenega stališča zaželen čim večji odmik od reke;
5. prouči poseganje poteka trase daljnovoda v predlagana območja Natura 2000 in v območje krajinskega parka Kum ter v območje predlaganega krajinskega parka Trojica, Javorščica, Reber, ki predstavljajo obvezno republiško izhodišče s področja varstva narave.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
– variantnih rešitev in primerjalne študije variant;
– strokovnih podlag iz V. točke tega programa priprave;
– državnega lokacijskega načrta, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43., 44. in 46. členom ZUreP-1.
III. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi državnega lokacijskega načrta
Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave državnega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pa mnenje, so:
1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
2. Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino,
3. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
4. Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve,
5. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, (področje varstva narave, področje varstva okolja in področje upravljanja z vodami ter oskrbe in čiščenja voda),
6. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste,
7. Ministrstvo za promet, Urad za letalstvo,
8. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije,
9. Zavod za gozdove Slovenije,
10. Zavod za ribištvo Slovenije,
11. Zavod RS za varstvo narave,
12. Elektro Ljubljana d.d., Javno podjetje za distribucijo električne energije,
13. Elektro Celje d.d., Javno podjetje za distribucijo električne energije,
14. Geoplin d.o.o., Ljubljana,
15. Telekom Slovenije, Ljubljana,
16. DARS, d. d.,
17. Občina Moravče,
18. Občina Dol pri Ljubljani,
19. Občina Litija,
20. Občina Šmartno pri Litiji,
21. Občina Trbovlje,
22. Občina Zagorje ob Savi,
23. druge občinske gospodarske javne službe ter drugi organi in organizacije, v kolikor bi se v postopku priprave lokacijskega načrta izkazalo, da so tangirani.
Pobudnik priprave državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad RS za energetiko (v nadaljnjem besedilu: MOPE UE).
Postopek priprave državnega lokacijskega načrta vodi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad RS za prostorsko planiranje, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOPE UPP).
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Elektro Slovenija, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ELES).
Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je ELES.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta mora izpolnjevati pogoje, določene v 156. do 160. členu ZUreP-1 in ga ELES izbere po predpisih o oddaji javnega naročila. ELES mora v komisijo za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta imenovati tudi člana, ki ga določi MOPE UPP. MOPE UPP mora pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta potrditi projektno nalogo.
IV. Način pridobitve strokovnih rešitev
Na podlagi analize prostora, pridobljenih smernic in analize le-teh, priporočil s prostorske konference ter ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. poglavju tega programa priprave, izdelovalec lokacijskega načrta predlaga možne nove variante ali optimizacije predlagane variante.
MOPE UPP, MOPE UE in ELES potrdijo predlagan obseg variant, za katere izdelovalec strokovnih podlag izdela idejne zasnove v merilu 1:5000 s tehničnim poročilom.
Izdelovalec lokacijskega načrta izdela primerjalno študijo, v kateri prouči variante v skladu s tretjim odstavkom 45. člena ZureP-1 in tretjim odstavkom 2. člena odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 11/99). Variante se proučijo, ocenijo in medsebojno primerjajo glede vplivov na regionalni in urbani razvoj, energetske in distruibucijske učinkovitosti, varovanja življenjskega okolja ljudi ter naravnih in kulturnih sestavin okolja, gospodarnosti in družbene sprejemljivosti. V zaključku primerjalne študije izdelovalec predlaga in utemelji najustreznejšo varianto daljnovoda in poda usmeritve za njegovo optimizacijo v sklopu izdelave strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.
V. Seznam potrebnih strokovnih podlag in način njihove pridobitve
Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati naslednja že izdelana gradiva:
– Razvoj elektrodistributivnega omrežja javnega podjetja Elektro Ljubljana – Zasavje z Litijo (EIMV, št. študije 1523/6, 2001),
– Posebne strokovne podlage za DV 2 x 110 kV Trbovlje – Beričevo (LUZ, št. pog. 3675 (PSP), december 1990),
– Dopolnitev posebnih strokovnih podlag za DV 2 x 110 kV Trbovlje – Beričevo (LUZ, šifra 4150, oktober 1991),
– vse predhodno izdelane strokovne podlage in druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge s področja prostorskega razvoja, varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
Pred izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta mora investitor zagotoviti naslednje strokovne podlage:
– idejno zasnovo načrtovane prostorske ureditve, izdelano na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznim poročilom in utemeljitvijo,
– idejno zasnovo posameznih elementov prostorske ureditve, izdelano kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami,
– idejno zasnovo nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti ipd.),
– idejno zasnovo novih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev,
– idejno zasnovo zaščite, prestavitve in ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih in drugih komunalnih priključkov in ureditev,
– idejno zasnovo rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov,
– idejno zasnovo rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– geodetsko topografski načrt v merilu 1:1000 ali 1:5000 in zemljiško katastrski načrt v merilu 1:1000 ali 1:2880, potrjen na Geodetski upravi RS,
– podatke zemljiškega katastra in katastra stavb,
– podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic,
– poročilo o vplivih načrtovane prostorske ureditve na okolje.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Ministrstvo za kulturo – Uprava RS za kulturno dediščino zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine in jih posreduje MOPE UPP.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod RS za varstvo narave izdela naravovarstvene smernice v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave in jih posreduje MOPE UPP.
VI. Roki za pripravo državnega lokacijskega načrta
Pridobitev smernic za načrtovanje
– ELES zagotovi gradivo za pridobitev smernic (najmanj situativni prikaz prostorske ureditve v merilu 1:10000 s tehničnim poročilom) najkasneje v treh mesecih po sprejemu tega programa priprave.
– MOPE UPP takoj prične s pridobivanjem smernic za načrtovanje s strani nosilcev urejanja prostora iz III. točke tega programa priprave.
– Nosilci urejanja prostora podajo smernice najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge.
– Po izvedbi postopka javne izbire in sklenitve pogodbe za izdelavo državnega lokacijskega načrta, poročila o vplivih na okolje in strokovnih podlag izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu izdelovalec) izdela analizo smernic ter ob upoštevanju le-te in analize prostora izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve najkasneje v 15 dneh po pretečenem roku za pridobitev smernic.
– MOPE UPP, MOPE UE in ELES potrdijo usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve najkasneje v 10 dneh po prejemu.
Izdelava variantnih rešitev in primerjalna študija variant
– ELES zagotovi izdelavo variantnih rešitev poteka trase daljnovoda najkasneje v štirih mesecih po končani izdelavi usmeritev za načrtovanje prostorske ureditve.
– Izdelovalec najkasneje v dveh mesecih izdela primerjalno študijo.
– MOPE UPP zagotovi recenzijo primerjalne študije variant najkasneje v 20 dneh po končani izdelavi primerjalne študije.
– K izdelani in po potrebi dopolnjeni primerjalni študiji in predlogu najustreznejše variante pridobi MOPE UPP stališča Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstva za kulturo ter stališča lokalnih skupnosti najkasneje v 30 dneh po končani recenziji primerjalne študije oziroma po izdelani dopolnitvi primerjalne študije.
– O variantni rešitvi, za katero se izdela predlog lokacijskega načrta, odloči Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za okolje, prostor in energijo.
Izdelava strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta
– ELES zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag, določenih iz IV. točke tega programa priprave najkasneje v 45 dneh po odločitvi Vlade Republike Slovenije o variantni rešitvi.
– Izdelovalec izdela predlog državnega lokacijskega načrta najkasneje v 30 dneh po prevzemu vseh strokovnih podlag.
– MOPE UPP pridobi recenzijsko mnenje strokovnjakov s področja prostorskega in prometnega načrtovanja, varstva okolja in finančnega področja k predlogu državnega lokacijskega načrta najkasneje v 15 dneh po prevzemu predloga državnega lokacijskega načrta.
– Izdelovalec dopolni predlog državnega lokacijskega načrta najkasneje v 15 dneh po predaji recenzijskega mnenja ELES.
– MOPE UPP najkasneje v 20 dneh po končani izdelavi dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta in pred objavo javne razgrnitve predloga državnega lokacijskega načrta organizira prostorsko konferenco z namenom, da se na predvidene rešitve v predlogu državnega lokacijskega načrta pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
 
Javna razgrnitev in javne obravnave
– Minister za okolje, prostor in energijo s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na ministrstvu za okolje, prostor in energijo ter v vseh tangiranih občinah.
– Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
– MOPE istočasno obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj 14 dni pred javno razgrnitvijo prostorskega akta.
– MOPE UPP v sodelovanju z MOPE UE in ELES v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve.
– MOPE UPP v sodelovanju z MOPE UE, ELES in občinami Dol pri Ljubljani, Moravče, Litija, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi in Trbovlje, v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.
– MOPE UPP v sodelovanju z MOPE UE in ELES ter izdelovalcem takoj prouči pripombe in predloge.
– Izdelovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja najkasneje v 30 dneh po končani javni razgrnitvi.
– MOPE UPP s pripombami in predlogi ter predlogom stališč takoj seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje.
– Minister za okolje, prostor in energijo s sklepom odloči o upoštevanju pripomb in predlogov in seznani občine Dol pri Ljubljani, Moravče, Litija, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi in Trbovlje.
 
Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
– ELES zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag najkasneje v 30 dneh po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov.
– Izdelovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta najkasneje v 30 dneh po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.
– ELES preda dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta MOPE UPP, ki takoj pozove nosilce urejanja prostora iz III. točke tega programa priprave, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta.
– Nosilci urejanja prostora podajo mnenje najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge.
– MOPE UPP pridobi recenzijsko mnenje strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja ter stališče MOPE UE k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v času pridobivanja mnenj.
– MOPE UPP takoj posreduje mnenja nosilcev urejanja prostora, recenzijsko mnenje ter mnenje ministra, pristojnega za energijo MOPE UE in ELES.
– Izdelovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta najkasneje v 15 dneh po predaji mnenj iz prejšnjega odstavka ELES.
 
Sprejem državnega lokacijskega načrta
– Minister za okolje, prostor in energijo posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila prostorskih konferenc in stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve.
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
VII. Obveznosti financiranja priprave državnega lokacijskega načrta
ELES zagotovi vsa sredstva za izdelavo primerjalne študije variant, strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta.
MOPE UPP zagotovi sredstva za recenzije primerjalne študije variant in državnega lokacijskega načrta ter drugih potrebnih dokumentov.
VIII. Objava programa priprave
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-24-3/2002
Ljubljana, dne 7. oktobra 2003.
EVA 2003-2511-0112
mag. Janez Kopač l. r.
Minister za okolje,
prostor in energijo

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti