Na podlagi 25. člena statuta Občine Cerkno (Uradni list RS, št. 48/95) je Občinski svet občine Cerkno na seji dne 25. 9. 2003 potrdil uradno prečiščeno besedilo Prostorskih ureditvenih pogojev za območje urbanistične zasnove Cerkno, ki obsega:

– odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za naselje Cerkno (Uradni list RS, št. 60/92),
– odlok o spremembi in dopolnitvi prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Cerkno (Uradni list RS, št. 73/98) in
– odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Cerkno (Uradni list RS, št. 75/03).

S temi ureditvenimi pogoji se trajno urejajo območja urejanja:
C1 Center, C2 Brdca, C3 Hotel, C4 Plužne;
P1 Stara Eta, P2 Nova Eta, P3 Celes, P4 Pri Gorenjcu, P5 Pod Čelom, P6 Pri Bajbanu, P9 Toplarna;
S1 Sigade, S2 Pod Brdcami, S3 Mostanija, S4 Lomk, S5 Bavconovo brdo, S6 Trebenče, S7 Plati, S8 Ralna, S9 Maln, S10 Strana, S11 Lehe, S12 Cegovnca, S13 Podlivc, S14 Ostržje, S15 Host;
Z2 Pod Bregom, Z3 Športni center in Z4 Sveti Jernej;
in začasno urejajo območja urejanja:
C5 Sejmišče;
P7 Prod, P8 Bavconova ravan;
ter
Z1 Sotočje.
Sestavni del prostorskih ureditvenih pogojev je katalog, ki ga je izdelal Studio AXA pod številko projekta 179-5-96 v mesecu juliju 2001 in pogoje podrobneje pojasnjuje in utemeljuje.

S tem odlokom se določajo merila in pogoji za gradnje in prostorske ureditve na območju urbanistične zasnove naselja Cerkno, in sicer:
– merila in pogoji glede vrste gradenj in prostorskih ureditev,
– merila in pogoji glede oblikovanja gradenj in prostorskih ureditev,
– merila za določanje gradbenih parcel,
– merila in pogoji za prometno urejanje,
– merila in pogoji za komunalno urejanje,
– merila in pogoji za varovanje okolja.
Poleg skupnih meril in pogojev veljajo za posamezna območja urejanja še posebna merila in pogoji, ki jih odlok navaja v nadaljevanju.

Merila iz prejšnjega člena se nanašajo na gradnje in prostorske ureditve:
a) za katere mora investitor pridobiti gradbeno dovoljenje,
b) enostavnih objektov, za katere dovoljenje ni potrebno, ampak zadošča lokacijska informacija.

Namembnost gradnje ali prostorske ureditve mora biti skladna z usmeritvami, ki jih za območje predpisuje Urbanistična zasnova za naselje Cerkno.

Na območjih, ki so bila urejena na osnovi prostorskega izvedbenega načrta, se morajo gradnje in prostorske ureditve prilagajati izvedenemu konceptu prostorske organizacije območja.
Intenzivnost izrabe zemljišča za novogradnjo naj bo prilagojena povprečni vzpostavljeni intenzivnosti izrabe že zazidanih zemljišč v neposredni okolici, upoštevaje pri tem omejitve, ki varujejo bivalne in delovne pogoje.

V območjih urejanja, kjer urbanistična zasnova predvideva izdelavo prostorskega izvedbenega načrta, so na obstoječih objektih dovoljena le nujna vzdrževalna dela in ostali posegi, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, ter posegi v zvezi s komunalnim urejanjem.

Na zemljiščih, ki so s planskimi akti namenjena za spremljajoče dejavnosti, prometne površine, komunalne in energetske naprave ter ostale potrebe skupnega in splošnega pomena, so dovoljene samo ureditve, za katere je bilo zemljišče namenjeno. Morebitna odstopanja od tega določila so dovoljena samo s pristankom organizacije ali skupnosti, za katere uresničitev programa je zemljišče namenjeno.

Urbanistična zasnova naselja Cerkno opredeljuje štiri kategorije namenske rabe:
– površine za centralne dejavnosti (C), ki poleg programov, ki so opredeljeni prvenstveno po kriteriju centralnosti, vendar je mednje uvrščeno tudi celotno historično jedro, dopuščajo tudi kolektivno stanovanjsko gradnjo s pritlično izrabo za javni program;
– površine za enodružinsko stanovanjsko gradnjo (S);
– površine za proizvodnjo in obrt (P);
– površine za šport in rekreacijo, ter zelene površine (Z) in
– preostali (odprti) prostor.

Na območjih za centralne dejavnosti veljajo naslednja pravila glede namembnosti:
a1) območja za centralne dejavnosti so prvenstveno namenjena gradnji objektov, v katerih so:
– prostori za turizem, trgovino in gostinstvo, servise, intelektualne in druge storitvene dejavnosti ter ostale dejavnosti, ki s svojo prisotnostjo ne bi pomenile degradacije bivanjskega okolja;
– prostori za družbene dejavnosti: kultura, šolstvo, zdravstvo in otroško varstvo;
a2) na teh območjih so dovoljeni tudi naslednji posegi v prostoru:
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, pešpoti in ploščadi;
– gradnja parkirnih in garažnih objektov;
– gradnja infrastrukturnih objektov in naprav za potrebe prometa, zvez, komunalne in energetske oskrbe;
– gradnja ostalih objektov in naprav, ki imajo podoben značaj;
b) dovoljena je gradnja poslovnih in večstanovanjskih objektov, če imajo v parterju predvidene prostore za javni program;
c) prepovedana je gradnja proizvodnih in skladiščnih objektov.

Območja za enodružinsko stanovanjsko gradnjo:
a1) na območjih, namenjenih enodružinski stanovanjski gradnji je poleg nje, ter prometne, komunalne in energetske infrastrukture zanjo, dovoljena še gradnja objektov za spremljajoče dejavnosti, ki so namenjene predvsem tamkajšnjim prebivalcem (centralne dejavnosti lokalnega pomena), kot so:
– objekti storitvenih dejavnosti (osnovna oskrba...);
– objekti družbenih dejavnosti za zadovoljevanje lokalnih potreb po zdravstvu, šolstvu in otroškem varstvu;
– objekti in naprave za potrebe kulturnih dejavnosti in rekreacije tamkajšnjih prebivalcev (zlasti otrok);
– objekti in naprave za potrebe delovanja krajevnih organizacij in skupnosti;
– urejene odprte površine, kot so zelenice, otroška igrišča, peš poti in ploščadi, skupaj z urbano opremo;
– zelene, športne in rekreacijske površine, kadar so namenjene lokalnim potrebam (rekreacijske površine lokalnega pomena);
– dopolnilni in pomožni objekti k stanovanjskim hišam, kot so garaže, drvarnice ipd., ti objekti naj bodo zgrajeni na funkcionalnem zemljišču stanovanjske hiše, ki ji pripadajo; pri novih stanovanjskih hišah naj bodo pomožni prostori po možnosti v sklopu enotnega stanovanjskega objekta;
– ostali objekti in naprave, ki imajo enak značaj;
a2) dovoljene so spremembe namembnosti v obstoječih objektih, kolikor nova namembnost ustreza prej naštetim kriterijem in ne povzroča prekomernih motenj v bivalnem okolju;
b) na zemljiščih, ki ležijo neposredno ob pomembnejših prometnicah, je izjemoma dovoljena gradnja administrativno poslovnih objektov (tudi v kombinaciji s stanovanji: poslovne dejavnosti in večstanovanjske hiše) in spremljajočih objektov, ki služijo širšemu zaledju prebivalstva (centralne dejavnosti mestnega pomena), v kolikor s svojo dejavnostjo ne povzročajo prekomernih motenj v bivalnem okolju in na lastnem funkcionalnem zemljišču zadovoljujejo potrebe po parkiriščih;
c) izjemoma je dovoljena tudi gradnja gospodarskih objektov in delavnic v kombinaciji s stanovanjskimi objekti, v kolikor s svojo dejavnostjo ne povzročajo motenj v bivalnem okolju;
d) prepovedana je gradnja objektov za proizvodnjo in skladiščenje, ki presegajo značaj objektov iz prejšnje alinee.

Območja za proizvodne dejavnosti:
a) namenjena so gradnji objektov in naprav za potrebe takih gospodarskih dejavnosti, ki so bodisi motilne do okolice ali pa zaradi svojega značaja potrebujejo posebne prostorske pogoje, ki jih ostale dejavnosti v urbanih območjih ne potrebujejo;
v teh območjih je dovoljena gradnja proizvodnih objektov, objektov za skladiščenje in prodajo, ter nanje vezanih poslovno administrativnih objektov. spremljajočih objektov in naprav, ki so potrebni za osnovno dejavnost;
b) dovoljena je tudi gradnja objektov in naprav za potrebe komunalnih dejavnosti, ki imajo enak značaj kot proizvodne in skladiščne dejavnosti in katerih trajno in nepretrgano delovanje je neogiben pogoj za življenje v naseljih;
c) prepovedana je gradnja zgolj stanovanjskih objektov (brez pripadajočih obrtnih delavnic) in gradnja ostalih neproizvodnih objektov, ki niso namenjeni osnovni dejavnosti oziroma je ne dopolnjujejo.

Parkovna, rekreacijska in športna območja se po kriteriju zaledja obiskovalcev delijo v dve skupini: lokalnega in mestnega pomena.
Upoštevaje to razliko so ta območja prvenstveno namenjena:
a) ureditvi zelenih parkovnih površin;
– gradnji športnih in rekreacijskih objektov, naprav in površin za individualno rekreacijo in množične športne prireditve;
b) dovoljena je gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno-rekreacijsko namembnost območja (centralne dejavnosti lokalnega pomena, parkirišča, sanitarije ipd.);
c) prepovedana je gradnja novih stanovanjskih objektov, z izjemo dozidav in nadzidav obstoječih objektov ter gradnje prosto stoječih objektov ob obstoječih gospodarskih dvoriščih (dopolnilna gradnja v okviru obstoječih domačij);
d) prepovedana je gradnja poslovnih objektov in proizvodnih, ter skladiščnih objektov.

Preostali odprti prostor:
V območjih, ki niso namenjena gradnji oziroma urbani rabi, veljajo pogoji:
a) v območjih urejanja, namenjenih kmetijski proizvodnji in na gozdnih območjih so ob usklajeni planski rabi dovoljeni samo naslednji posegi:
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov in gradnja prosto stoječih objektov ob gospodarskih dvoriščih (dopolnilna gradnja na gradbenih parcelah v okviru obstoječih domačij);
– sprememba namembnosti obstoječih objektov;
– gradnja objektov, ki so namenjeni kmetijski dejavnosti, dejavnosti gostinstva in turizma, dejavnosti obrti in drugih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah;
– gradnja prometnih površin in objektov za dejavnosti, ki so dopolnilo prometnim površinam (bencinske črpalke, postajališča);
– gradnja komunalnih naprav;
– postavitev kioskov ob postajališčih avtobusnega prometa;
– vodnogospodarske ureditve;
– melioracije zemljišč;
– zemeljska dela;
– postavitev začasnih objektov in naprav za potrebe gradbeništva (betonarne, separacije, asfaltne baze, ipd.) pod pogojem, da v vozni razdalji do 3 km ni istovrstnega objekta ali naprave;
– postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak;
– postavitev objektov za potrebe raziskovalnih in študijskih dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov).
b) v območjih, ki imajo poleg osnovne kmetijske ali gozdne namembnosti še poudarjen rekreacijski značaj, je poleg posegov iz prejšnje točke, ob usklajeni planski rabi, dovoljena še:
– ureditev zelenih in parkovnih površin;
– gradnja (oziroma ureditev) posamičnih športnih in rekreacijskih objektov in naprav;
– gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo rekreacijsko namembnost območja (parkirišča, sanitarije).
Gradnja navedenih objektov in naprav je možna na zemljiščih, kjer to omogočajo naravne razmere (varnost pred poplavami, plazovi ipd), ki so prometno dostopna, ustrezajo sanitarnim pogojem, ki niso namenjena zadovoljevanju drugačnih skupnih potreb in če ne ovirajo ostalih dejavnosti, ki sta jim območje in njegova okolica namenjeni.

Dozidave, nadzidave in spremembe namembnosti so možne samo pri objektih, zgrajenih z gradbenim dovoljenjem in pod enakimi pogoji glede namembnosti, kot veljajo za novogradnje

V območjih, ki niso namenjena stanovanjski gradnji, gradnja novih prosto stoječih enodružinskih stanovanjskih hiš ni dopustna. Dovoljene so le prizidave in nadzidave k obstoječim stanovanjskim objektom, kolikor s prostorskim planom za območje urejanja ni predvidena izdelava prostorskega izvedbenega načrta.

Gradnja gospodarskih poslopij za potrebe kmetovalcev je dovoljena na gradbenih parcelah, ki so dovolj velike, da zagotavljajo stavbišče in funkcionalno zemljišče za potrebe dejavnosti, ob upoštevanju zadostnih odmikov od sosednjih objektov in zadostne površine za dovoz in manipulacijo z gospodarskimi vozili.

Kioski, namenjeni storitvenim dejavnostim, naj bodo razmeščeni na javnih površinah tako, da bodo prilagojeni ureditvi odprtega prostora ter da ne bo oviran promet. Površina funkcionalnega zemljišča za kiosk naj bo prilagojena njegovi namembnosti. Najmanjša površina kioska je lahko 3,5 m2, največja pa 10 m2.

Posamični komunalni objekti in naprave, kot so trafopostaje, črpalne postaje, čistilne naprave, sanitarni kioski, zbiralniki ipd. morajo biti postavljeni nevpadljivo, praviloma v sklopu obstoječega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine. Postavitev tovrstnih objektov ne sme biti v nasprotju z osnovnim konceptom prostorske organizacije območja, zlasti odprtega prostora.

Lokacija za postavitev spominskega obeležja naj bo izbrana na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje prostora tako, da se s postavitvijo dopolnjuje javni prostor. Večja reklamna znamenja in turistične oznake naj bodo praviloma postavljene združeno na skupnih lokacijah tako, da niso motilni za okoliški ambient ter ne ovirajo prometa in vzdrževanja komunalnih naprav.

Ograje je dopustno postavljati na območjih, kjer so okoliška stavbna zemljišča pretežno že ograjena.

V rezervatih načrtovanih prometnic, ali takih, ki so predvidene za rekonstrukcijo, je na obstoječih objektih dovoljeno opravljati le nujna vzdrževalna dela.
V varovalnih pasovih obstoječih prometnic so novogradnje, gradbeni posegi na obstoječih objektih, spremembe njihove namembnosti in ostale prostorske ureditve dovoljene samo, če to ne slabša prometnih pogojev. Za vse prostorske ureditve v varovalnih pasovih obstoječih prometnic je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste.

Začasni objekti in naprave, namenjeni začasnemu zadovoljevanju prostorskih potreb za storitvene dejavnosti, družbene dejavnosti, skladiščenje, šport in rekreacijo ter za ostale potrebe (za obdobje do izgradnje trajnega objekta), sezonski turistični ponudbi ali občasnim prireditvam, se lahko postavijo na gradbeni parceli, kjer v tekočem planskem obdobju ni predvidena trajna prostorska ureditev. Za njihovo namembnost veljajo pogoji, ki glede vrste veljajo za trajne gradnje in prostorske ureditve:
a) v območjih urejanja, ki so namenjena gradnji oziroma urbani rabi: na zemljiščih, na katerih je dovoljena postavitev istovrstnega trajnega objekta ali naprave;
b) izven območij urejanja, ki so namenjena gradnji oziroma urbani rabi: na zemljiščih, ki so prometno dostopna, ustrezajo sanitarnim pogojem za take dejavnosti, ki niso motilna do osnovnega namena, ki mu je območje namenjeno.
Dovoljenje za postavitev začasnega objekta se lahko izda največ za čas do izteka tekočega srednjeročnega obdobja. V aktu, s katerim upravni organ dovoli postavitev začasnega objekta, mora biti opredeljeno kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem roku.

Pomožni objekti, ki so potrebni za izvajanje kmetijske dejavnosti, kot so kozolci, ograje ipd., se lahko postavijo na funkcionalnih zemljiščih kmetij ali na površinah, ki so namenjene neurbani rabi.

Območja urejanja, namenjena gradnji, predvidevajo naslednje morfološke tipe:
a)
– zazidava s prosto stoječimi objekti,
– strnjena zazidava,
– območja s svojstveno zazidalno strukturo,
– vaška jedra,
b)
– zazidava z eno etažnimi ali več etažnimi stavbami, v katerih se izvaja proizvodnja,
– zazidava s tehnološkimi objekti in napravami za procesno proizvodnjo,
– odprte površine ali delno zasedene s pomožnimi ali začasnimi objekti (deponije, skladišča na prostem ipd.).

Novogradnje, nadzidave, prizidave in ostali posegi v prostor naj ohranjajo vzpostavljeno oblikovno identiteto in homogenost območja. Zato naj se prilagajajo okoliškim objektom in ureditvam po:
– zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča,
– odmiku od sosednjih objektov,
– sestavi osnovnih gradbenih mas,
– višini in gradbeni črti,
– naklonu streh in smereh slemen,
– razmerjih fasad in njihovi orientaciji, še zlasti na ulično stran,
– merilih in razporeditvi fasadnih elementov, še zlasti oken in vrat,
– barvi in teksturi streh in fasad,
– načinu ureditve odprtega prostora,
– načinu izvedbe ograj in ostalih prostorskih ureditev.
Te zahteve naj se smiselno upoštevajo tudi pri odstranitvi objektov in pri oblikovanju pomožnih objektov, dopuščajoč funkcionalno pogojene različnosti.
Na območjih, ki so bila urejena na osnovi prostorskega izvedbenega načrta, morajo nove prostorske ureditve upoštevati načelo kontinuitete v oblikovanju ter ohranjati in dopolnjevati vizualno enotnost.
Odprte površine, ki imajo javen značaj oziroma soustvarjajo ambientalno podobo širšega območja, naj bodo urejene enotno.

Ne glede na določila prejšnjega člena so z novimi posegi v prostor dopustni oblikovalski kontrasti iz estetskih in simbolnih razlogov v naslednjih primerih:
– kadar ima različnost namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja;
– kadar ima vizualni kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto za poenotenje oblikovne heterogenosti območja; tovrstni kontrasti so dopustni prvenstveno pri tistih prostorskih ureditvah, pri katerih se namembnost funkcionalno razlikuje od okoliške namembnosti;
– za vzpostavitev simbolne razpoznavnosti vizualno izpostavljene lokacije (npr. lokacija ob križišču, zaključek stavbnega niza ipd.);
– kadar gre za začasni objekt.
Dopustnost izjem po tem členu ter podrobna merila in pogoje zanje mora utemeljiti projektna dokumentacija v postopku izdaje dovoljenja.

V območjih, ki niso oblikovno homogena, naj nove prostorske ureditve usklajujejo obstoječe vizualne različnosti.

Za prostorske ureditve na območjih naravne dediščine, ali v njihovi neposredni bližini, je potrebno pridobiti soglasje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Območne enote Nova Gorica.
Za prostorske ureditve na območjih varovanja kulturne dediščine, ali v njihovi neposredni bližini, je potrebno pridobiti soglasje Zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, Območne enote Nova Gorica.

Gradnje in prostorske ureditve v stanovanjskih območjih morajo upoštevati zasnovo izrabe prostora na sosednjih gradbenih parcelah in ne smejo bistveno zmanjševati njihove osončenosti. Okna novogradenj naj ne bodo orientirana k mirnim in zasebnim prostorom ob sosednjih objektih.

V območjih brez izrazito enotne gradbene črte okoliških objektov in enotnega zazidalnega sistema mora biti odmik novozgrajenega objekta:
– vsaj 5 m od roba cestišča, kolikor to ni predvideno za rekonstrukcijo;
– od parcelne meje zadosten, da prepreči padec snega s strehe na sosednjo parcelo in ne sme ovirati njene uporabe.

Urbana oprema odprtega prostora, kot so kioski, stojnice, telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, klopi, smetnjaki ipd, mora biti v posameznih ožjih območjih oblikovana enotno. Kolikor se za urbano opremo uporabljajo tipizirani elementi, ki niso enotno oblikovani, naj se z njihovo razmestitvijo in dopolnilno ali hortikulturno ureditvijo odprtega prostora čimbolj zmanjša njihovo vizualno neskladje.

Za enotno oblikovanje začasnih ali pomožnih objektov, reklamnih znamenj in turističnih oznak v ureditvenih območjih bo občina sprejela podrobnejša navodila in pridobila tipske projekte, ki bodo obvezni za tovrstne prostorske ureditve.

Višinske razlike na zemljišču bodo praviloma izravnane s travnatimi brežinami.

Velikost gradbene parcele mora biti prilagojena namembnosti objekta, njegovi velikosti, ter oblikovanosti zemljišča.
Velikost gradbene parcele mora omogočati zadovoljitev vseh spremljajočih prostorskih potreb osnovne dejavnosti (parkirišča, skladišča ipd.) razen v primeru, če je že zagotovljeno njihovo skupno zadovoljevanje v širšem območju.

Velikost gradbene parcele za enodružinsko stanovanjsko hišo praviloma ne sme bistveno odstopati od velikosti istovrstnih parcel v okolici.

Za gospodarske objekte, namenjene kmetijski proizvodnji, obrtne delavnice ipd. se velikost gradbene parcele določi glede na namembnost objekta, razmestitev ostalih objektov v soseščini in tako, da se zagotovijo potrebni odmiki, možnost kasnejšega širjenja in ustrezne odprte površine za manipulacijo.

Širina funkcionalnega zemljišča okoli kmetijskih gospodarskih objektov naj bo praviloma najmanj 5 m, kolikor zaradi podreditve obstoječi morfologiji okoliške zazidave ni potrebna posebej prilagojena zasnova. Širina dovozov naj znaša najmanj 3,5 m.

Prometnice z dokončnim potekom in že izvedenimi tehničnimi značilnostmi imajo varovalni pas. Varovalni pas po tem odloku obsega zemljišče, ki je namenjeno odvijanju tekočega motornega prometa in funkcionalni uporabi prometnih udeležencev, kot so izvedba kolesarskih stez in pešpoti, ureditev mirujočega prometa vzdolž cestišč ali na drugih prostorih, določenih s projektno dokumentacijo, izvedba urgentnih in intervencijskih poti in ureditev obcestnega prostora skladno s pogoji varnega odvijanja prometa. Prostorske ureditve v varovalnem pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, zato mora za vsako tako ureditev izdati soglasje pristojna organizacija za vzdrževanje cest in pristojni upravni organ.

Skupne širine varovalnih pasov po tem odloku so, glede na kategorizacijo ceste, vrsto prometa, število voznih pasov in ureditev obcestnega prostora, naslednje:
– 10 m varovalni pasovi za lokalne stanovanjske ceste, dvopasovne, s hodnikom za pešce;
– 8 m varovalni pasovi za lokalne enopasovne ceste s hodnikom za pešce;
– 5 m varovalni pasovi za lokalne dostope, intervencijske dovozne in ločene kolesarske steze.

Bodoče nove ali obstoječe prometnice, ki so načrtovane za rekonstrukcijo in jim še niso dokončno določene tehnične značilnosti na osnovi projektne dokumentacije, imajo rezervat. V njem so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter prostorske ureditve v zvezi s komunalni urejanjem.
V rezervatu prometnice, za katero so na osnovi projektne dokumentacije določene bodoče tehnične značilnosti, vendar izven njenega varovalnega pasu po 39. členu, so dovoljene prostorske ureditve ob pogoju, da ni prizadet osnovni namen, za katerega je zemljišče zavarovano.

Skupne širine rezervatov so, glede na kategorijo prometnice, število voznih pasov in stopnjo izdelane projektne dokumentacije, naslednje:
– 30 m – rezervati za ceste brez idejnih projektov, z dvema voznima pasovoma, za mešani motorni promet, javni potniški promet, s postajališči izven vozišča, kolesarskimi stezami in hodniki za pešce, s stranskimi zelenimi pasovi;
– 20 m – rezervati za zbirne stanovanjske ceste in povezovalne lokalne ceste, brez idejnih projektov, z dvema voznima pasovoma, za mešani motorni promet, s kolesarskimi stezami in hodniki za pešce;
– 15 m – rezervati za zbirne stanovanjske ceste, povezovalne in lokalne dvopasovne ceste, kolesarske steze in hodniki za pešce, pri katerih so idejne osnove trasno tehničnih elementov izdelane.

Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa in da ne poškodujejo ceste in cestnih objektov. Uredijo se lahko le s soglasjem pristojnega upravljavca ceste.
Interni dovozi in pristopi naj bodo praviloma navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom.
Pri graditvi oziroma rekonstrukciji cest, stavb in naprav ob cestah naj se priključki na cestno omrežje predvidijo v projektih za graditev oziroma rekonstrukcijo.

Dvorišča morajo biti dostopna za urgentni dovoz neposredno s ceste ali preko sosednjih dvorišč. Sosednja dvorišča morajo imeti možnost prehoda. Izjema so lahko dvorišča v atrijskih in vrstnih enodružinskih stanovanjskih hišah.

Vse novogradnje, prizidave, nadzidave in adaptacije obstoječih objektov v območjih varstvenih pasov vodnih virov morajo biti priključene na javno kanalizacijsko omrežje. V območjih, kjer tega še ni, so dovoljene le prizidave, nadzidave in adaptacije zaradi funkcionalnih izboljšav obstoječega objekta, s katerimi ne bodo pridobljene nove stanovanjske enote, ter gradnja pomožnih in začasnih objektov za namene, pri katerih ni možnosti porabe vode.

Na vseh ostalih območjih izven varstvenih pasov vodnih virov je priključitev na vodovodno omrežje pogojena s sočasno priključitvijo na kanalizacijo za odvod odpadne vode in napravo za njeno čiščenje:
– na območjih, kjer je zgrajena javna kanalizacija se morajo novi uporabniki takoj priključiti nanjo;
– na območjih, kjer je javna kanalizacija zgrajena samo delno (primar, del sekundarja), je pred gradnjo novih objektov, ali sočasno z njo, potrebno zgraditi manjkajoče javno kanalizacijsko omrežje in naprave za čiščenje odpadnih vod;
– na strnjenih naselitvenih območjih, kjer ni javne kanalizacije, se gradnja pogojuje z izgradnjo lokalne kanalizacije za odpadno vodo in lokalne naprave za čiščenje odpadnih vod.
Izjeme so dopustne samo na zelo redko naseljenih območjih, kjer drugačna dispozicija odpadnih vod ne ogroža okolja, zlasti vodnih virov. O takih izjemah odločata upravljavec vodnega vira in pristojna sanitarna inšpekcija.

Na območjih z urejenim javnim vodovodnim omrežjem je obvezno priključiti nanj vse novogradnje, katerih namembnost je povezana s porabo vode.
– na območjih, kjer je vodovodno omrežje samo delno zgrajeno (primar, del sekundarja), je pred novogradnjo, ali sočasno z njo, potrebno zgraditi manjkajoče javno vodovodno omrežje;
– na območjih, kjer ni javnega vodovoda, je pred dovolitvijo gradnje potrebno izdelati program vodooskrbe iz javnega vodovodnega sistema;
– uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme.

Za urejanje prostora pristojen upravni organ lahko dovoljenje za gradnjo ali prostorsko ureditev investitorju, ki s svojo dejavnostjo prekomerno onesnažuje okolje, pogojuje s predhodno sanacijo virov onesnaženja ali motenj.

Območja urejanja so lahko členjena na ureditvene enote po kriteriju enotne namembnosti in enotnega oblikovanja. Poleg splošnih meril in pogojev veljajo na posameznih območjih urejanja in ureditvenih enotah še posebna merila in pogoji.

Na območju urejanja C-1 CENTER veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
na jugu je območje omejeno s pobočjem Cegovnice, na severu s strugo Cerknice.
2. Ustvarjene:
območje je pretežno že pozidano.
3. Dediščina:
kapelica pri hiši št. 148 na parceli št. 41 k.o. Cerkno je spomenik sakralnega značaja. Znamenje datira iz 19. stoletja in je v slabem stanju. V notranjosti kapelice tradicionalnega značaja je kvalitetna slika. Spomenik III. kategorije, varstveni režim 2. stopnje. Zaščiten z Odlokom o spomeniško varstvenem redu občine Idrija 1976. Predlagana je obnova kapelice in restavracija slike.
Kompleks sakralnega spomenika Župne cerkve Sv. Ane se nahaja na parceli št. 50 k.o. Cerkno. Spomenik baročne cerkvene arhitekture iz prve polovice 18. stoletja, katere avtor je verjetno Gregor Maček. Ladja, prezbiterij in prostorska dominanta v zvoniku. Bogata oprema (Bergantovi sliki), sicer 19. stoletje. Spomenik II. kategorije in varstvenim režimom 1. stopnje je zaščiten z odlokom SO Idrija iz leta 1968. Predlagano je totalno varovanje spomeniškega kompleksa zunanjščine, notranjščine, opreme ter parc. št. 53, 59, 68/4, 405, 74, 61 in 132/1, kjer so vse novogradnje prepovedane, predelave objektov pa so možne le ob soglasju spomeniške službe.
Usmeritve:
1. Namembnost:
stanovanja, storitvene dejavnosti, ki se lahko namestijo v obstoječo fizično strukturo, oziroma se ji prilagodijo.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
v prihodnosti bi bilo potrebno iz območja izločiti tranzitni promet. Tranzitni promet proti Novakom naj bi bil voden po rekonstruirani in podaljšani Močnikovi ulici (podaljšek proti vzhodu in priključitev na obstoječo traso ceste proti Novakom vzhodno od Celes-a. V primeru izgradnje zmogljive regionalne ceste Hotavlje – Želin skozi Cerkno se zgradi cestni predor skozi Cegovnico. V tem primeru se tudi zgradi nova avtobusna postaja zunaj območja. Začasna rešitev je enosmerni režim po obstoječih cestah.
3. Komunalno urejanje:
v primeru izgradnje toplarne je potrebno tamkajšnje objekte priključiti na daljinsko ogrevanje.
4. Oblikovanje:
obstoječi vzorec pozidave se ohranja in se ga bistveno ne spreminja. Novi posegi v prostoru naj bodo prilagojeni lokalni tipiki, morebiti lahko usklajujejo oblikovne heterogenosti. Posegi morajo biti izvedeni v soglasju z ZVN ter ZVKD Gorica.
5. Odprti prostor:
kjer je to možno, naj bo zemljišče ob Cerknici varovano kot nezazidljiv zeleni pas, po katerem bo tekla pešpot in bo možen dostop do vode. Iz zgornjega in glavnega trga naj bo izločen tranzitni promet. Oba trga naj bosta urejena prvenstveno za pešce. Peš cona naj se nadaljuje do hotelske ploščadi (Sedejev trg).
6. Izraba:
FSI = 0,75 – 1

Na območju urejanja C-2 BRDCE veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje omejuje na jugu reka Cerknica, na zahodu potok Zapoška, na severu pobočje hriba Brdce.
2. Ustvarjene:
območje je pozidano s strnjeno gručo hiš (staro jedro ob Bevkovi in Jerebovi ulici) prislonjeno na pobočje Brdce.
3. Dediščina:
Ambient na terasi nad potokom Cerknica, ki ga ustvarjajo hiše št. 91 do 106 kot del urbanega naselja. Vanj spadajo parcele št. 320, 86, 89, 85, 290, 302, 84, 75/1-2, 81, 80, 91/2, 78, 92, 77, k.o. Cerkno. Stavbni fond (stanovanjska poslopja) izvira iz 19. in 20. stoletja. Ambient je ohranil osnovne značilnosti v tlorisni mreži, gabaritu objektov in naklonih strehe, kar ohranja, kljub spremembam podobo in vtis starega Cerkna. Za spomenik III. kategorije velja varstveni režim 3. stopnje. Ambient je zaščiten z odlokom o spomeniško varstvenem redu občine Idrija, 1968. Varujejo se tlorisna mreža, gabariti stavb, nakloni streh in strešne kritine ter zahteva poenotenje kriterijev obnove posameznih objektov v ambientu.
Ambient na terasi nad potokom Cerknica, ki ga ustvarjajo hiše št. 106 do 114 kot del urbanega naselja. Vanj spadajo parcele št. 93, 94, 334, 96/1, 97, 98, 99, 102, 103, k.o. Cerkno. Sedanje stavbno tkivo (stanovanjska poslopja) izvira iz 19. in 20. stoletja. Ambient je ohranil tlorisno mrežo in osnovne stavbne gmote, ki ljub spremembam ohranjajo podobo in vtis starega Cerkna. Za spomenik III. kategorije velja varstveni režim III. stopnje. Zaščiten je z odlokom o spomeniško varstvenem redu občine Idrija (1968). Ohranja se tlorisna mreža, gabariti stavb, naklon streh in strešne kritine ter se poenotijo kriteriji obnove posameznih objektov v ambientu (skladnost ambienta).
Ambient na terasi nad potokom Cerknica, ki ga ustvarja hiša št. 86 (Jerebova rojstna hiša). Hiša je spomenik stanovanjskega značaja, pomemben kot eden redkih še ohranjenih stanovanjskih poslopij 18. stol. Nahaja se na parceli št. 115 k.o. Cerkno. Je v zelo slabem stanju. Za spomenik II. kategorije velja varstveni režim 1. stopnje. Zaščiten je bil z odlokom o spomeniško varstvenem redu občine Idrija leta 1968. Ohranja se sedanja oblika stavbe. Objekt bi bilo potrebno sanirati in prezentirati po kriterijih spomeniškega varstva. Objekt je ogrožen, takojšnja obnovitvena dela (streha in obodni zidovi) so nujna.
Ambient na terasi nad potokom Cerknica z gotsko kaščo iz 16. stol. pri hiši št. 106. Je spomenik gospodarskega značaja (kašča) nahaja se na parceli št. 93, k.o. Cerkno. Objekt, ki datira iz 16. stoletja, je v razmeroma dobrem stanju in vzdrževan. Kašča je zgodovinsko pomembna kot eden najstarejših gospodarskih ali stanovanjskih objektov na tem področju. Spomenik I. kategorije, varstveni režim 1. stopnje je zaščiten z Odlokom o spomeniško varstvenem redu občine Idrija 1968. Za objekt je predlagana popolna obnova kašče in prezentacija avtentične oblike objekta po spomeniško varstvenih kriterijih. Potrebna je zamenjava ostrešja in utrditev obodnih zidov.
Usmeritve:
1. Namembnost:
stanovanja, storitvene dejavnosti, ki se lahko namestijo v obstoječo fizično strukturo.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
dolgoročno je iz območja potrebno izločiti tranzitni promet (po tem delu Bevkove).
3. Komunalno urejanje:
potrebno je urediti odvajanje zalednih voda, priključitev desnoobrežnega kanala B; v primeru izgradnje toplarne je potrebno objekte priključiti na daljinsko ogrevanje.
4. Oblikovanje:
ohranja se obstoječ historični vzorec pozidave, ki se z novimi posegi ne spreminja. Za vsak poseg je potrebno pridobiti soglasje ZVN ter ZVKD Gorica.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,75 – 1

Na območju urejanja C-3 HOTEL veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje na zahodu in severozahodu meji na Cerknico, v osrednjem delu se priključi potok Oresovka.
2. Ustvarjene:
na območju prevladuje kompleks hotela in skupina prosto stoječih stanovanjskih hiš.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
na območju ima prednost hotel. Na še nepozidani površini naj imajo prednost programi, ki bodo dopolnjevali ponudbo hotela in izrabljali lego ob magistralni cesti (npr. termalni bazeni).
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
kot glavni naj ostane sedanji dovoz do hotela preko obstoječega uvoza z magistralne ceste. Severovzhodni uvoz z Glavnega trga naj se ohrani samo za dostavo in urgentni dovoz.
3. Komunalno urejanje:
ni posebnosti.
4. Oblikovanje:
bodoči posegi na območju obstoječega hotela naj oblikovno ne spreminjajo sedanjega stanja. Zazidava na še nepozidanem zahodnem delu območja naj vizualno poudarja lokacijo kot vstop v hotelski kompleks z juga.
5. Odprti prostor:
potrebno je ohraniti ploščad Sedejevega trga. Pas neposredno vzdolž Cerknice je treba urediti kot zeleno pešpot, ki se pod južno obvoznico (cesto proti Kladju) nadaljuje na območje Pod bregom s funkcionalno komplementarnim programom (parkirišče in alternativna lokacija za avtobusno postajo).
6. Izraba:
FSI = 0,75 – 1

Na območju urejanja C-4 PLUŽNE veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje je na severu omejeno s pobočjem.
2. Ustvarjene:
območje določa na severu cesta v Zakriž, na jugu Bevkova cesta.
3. Dediščina:
Osnovna šola – spomenik NOB stoji na robu središča naselja na parceli št. 576/1, k.o. Cerkno. Postavljena je bila leta 1972. Varuje se sedanja oblika stavbe in ambienta.
Usmeritve:
1. Namembnost:
sedanji šolski program, dopolnjen z večnamensko športno dvorano, naj ostane dominanten tudi v bodoče. Preostala nepozidana površina zahodno in severno od šole (v pobočju) naj se nameni enodružinski organizirani stanovanjski gradnji (npr. terasni). Variantno je primerna lahko tudi izgradnja doma upokojencev.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
glavni dovozi in dostopi na območje so z Bevkove z juga ter s ceste v Zakriž s severa.
3. Komunalno urejanje:
potrebno je urediti odvajanje zalednih voda; v primeru izgradnje toplarne je potrebno objekte priključiti na daljinsko ogrevanje.
4. Oblikovanje:
razmeščanje in oblikovanje objektov naj bo prilagojeno konfiguraciji terena, upošteva naj vsaj 10-15 m zelenega varovalnega pasu zaradi ustreznega odmika od objekta šole.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,75 – 1

Na območju urejanja P-1 STARA ETA veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje meji na pobočje na zahodu.
2. Ustvarjene:
na vzhodnem robu območje meji na Platiševo ulico.
3. Dediščina:
spomenik, posvečen Nikoli Tesli, je lociran pred upravno zgradbo na parceli št. 454 k.o. Cerkno. Varstveni režim 2. stopnje zahteva varovanje spomenika in bližnje okolice.
Usmeritve:
1. Namembnost:
ostaja nespremenjena in v celoti namenjena proizvodnji.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
režim ostane nespremenjen.
3. Komunalno urejanje:
potrebna je sanacija kanala A.
4. Oblikovanje:
območje je kompozicijsko zaključena celota, ki naj se oblikovno bistveno ne spreminja.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,2 – 0,5

Na območju urejanja P-2 NOVA ETA veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
vzdolž južnega roba območja teče reka Cerknica.
2. Ustvarjene:
vzdolž severnega roba območja teče magistralna cesta.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
območje je v celoti namenjeno industrijski proizvodnji.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
dostop na območje naj ostane neposredno z magistralne ceste. Prostorskih možnosti za parkirišča je na območju dovolj.
3. Komunalno urejanje:
območje se navezuje na kanalizacijski zbiralnik C, ki poteka ob magistralni cesti po celotni dolžini območja in se zaključi v čistilni napravi.
4. Oblikovanje:
oblikovanje objektov naj se podreja pravilom industrijskega oblikovanja, dispozicija objektov in naprav pa zahtevam tehnološkega procesa.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,2 – 0,5

Na območju urejanja P-3 CELES veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje na severozahodnem robu omejuje Cerknica, na jugovzhodnem meji na pobočje.
2. Ustvarjene:
ni posebnosti.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
potrebna je prenova območja, odprava motilnih vplivov industrije na okolico. Za razvojne potrebe naj se Celes-u namenijo tudi nekdanji objekti kmetijske zadruge.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
predvidena je rekonstruirana in podaljšana Močnikova ulica kot vzhodna obvoznica mimo jedra naselja. Nanjo bi se prometno navezovalo tudi ureditveno območje tovarne Celes.
3. Komunalno urejanje:
območje se priključuje na levoobrežni del kanalizacijskega zbiralnika B, ki poteka vzdolž Cerknice.
4. Oblikovanje:
industrijsko oblikovanje; novogradnje naj po višini ne presegajo obstoječih hal.
5. Odprti prostor:
pas vzdolž Cerknice naj bo urejen kot zelena pešpot, kjer to prostorske možnosti dopuščajo.
6. Izraba:
FSI = 0,2 – 0,5

Na območju urejanja P-4 PRI GORENJCU veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje omejuje na spodnjem robu reka Cerknica.
2. Ustvarjene:
območje se razteza vzdolž magistralne ceste.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
obrtno servisna cona, dejavnosti namenjene potnikom po magistralni cesti (bencinski servis, lokal, trgovina, servis ipd.).
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
območje naj se napaja z magistralne ceste, parkirne površine morajo biti zagotovljene na funkcionalnem zemljišču.
3. Komunalno urejanje:
območje se nahaja nizvodno od čistilne naprave. Kanalizacija bo morala rešiti višinsko razliko s prečrpavanjem ali pa z lokalno čistilno napravo pri Gorenjcu, kamor bi se stekala kanalizacija tudi s sosednjih proizvodnih območij nad cesto.
4. Oblikovanje:
novogradnje naj ne presegajo višine P+1. Objekti naj z razporeditvijo dopuščajo zelene prodore s pobočja proti Cerknici, v smeri S-J.
5. Odprti prostor:
zagotovijo naj se zeleni prodori, drevoredna zasaditev vzdolž magistralne ceste. Potrebno je nasutje zemljišč do ravni magistralne ceste zaradi zaščite pred poplavljanjem Cerknice.
6. Izraba:
FSI = 0,2 – 0,5

Na območju urejanja P-5 POD ČELOM veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje leži v vznožju strmega pobočja Čela.
2. Ustvarjene:
območje omejuje na jugu magistralna cesta.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
obrtno proizvodna in servisna cona.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
območje se napaja preko uvoza z magistralne ceste; parkirišča naj bodo zagotovljena na lastnem območju.
3. Komunalno urejanje:
območje se nahaja nizvodno od čistilne naprave. Kanalizacija bo morala rešiti višinsko razliko s prečrpavanjem ali pa se bo navezala na alternativno lokalno čistilno napravo pri Gorenjcu.
4. Oblikovanje:
novogradnje naj ne presegajo višine P+1. Objekti naj z razporeditvijo dopuščajo zelene prodore s pobočja proti Cerknici v smeri S-J, izraba prostora in podrobnejše ureditve naj bodo usklajene s tistimi na sosednjih proizvodnih območjih.
5. Odprti prostor:
izvede naj se drevoredna zasaditev vzdolž magistralne ceste, zagotovijo naj se zeleni prodori v smeri S – J.
6. Izraba:
FSI = 0,2 – 0,5

Na območju urejanja P-6 PRI BAJBANU veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje leži v vznožju strmega pobočja Čela.
2. Ustvarjene:
območje omejuje na jugu magistralna cesta.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
obrtno proizvodna in servisna cona.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
območje se napaja preko uvoza z magistralne ceste; parkirišča naj bodo zagotovljena na lastnem območju.
3. Komunalno urejanje:
območje se nahaja nizvodno od čistilne naprave. Kanalizacija bo morala rešiti višinsko razliko s prečrpavanjem ali pa se bo navezala na alternativno lokalno čistilno napravo pri Gorenjcu.
4. Oblikovanje:
novogradnje naj ne presegajo višine P+1. Objekti naj z razporeditvijo dopuščajo zelene prodore s pobočja proti Cerknici v smeri S-J, izraba prostora in podrobnejše ureditve naj bodo usklajene s tistimi na sosednjih proizvodnih območjih.
5. Odprti prostor:
izvede naj se drevoredna zasaditev vzdolž magistralne ceste, zagotovijo naj se zeleni prodori v smeri S – J.
6. Izraba:
FSI = 0,2 – 0,5

Na območju urejanja P-9 TOPLARNA veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje leži v ozki dolini Babjega potoka.
2. Ustvarjene:
ni posebnosti.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
območje je namenjeno toplarni in deponiji na prostem, če bo izrabljala biomaso.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
na območje vodi dovoz z magistralne ceste vzdolž Babjega potoka z uvozom ob pokopališču.
3. Komunalno urejanje:
ni posebnosti.
4. Oblikovanje:
ni posebnosti.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,2 – 0,5

Na območju urejanja S-1 SIGADE veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje na zahodu omejuje gozdni rob.
2. Ustvarjene:
vzhodni rob območja omejuje Platiševa ulica.
3. Dediščina:
spomenik, posvečen padlim borcem v NOB na Cerkljanskem, je lociran ob Platiševi ulici na parceli 375, k.o. Cerkno. Postavljen je bil leta 1954. Varuje se spomenik ter okolica.
Usmeritve:
1. Namembnost:
na prostih površinah v pobočju izza stanovanjskih blokov se lahko razvije organizirana stanovanjska gradnja (npr. terasna).
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
dostopi na območje vodijo s Platiševe ulice ter s ceste v Zakriž; parkirišča za novogradnje morajo biti zagotovljena na njihovem funkcionalnem zemljišču.
3. Komunalno urejanje:
območje se navezuje na kanal A ob Platiševi ulici.
4. Oblikovanje:
enotno oblikovani nizi terasne gradnje naj bodo prilagojeni konfiguraciji terena.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,75 – 1

Na območju urejanja S-2 POD BRDCAMI veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje je umeščeno med regulirano strugo Zapoške in pobočje Brdce.
2. Ustvarjene:
območje je v veliki meri že pozidano.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
zdravstveni dom, stanovanjska gradnja v smislu zapolnjevanja vrzeli; dom upokojencev ali organizirana individualna gradnja na vrzeli med zdravstvenim domom in trafo postajo.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
dostop na območje je možen s Platiševe ulice po dodatnem mostu preko Zapoške.
3. Komunalno urejanje:
ni posebnosti.
4. Oblikovanje:
vertikalni gabariti novogradenj naj ne presežejo zdravstvenega doma in TP. Pobočje Brdce naj iznad te višine ostane nepozidano.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,5 – 0,75

Na območju urejanja S-3 MOSTANIJA veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje omejuje na vzhodu pobočje Brdce, vzdolž zahodnega roba teče Zapoška.
2. Ustvarjene:
območje je v veliki meri že pozidano, pretežno z organizirano, strnjeno enodružinsko stanovanjsko gradnjo.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
namembnost območja naj ostane nespremenjena, možne so le prizidave in dozidave stanovanjskih objektov, v severnem delu na prostih površinah dopolnjevanje stavbnega vzorca.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
prometni režim naj ostane nespremenjen.
3. Komunalno urejanje:
območje se komunalno navezuje na kanal A, ki poteka vzdolž Zapoške.
4. Oblikovanje:
novi posegi naj sledijo že vzpostavljeni oblikovni identiteti območja.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,5 – 0,75

Na območju urejanja S-4 LOMK veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje je omejeno na vzhodu s strmino nad Platiševo ulico, na zahodu s pobočjem.
2. Ustvarjene:
ni posebnosti.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
individualna stanovanjska gradnja na pobočju.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
režim ostane nespremenjen:območje je dostopno po dovoznih poteh s Platiševe ulice.
3. Komunalno urejanje:
območje se navezuje na kanal A ob Platiševi ulici.
4. Oblikovanje:
prosto stoječe stanovanjske hiše naj bodo gabaritno prilagojene obstoječim na tem območju, prilagajajo naj se konfiguraciji terena.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,2 – 0,5

Na območju urejanja S-5 BAVCONOVO BRDO veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
ni posebnosti.
2. Ustvarjene:
ni posebnosti.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
v celoti stanovanjsko območje.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
za dostop na območje naj se uredi enotna dovozna pot s priključki na cesti proti Gorjam.
3. Komunalno urejanje:
ni posebnosti.
4. Oblikovanje:
stanovanjski objekti naj se gabaritno prilagajajo konfiguraciji terena.
5. Odprti prostor:
zaradi vizualne izpostavljenosti naj se med pozidavo ohranjajo zelene vrzeli.
6. Izraba:
FSI = 0,2 – 0,5

Na območju urejanja S-6 TREBENČE veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
na obsežnem območju je več ponekod strmih pobočij, določa ga tudi potok Zapoška.
2. Ustvarjene:
območje se razteza vzdolž ceste v Gorje.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
dosedanje ureditveno območje Trebenče, razširjeno proti zahodu in jugu, je pretežno namenjeno stanovanjski gradnji, deloma pa tudi obrtnim objektom.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
posamezni deli območja so dostopni s ceste v Gorje preko skupnih dovoznih lokalnih poti.
3. Komunalno urejanje:
ni posebnosti.
4. Oblikovanje:
dispozicija skupin objektov naj bo prilagojena konfiguraciji terena.
5. Odprti prostor:
med skupinami objektov naj bodo zagotovljeni zeleni prodori po vizualno izpostavljenih delih pobočja.
6. Izraba:
FSI = 0,2 – 0,5

Na območju urejanja S-7 PLATI veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje je položeno v pobočje nad cesto.
2. Ustvarjene:
območje je pretežno pozidano. Na jugovzhodnem robu ga omejuje Cvetkova ulica.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
območje je pretežno zasedeno s stanovanjskimi objekti enodružinskih hiš in večstanovanjskih hiš. Na spodnjem delu je, na nekaj še nezazidanih vrzelih, mogoče dopolnjevanje s stanovanjsko gradnjo ali s spremljajočimi dejavnostmi.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
prometni režim na območju ostane nespremenjen.
3. Komunalno urejanje:
območje se komunalno navezuje na kanal B, ki poteka ob desnem bregu Cerknice.
4. Oblikovanje:
nove prostorske ureditve naj se podrejajo že vzpostavljeni oblikovni identiteti območja.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,75 – 1

Na območju urejanja S-8 RALNA veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje omejuje na jugu strmo pobočje, ki se spušča proti Cerknici, na severu rob gozda.
2. Ustvarjene:
območje meji na stanovanjsko območje Plati.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
območje je namenjeno organizirani stanovanjski gradnji.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
območje je dostopno po cesti, ki vodi iz doline Cerknice, s Cvetkove ulice in napaja tudi sosednja območja.
3. Komunalno urejanje:
ni posebnosti.
4. Oblikovanje:
enodružinske stanovanjske hiše, pretežne višine P+1.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,5 – 0,75

Na območju urejanja S-9 MALN veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
ni posebnosti.
2. Ustvarjene:
območje je delno že pozidano.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
pretežno stanovanjska gradnja, deloma tudi obrtne delavnice.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
predvidena je izgradnja vzhodne obvoznice, rekonstruirana in podaljšana Močnikova, ki bo potekala vzdolž območja in ga prometno napajala.
3. Komunalno urejanje:
območje se komunalno priključuje na levoobrežni del kanala B.
4. Oblikovanje:
pri dograjevanju naj se objekti podrejajo že vzpostavljeni oblikovni identiteti območja.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,5 – 0,75

Na območju urejanja S-10 STRANA veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
ni posebnosti.
2. Ustvarjene:
ni posebnosti.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
pretežno stanovanjska in poslovna gradnja. Ob vzhodnem delu območja je rezervat za gradnjo obvozne ceste v predoru (v primeru izgradnje ceste Želin–Hotavlje po severni varianti). Za čas do končnega izbora trase te ceste naj bodo gradbene aktivnosti na območju rezervata zmanjšane.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
območje se napaja z Močnikove ulice preko obstoječih uvozov. Mogoč je še nov uvoz v severnem delu območja.
3. Komunalno urejanje:
območje se komunalno navezuje na levo obrežni del kanala B.
4. Oblikovanje:
zazidava se oblikuje kot naselje v pobočju.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,5 – 0,75

Na območju urejanja S-11 LEHE veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje določa na zahodu struga Oresovke, južno onstran ceste v Kladje pa pobočje.
2. Ustvarjene:
območje je delno že pozidano, na južnem robu poteka magistralna cesta.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
stanovanjska namembnost v že pozidanem območju; na nepozidanem zemljišču ob magistralni cesti delno funkcionalne dopolnitve stanovanjskega območja (otroška igrišča, parkiranje,.). Sicer pa naj bo to zemljišče primarno namenjeno centralnim dejavnostim, ki bodo izrabljale lego ob magistralni cesti, vstop v Cerkno z jugovzhoda.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
lokalni dovoz na območje je z Močnikove ulice, dodatni preko Glavnega trga do blokov ob Sedejevem trgu, z magistralne ceste skupni uvoz s hotelskim.
3. Komunalno urejanje:
območje se komunalno navezuje na levoobrežni del kanala B.
4. Oblikovanje:
območje je večidel pozidano. Nove gradnje in ureditve v pozidanem delu naj se prilagajajo okoliškim objektom in dodatno poenotijo posamične heterogenosti. Nova zazidava ob magistralni cesti naj bo oblikovana kot zaokrožitev obstoječe in njen zaključek.
5. Odprti prostor:
potrebno je urediti otroško igrišče in parkirišča za lokalne potrebe. Ureditev dela teh potreb je potrebno načrtovati na še nepozidani površini ob magistralni cesti, v kolikor ne zadoščajo prostorske možnosti v sklopu obstoječe zazidave.
6. Izraba:
FSI = 1

Na območju urejanja S-12 CEGOVNICA veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje je določeno s potokom Oresovka in pobočjem.
2. Ustvarjene:
območje leži ob magistralni cesti.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
mešana stanovanjsko obrtna cona, delno tudi rekreacijski objekti.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
območje naj se prometno napaja preko obstoječega uvoza z magistralne ceste.
3. Komunalno urejanje:
ni posebnosti.
4. Oblikovanje:
prosto stoječi objekti naj dosegajo višino P+1 do P+2.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,5 – 0,75

Na območju urejanja S-13 PODLIVC veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje omejuje Oresovka na jugu, pobočje na severu.
2. Ustvarjene:
območje leži obojestransko vzdolž magistralne ceste.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
pretežno stanovanjska, prosto stoječe enodružinske hiše.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
območje se napaja preko dovoznih poti z magistralne ceste, ločeno južni del pod cesto in severni del nad cesto.
3. Komunalno urejanje:
ni posebnosti.
4. Oblikovanje:
stanovanjski prosto stoječi objekti naj bodo prilagojeni konfiguraciji terena, pobočju.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,2 – 0,5

Na območju urejanja S-14 OSTRŽJE veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje leži ob potoku Oresovka, določajo ga pobočja nad ravnico.
2. Ustvarjene:
ni posebnosti.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
individualna stanovanjska gradnja v dnu doline pod cesto proti Kladju ob Oresovki.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
območje je dostopno z magistralne ceste proti Kladju.
3. Komunalno urejanje:
ni posebnosti.
4. Oblikovanje:
prosto stoječi enodružinski stanovanjski objekti naj dosegajo prevladujočo višino P+1.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,1 – 0,75

Na območju urejanja Z-2 POD BREGOM veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje omejuje pobočje Brdo na jugu, reka Cerknica na zahodu.
2. Ustvarjene:
območje omejuje magistralna cesta na severu.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
območje naj bo namenjeno parkiranju za potrebe obiskovalcev termalnih kopališč v hotelskem kompleksu na nasprotni strani magistralne ceste; Na območju bi bilo možno urediti novo avtobusno postajo kot alternativno lokacijo, športno dvorano, kulturni dom, ipd. Skrajno vzhodno trikotno zemljišče med Oresovko in magistralno cesto je možno urediti kot vzhodni vstop v naselje. V tem primeru naj bo ureditev skladna s tisto na še nepozidanem zemljišču sosednjega območja Lehe.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
na območje je možen neposreden uvoz z magistralne ceste. Za pešce je priporočljivo vzpostaviti pešpot pod mostom magistralne ceste in naprej vzdolž Cerknice mimo hotela do Glavnega trga.
3. Komunalno urejanje:
ni posebnosti.
4. Oblikovanje:
oblikovanje posegov naj upošteva funkcionalne zahteve in se prilagaja konfiguraciji terena.
5. Odprti prostor:
območje naj bo urejeno kot nepozidana zelena površina, z izjemo trikotnega zemljišča onstran Oresovke in avtobusne postaje kot alternativne možnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,2 – 0,3

Na območju urejanja S-15 HOST veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje leži v bregu, ob poti proti Zakrižu.
2. Ustvarjene:
območje je delno že pozidano.
3. Dediščina:
znotraj območja ni dediščine, v neposredni soseščini arheološko najdišče Gradišče.
Usmeritve:
1. Namembnost:
individualna stanovanjska gradnja in dopustne spremljajoče vsebine.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
območje je dostopno z lokalne ceste proti Zakrižu.
3. Komunalno urejanje:
ob hkratni širši pozidavi je potrebno pristopiti k skupni kanalizaciji in odvodnjavanju meteornih voda.
4. Oblikovanje:
prosto stoječi enodružinski stanovanjski in spremljajoči objekti naj dosegajo prevladujočo višino P+1.
5. Odprti prostor:
določeni predeli območja niso primerni za pozidavo vsled plazovitosti terena. Potrebne so strokovne ureditve odvodnjavanja območja.
6. Izraba:
FSI = 0,25 – 0,4

Na območju urejanja Z-3 ŠPORTNI CENTER veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje je omejeno z reko Cerknico na jugu in vzhodu.
2. Ustvarjene:
območje omejuje magistralna cesta vzdolž severnega roba.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
območje naj bo namenjeno ureditvi športnih igrišč; alternativno tudi programu, ki bi se navezoval neposredno na magistralno cesto, zlasti v območju gasilskega doma s kulturno dvorano.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
območje se napaja z uvozi neposredno z magistralne ceste. Na delu območja naj se uredi parkirišče za obiskovalce športnega centra in tudi pokopališča. V primeru potrebe naj se na delu površine uredi dodatno parkirišče za obiskovalce termalnih bazenov, prireditev v Cerknem, …).
3. Komunalno urejanje:
ni posebnosti.
4. Oblikovanje:
območje naj bo urejeno kot javna zelena površina, namenjena športu in rekreaciji; morebitni novi gradbeni posegi v vzhodnem delu naj se prilagajajo obstoječemu gasilskemu domu.
5. Odprti prostor:
oblikovanje s športnimi objekti in napravami.
6. Izraba:
FSI = 0,1

Na območju urejanja Z-4 SVETI JERNEJ veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje omejuje Babji potok na zahodu.
2. Ustvarjene:
območje omejuje magistralna cesta na jugu.
3. Dediščina:
Pokopališka cerkev Sv. Jerneja je kompleks sakralnega spomenika, ki datira iz 18. stoletja. Nahaja se na parc. št. 149, k.o. Cerkno. Primarno še gotska sakralna arhitektura, ki pa je bila v 18. stoletju temeljito barokizirana. V notranjosti fragmentarno ohranjena poslikava iz 18. stoletja. Oprema iz 19. stoletja. Spomenik II. kategorije in varstvenega režima 1. stopnje je zaščiten z odlokom o spomeniško varstvenem redu SO Idrija 1968. Predlagano je ohranjanje oblike stavbe, njene notranje opreme ter pokopališča; nezazidljivost parcel št. 597, 598/1 in 1317/4.
Spomenik 999 padlim borcem in grobnica 366 padlim borcem se nahaja ob krajevnem pokopališču na par. št. 598/1, k.o. Cerkno. Spomenik I. kategorije in varstvenega režima 1. stopnje je bil postavljen 1963 in je zaščiten po zakonu o grobovih in grobiščih borcev (Uradni list SRS, št. 4/78). Predlagano je varovanje spomeniškega kompleksa v obstoječih izmerah.
Usmeritve:
1. Namembnost:
območje v celoti služi pokopališki dejavnosti.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
območje bo uporabljalo parkirišče, urejeno na sosednjem območju športnega centra.
3. Komunalno urejanje:
ni posebnosti.
4. Oblikovanje:
ni posebnosti.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,1

Prostorski ureditveni pogoji za območje urbanistične zasnove Cerkno so stalno na vpogled pri Občinski upravi občine Cerkno.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.

Prostorsko ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri za urejanje prostora pristojnem upravnem organu.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati naslednji prostorskoizvedbeni akti, načrti in urbanistični dokumenti:
– odlok o urbanističnem redu Občine Idrija (Uradno glasilo, št. 3/69),
– odlok o zazidalnem načrtu »Sigade« (Uradni list SRS, št. 8/80),
– odlok o zazidalnem načrtu »Mostanija I« (Uradni list SRS, št. 9/75, 26/75),
– odlok o zazidalnem načrtu »Mostanija II« (Uradni list SRS, št. 14/89),
– odlok o zazidalnem načrtu Cerkno (Uradni list SRS, št. 6/75),
– odlok o zazidalnem načrtu »Center II« (Uradni list SRS, št. 1/84),
– odlok o ureditvenem načrtu »Nova Eta 1. faza« (Uradni list SRS, št. 21/89).

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat občin Idrija, Logatec, Vrhnika.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembi in dopolnitvi prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Cerkno (Uradni list RS, št. 73/98) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.

Prostorski ureditveni pogoji za območje urbanistične zasnove Cerkno so stalno na vpogled pri Občinski upravi občine Cerkno.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.