Na podlagi 17. člena statuta Občine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 47/99) in 175. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) je Občinski svet občine Dolenjske Toplice na 7. redni seji dne 30. 9. 2003 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev iz odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 38/03) sprejmejo prostorsko ureditveni pogoji za naselji Dolenjske Toplice in Sela pri Dolenjskih Toplicah, ki jih je izdelal Topos d.o.o., Dolenjske Toplice pod št. PUP-06/02, ob upoštevanju strokovnih osnov za PUP Dolenjske Toplice (Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, VTO Arhitektura, št. 48/89, oktober 1989) ter na podlagi Strokovnih podlag za poselitev za Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov Občine Dolenjske Toplice in Prostorsko ureditvene pogoje Občine Dolenjske Toplice, (Topos d.o.o., Dolenjske Toplice, maj 2000).
Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za naselji Dolenjske Toplice in Sela pri Dolenjskih Toplicah predstavlja čistopis odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za pomembnejša lokalna središča Občine Novo mesto (Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, VTO Arhitektura, št. 48/89, junij 1991, odlok objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 9/91, spremembe in dopolnitve Uradni list RS, št. 35/97- v nadaljevanju: osnovni odlok), pri čemer je iz osnovnega odloka prevzeto, smiselno dopolnjeno in glede na zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popravek) ter zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) usklajeno besedilo poglavja II. SKUPNA MERILA in POGOJI ZA PROSTORSKE UREDITVE, v poglavju III. POSEBNA IN DODATNA MERILA IN POGOJI V UREDITVNIH ENOTAH POSAMEZNIH NASELIJ pa so povzeta in dopolnjena merila in pogoji za naselji Dolenjske Toplice in Sela pri Dolenjskih Toplicah.
Tekstualni del obsega odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za naselji Dolenjske Toplice in Sela pri Dolenjskih Toplicah ter mnenja in soglasja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
Kartografski del odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za naselji Dolenjske Toplice in Sela pri Dolenjskih Toplicah je izdelan v digitalni obliki kot čistoris prostorsko ureditvenih pogojev ter njihovih sprememb in dopolnitev na digitalnem katastrskem načrtu ter izrisan v merilu 1: 3500, na topografskem načrtu v merilu 1: 5000 pa so prikazani elementi kulturne krajine.

Sestavni del prostorsko ureditvenih pogojev iz prejšnjega člena kot priloga k odloku so:
– Strokovne osnove za PUP Dolenjske Toplice (Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, VTO Arhitektura, št. 48/89, oktober 1989),
– Strokovne podlage za poselitev za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov Občine Dolenjske Toplice ter PUP Občine Dolenjske Toplice (Topos d.o.o. Dolenjske Toplice, maj 2000),
– Strokovne podlage varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Dolenjske Toplice (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, maj 2000),
– Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Novo mesto za območje Občine Dolenjske Toplice (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, avgust 2000).

S sprejetjem tega odloka na prostoru naselij Dolenjske Toplice in Sela pri Dolenjskih Toplicah preneha veljati odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za pomembnejša lokalna središča Občine Novo mesto (Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, VTO Arhitektura, št. 48/89, junij 1991, odlok objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 9/91, spremembe in dopolnitve Uradni list RS, št. 35/97).

S temi prostorsko ureditvenimi pogoji se določijo merila in pogoji za umestitev objektov v prostor ter drugi ukrepi v zvezi z urbanističnim načrtovanjem znotraj meje urbanistične zasnove za naselji Dolenjske Toplice in Sela pri Dolenjskih Toplicah:

------------------------------------------------
Naselje                            Šifra naselja
------------------------------------------------
Dolenjske Toplice                            007
Sela pri Dolenjskih Toplicah                 023
------------------------------------------------

in sicer v tistih območjih, v katerih je z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 38/03) predvideno urejanje s prostorsko ureditvenimi pogoji ali urejanje s prostorsko izvedbenimi načrti za čas, dokler ti ne bodo sprejeti ter na območjih že realiziranih prostorski izvedbenih načrtov.

Prostor posameznega naselja je razdeljen na ureditvene enote (v nadaljnjem besedilu: tudi UE označene z I. II…). Ureditvene enote so razdeljene na morfološke enote (v nadaljnjem besedilu: tudi ME, označene z /A, /B, /C…).

Merilo prostorskim ureditvam so avtohtone in druge kvalitetne sestavine kulturne krajine, urbanih in ruralnih naselbin in arhitekture. Tako se pri umestitvah objektov v prostor posebej upoštevajo ekološko pozitivna razmerja, vpliv na mikroklimo, floro in favno ter celovit vpliv na splošni bivalni standard. Merila objektov se podrejajo kulturni krajini naselja kot celoti in njenim posameznim delom.
Pri vrednotenju posledic umestitev objektov v prostor se upošteva tudi splošni kontekst prostora, podan v strokovnih osnovah, ki so bile izdelane za posamezna naselja.

Prostor kulturne krajine tvorijo elementi kulturne krajine, ki kot spoznane sestavine prostora največ prispevajo k njegovi identiteti. Razdeljeni so na območja, robove, poglede in vstope. Grafično so prikazani na temeljnem topografskem načrtu M 1:5000.

Najkvalitetnejša območja kulturne krajine morajo ohranjati svoj fizični obseg, način rabe prostora, pomen in vlogo, ki jo imajo v krajini. Njihovo strukturo je možno spreminjati le z elementi, ki omogočajo boljše ekološke in bivalne pogoje, pri tem pa se njihova vizualna podoba, pomen in vloga ne smejo bistveno spremeniti.
Kvalitetna območja kulturne krajine morajo ohraniti svoj fizični obseg, pomen in vlogo v kulturni krajini ter tiste karakteristike, s katerimi sooblikujejo kvaliteta kulturne krajine.
Manj kvalitetna območja kulturne krajine morajo ohraniti specifičnost svoje usmeritve v širšem prostoru in ugotovljene kvalitetne elemente. Predvideni posegi morajo zagotavljati izboljšanje vsebine, pomena in oblikovnih vrednosti v hierarhiji celotne kulturne krajine.
Nekvalitetni elementi območja kulturne krajine ohranjajo osnovne elemente, reliefa in posamezne ugotovljene kvalitetne elemente. Posegi v prostor morajo izboljšati negativne elemente območja.

Najkvalitetnejše robove kulturne krajine je potrebno v celoti ohraniti. Kvalitetni robovi kulturne krajine morajo ohraniti svojo vlogo in pomen v prostoru ter osnovne, predvsem pa likovne prostorske karakteristike.
Manj kvalitetni robovi kulturne krajine ohranjajo svojo vlogo v prostoru in likovno prostorske kvalitete. Posegi vanje ne smejo rušiti vzpostavljenih kvalitetnih razmerij v prostoru kulturne krajine.
Nekvalitetni robovi kulturne krajine se naj izboljšajo oziroma naj se odpravijo njihove negativne sestavine.

Najkvalitetnejše poglede v kulturni krajini je potrebno varovati v vseh sestavinah in značilnostih.
Novi objekti ne smejo spreminjati, ukinjati ali omejevati vrednosti pogleda na način, s katerim bi ga prevrednotili v pogled nižjega kvalitetnega razreda od sedanjega.
Pogled se ne sme spreminjati po vrsti (npr. iz panoramskega v sekvenčni), kjer to ni v skladu z naravo danih komponent prostora, položajem točk opazovanja ali z razvojnimi danostmi prostora kulturne krajine.

Najkvalitetnejši ambienti vstopov v naselje ali v kulturno krajino se morajo ohraniti.

Gradbena enota (v nadaljnjem besedilu: GE) je prostorska, funkcionalno in lastniško zaključena enota z neposrednim priključkom na javni mestni ali ruralni prostor. Obsega prostor zemljišča z vsemi objekti na njem.
V tem odloku uporabljeni pojmi nadomeščajo nekatere pojme po zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), in sicer:
gradbena enota = gradbena parcela
glavna stavba = objekt
pomožna stavba = glavni stavbi podrejena stavba, ki ni pomožni objekt po ZGO
javni prostor = grajeno javno dobro
pomožni objekt = enostavni objekt po ZGO.

Pri novogradnjah in nadomestnih gradnjah se morajo vsi objekti visokih gradenj in njihovi deli, ki jih takšni posegi zadevajo, oblikovati le v sklopu pogojev in meril, ki so opredeljeni za glavne in pomožne stavbe predpisanega tipa GE.
Novozgrajeni objekti morajo zagotavljati požarne odmike med objekti, tako morajo biti novogradnje odmaknjene od parcelne meje min 4 m, če je odmik manjši kot 4 m je potrebno pridobiti soglasje lastnika sosednjega zemljišča, oziroma mora biti zagotovljen odmik med objekti 8 m. Če je odmik manjši kot 8 m, morajo biti na objektu izvedeni požarno varstveni ukrepi.
Nadomestni objekti na mestu starih so dovoljeni ob pogoju, da se stari objekt z urbanističnega vidika lahko podre. Nov objekt mora tedaj pokrivati vsaj 50% površine obstoječega. Izjemoma se objekt lahko zgradi tik ob starem objektu, le-ta pa se mora pred začetkom uporabe novega odstraniti. Odmik od prvotne lokacije objekta je dopusten le v okviru gradbene parcele prvotnega objekta, in sicer:
– če zaradi geoloških razmer gradnja na prvotni lokaciji ni možna,
– če se z večjim odmikom od ceste izboljša prometna varnost,
– če je objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi in odloki,
– če iz drugih upravičenih razlogov (požarni, sanitarni in drugi) gradnja na istem mestu ni možna.
V primeru arhitektonsko kvalitetnega oblikovanja se lahko stari objekt ohrani in vključi v novo stavbno celoto. Nadomestni objekt mora ohranjati arhitekturne in urbanistične kvalitete obstoječega objekta ter kvalitetne ambientalne značilnosti prostora. Z nadomestnim objektom se bistveno ne smejo spremeniti namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje starega objekta.
Za gradnjo v območju varovalnih pasov državnih in občinskih cest je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste. Glede na kategorijo ceste so širine varovalnih pasov določene v zakonu o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in v odloku o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 103/99). Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta na vsako stran ceste in znaša:
– za državno regionalno cesto 15 m,
za občinske ceste pa:
– za lokalno cesto 8 m,
– za javno pot 6 m,
– za javno pot za kolesarje 3 m,
– za krajevno cesto 10 m,
– za mastno ali krajevno cesto 8 m.
Pri novogradnjah, nadomestnih gradnjah in rekonstrukcijah objektov v varovalnem pasu državnih cest, Direkcija RS za ceste ne prevzema nobene finančne in druge odgovornosti zaradi hrupa, tresenja in podobnega.
Meteorne in druge odpadne vode z objektov, parcel in zunanjih ureditev ne smejo pritekati na cesto ali na njej zastajati in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje cestnega telesa pač pa v meteorno kanalizacijo ali ponikovalico.

Gradbena enota se določi na osnovi vloge lokacije v naselju in krajini (nova enota naj dopolnjuje obstoječa kvalitetna razmerja v morfološki enoti in širše), namembnosti in smiselnega zaključevanja parcelacije ob upoštevanju bodočega razvoja sosednje gradbene enote in objektov.
Za individualne stanovanjske objekte je največja velikost gradbene enote praviloma 700 m2.
Velikost ruralne gradbene enote – kmetije se določi glede na velikost gospodarskih objektov, obseg kmetijske proizvodnje ter njihove možnosti širjenja, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije. Širina zemljišča je okrog gospodarskih objektov praviloma najmanj 5 m, velikost manipulativnega prostora mehanizacije najmanj v radiju 15 m, širina dovoza najmanj 3 m.

Pri umestitvi objekta v prostor je potrebno predvideti zunanjo ureditev gradbene enote, še posebno pri objektih, predvidenih za urbane dejavnosti.
Pri tem je potrebno upoštevati:
Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjim zemljiščem; podporni zidovi se lahko izvedejo samo na delih, kjer ni možno drugačno zavarovanje brežin, ob načelnem upoštevanju avtohtonih načinov njihove gradnje (škarpe...) in materialov. Oporni zidovi do višine 1 m morajo biti odmaknjeni od ceste ali parcelnih meja najmanj 0,5 m oziroma manj, kolikor se pridobi soglasje upravljavcev posameznih komunalnih naprav in objektov. Nadaljnji najmanjši odmik se veča z višanjem višine zidu.
Okolico novih objektov, predvsem prostor na obuličnih straneh parcele, naj se zazeleni z avtohtonimi rastlinami. Pretežno se naj uporabi nizka vegetacija, sklopi nove visoke vegetacije pa naj ne zakrivajo kvalitetnih obstoječih pogledov ali prostorskih dominant.
Ograje so dopustne zaradi varovanja objektov in zemljišča pred neželenimi vplivi okolice, zavarovanja območja pred nevarnimi vplivi za ljudi in živali ter preprečevanja nedovoljenega prečkanja območij v skladu s tehničnimi predpisi varovanja. Ograje se lahko izvedejo v zelenju iz avtohtonih grmovnic ali kot leseni plotovi. V pretežno obrtni ali industrijski coni naselja ali pri športih objektih so dovoljene žičnate ograje. Žične ograje v stanovanjskih ali drugih območjih naselja morajo biti obrasle z zelenjem. Betonske ali zidane ograje niso dovoljene, razen izjemoma parapetni zid višine največ 20 cm.
Ograje ne smejo biti višje od 1,2 m, razen v primeru posebnih varnostnih zahtev. Praviloma morajo biti vse ograje, višje od 0,6 m, iz zunanje strani glede na gradbeno enoto, ozelenjene.
Na delih, kjer gradbena enota meji na pomembnejšo javno dejavnost naselja, se ograje praviloma ne izvajajo. V tem primeru, je obcestna fasada izvedena tako, da zagotavlja ustrezno fizično zaščito.
V prostoru GE ni dovoljena lokacija začasnih objektov razen, če je možna njihova postavitev na gradbeno linijo in če so namenjeni javni ponudbi. V tem primeru veljajo lokacijski pogoji za začasne objekte v javnem prostoru (21. člen).

Gradbene enote in stavbe na njih se morajo poleg priključitve na električno in vodovodno omrežje priključevati tudi na ostale vrste javnih napeljav, če le-te obstajajo oziroma, ko se naknadno izvedejo kot so kanalizacija, javni ogrevalni sistem in podobno.

Dograjujejo in prenavljajo se lahko vse vrste objektov, tudi pomožni gospodarski ali drugi objekti, kolikor se njihova namembnost dolgoročno ne spreminja in je v skladu s pogoji posamezne morfološke enote.
Sprememba namembnosti prostorov oziroma objektov je možna, če ni v nasprotju z dolgoročno rabo prostora, z zmogljivostmi predpisane stavbne strukture in drugimi določili morfološke enote.
Objekti morajo biti locirani tako, da ni motena osnovna dejavnost sosednje posesti, da je možno vzdrževanje objektov in da so upoštevani varstveni predpisi.

Pri vzdrževalnih delih na obstoječi stavbi je potrebno ohraniti vse osnovne kvalitetne lastnosti zunanjosti njene arhitekture: fasadno kompozicijo s posameznimi elementi fasad, posamezne fasadne elemente, njeno teksturo (vrsto in površinsko obdelavo materialov fasadnih površin) in barvo. Pri stavbi, ki nima posebne arhitekturne ali ambientalne vrednosti, se zgoraj našteti elementi tudi pri vzdrževanju lahko spreminjajo v skladu z oblikovnimi usmeritvami za stavbe njenega tipa.

Pri oblikovanju posameznih gradbenih enot in stavb morajo biti upoštevani naslednji urbanistični in arhitekturni elementi:
 
Gradbena linija
Osnovno gradbeno linijo ulice določajo tlorisne projekcije obcestnih fasad (ali njihovih, v javnem prostoru najbolj izpostavljenih delov) značilnih stavb uličnega niza. Praviloma naj bo to hkrati tudi meja med javnim prostorom in mejo gradbene enote.
Kjer gradbena linija ni enoznačno določena na osnovi zgornjih kriterijev, se za določitev gradbene linije upoštevajo:
– stavbe z najkvalitetnejšo arhitekturo,
– značaj javnega prostora in razvojne perspektive, pri čemer se pri pomembnejših in konfliktnejših javnih prostorih le-ti z odmikom gradbene linije razširijo.
 
Presledek stavbnega niza
Je razmak med dvema stavbama z mejnima fasadama. Na gradbeni liniji je širok med 3 in 4 m ali pa je večji od 8 m. V primerih pozidave se mora zagotoviti uvoz na GE v širini 3 m, z odstopanjem največ 0,5 m.
 
Vogal kareja ali stavbnega niza
Če glavno stavbo hkrati omejujejo gradbene linije dveh ali treh različnih javnih mestnih ali ruralnih prostorov, potem se stik oblikuje kot vogal kareja ali stavbnega niza. Pri tem so pomembne kvalitetne rešitve stika strešnih površin, strešnih vencev in fasadne členitve, najpomembnejše pa je celostno oblikovanje vogala z upoštevano valorizacijo obstoječih kvalitet in značaja posameznih javnih prostorov in stavb.
 
Glavna stavba
Po vsebini in značaju je najpomembnejša stavba gradbene enote, ki določa tudi prostorski odnos med gradbeno enoto in javnim prostorom.
 
Pomožna stavba
Zagotavlja notranji (pokriti) prostor preostalim dejavnostim gradbene enote. Oblikuje prostorski odnos do sosednjih GE, včasih tudi do naravnega prostora. V tem primeru sooblikuje vizualno mejo naselja.
 
Glavna fasada
Oblikuje del kulise javnega prostora ter hkrati arhitekturni izraz odnosa gradbene enote s splošno stavbno strukturo do javnega prostora. Obsega celotni obulični fasadni plašč vseh stavb gradbene enote s splošno stavbno strukturo, če v oblikovnih pogojih stavb ni opredeljeno drugače. Z oblikovanjem glavnih fasad stavb se na gradbeni enoti realizira tudi pomen in značaj javnega prostora. Ob tem se glavna fasada ob najpomembnejšem javnem prostoru oblikuje kot najpomembnejša (z oblikovanjem, vsebino), glavna fasada ob pomembnem javnem prostoru kot pomembna itd.
Vsaj najpomembnejša glavna fasada mora biti oblikovana tako, da omogoča prezentacijo javnega, poslovnega in drugega programa enote. Če prostorski pogoji gradbene enote omogočajo dejavnost javnega značaja, potem mora biti poleg možnosti vizualne prezentacije dejavnosti z ustreznimi instalacijskimi priključki zagotovljeni tudi pogoji za montažo vizualnih sporočil (oglasnih tabel, reklam, displayev...) brez kasnejših dodatnih zidarskih del na fasadi. Ureditve za prezentacijo dejavnosti gradbene enote se organizirajo predvsem v pritličnem delu glavne stavbe v sklopu oblikovanja podnožja glavne fasade.
Celotna fasada mora biti oblikovana v enotni fasadni kompoziciji in enotnem proporcijskem sistemu. Vsaj najpomembnejši fasadni elementi so praviloma urejeni v vertikalnih kompozicijskih oseh.
 
Mejna fasada
Načelno je oblikovana kot povsem ravna fasadna površina. Stavba mora biti v tem delu zasnovana tako, da se mejno fasado nemoteno preoblikuje v slepo fasado, brez okenskih in vratnih odprtin.
Podaljški v sosednjo GE, razen strešnega venca v širini do 20 cm, niso dovoljeni. Takšen strešni venec je lahko le montažen oziroma je vgradljiv v protipožarni zid z dilatacijo.
Stik dveh mejnih fasad na parcelni meji ali meji gradbenih enot mora biti izveden s protipožarnim zidom in protipotresno dilatacijo. Na glavni fasadi se takšen stik praviloma oblikovno izvede v povezavi z vertikalnim odtokom meteorne vode.
Investitor, ki priziduje stavbo na meji GE k sosednji stavbi, je dolžan izvesti protipožarni zid in protipotresno dilatacijo.
Kot mejna fasada na meji gradbene enote se šteje stavba, ki je od meje gradbene enote odmaknjena manj kot 30 cm. Investitor sosednje GE lahko v tem prostoru izvede protipožarni zid in protipotresno dilatacijo.
 
Notranja fasada
Je vzdolžna fasada glavne stavbe, ki praviloma sooblikuje notranje dvorišče.
 
Notranje dvorišče
Je osnovni zunanji funkcionalni prostor GE, ki je praviloma ločen od javnega prostora z glavno stavbo. Njegova optimalna dimenzija je večja od širine glavne stavbe. Najmanjša dimenzija ne more biti manj od 8 m, če so na GE tudi pomožne stavbe.
 
Uvoz in vhodi
Uvoz za motorna vozila se lahko organizira le izven območja vogala kareja ali stavbnega niza, ki je v tem primeru širok toliko kot glavna stavba, vendar ne manj kot 8 m.
Na glavni fasadi ni dovoljeno organizirati uvozov za vozila (v garaže, skladišča...) razen izjemoma:
– uvoz za osebna in lahka tovorna motorna vozila do 2 t nosilnosti v kletno garažo, ki ima kapaciteto najmanj 10 parkirnih mest, hkrati pa mora praviloma biti omogočena tudi dostava za potrebe gradbene enote s tovornimi vozili do 5 t nosilnosti;
– uvoz za interventna vozila (gasilska, reševalna, policijska...).
Vhodi za pešce na glavni fasadi v glavno stavbo GE se morajo oblikovati glede na naslednjo hierarhijo pomembnosti:
– v javne prostore,
– v (druge) poslovne prostore,
– v stanovanja.
Glavnih vhodov se na čelnih fasadah stavb praviloma ne oblikuje, razen če je glavna stavba pravokotna na najpomembnejši javni prostor. V tem primeru se vhodi za pešce organizirajo iz najpomembnejšega dvorišča GE.
Vhode v druge gospodarske in pomožne prostore iz najpomembnejših fasad ni dovoljeno vzpostavljati.
 
Kota pritličja
Kota pritličja je izhodiščna višinska kota stavbe. Meri se na strani najpomembnejšega javnega prostora in je praviloma na isti višinski koti oziroma je lahko od nje dvignjena:
– praviloma do treh stopnic,
– za največ polovico višine pritličja.
 
Streha
Simetrična dvokapnica:
Ima lahko le naklon med 40 in 47 stopinj, izjemoma, s posebno utemeljitvijo in oceno vpliva na spremembo krajine naselja, med 35 in 40 stopinj. Naklon se v okviru tega prilagaja naklonom strešin uličnega niza.
Strešni površini sta praviloma enoviti ploskvi z eno osnovno vrsto kritine. Osvetlitev mansarde je možna s strešnimi okni ali strešnimi odprtinami v obliki frčad.
Vsi posebni elementi strehe morajo biti usklajeni v kompozicijo glavne(ih) fasad(e), praviloma z upoštevanjem istih glavnih kompozicijskih osi.
Ravna streha:
Skupaj s strešnim vencem je oblikovana tako, da je v merilu normalne perspektive pešca iz uličnega prostora dojemljiva kot ravna streha s strešnim vencem (brez vidnih naklonskih strešin). Kompozicija strešnih elementov mora biti pri ptičjih perspektivah harmonična, merilo teh elementov pa podrejeno merilu celovitosti strešne površine. Osnovna kritina ne sme biti refleksna, njena barva pa usklajena z barvnim koloritom streh v krajini.
Kritina:
Dovoljena je le uporaba lokalnemu koloritu prilagojena barva kritine (opečno rdeče, izjemoma črnosive in črnorjave). Uporaba starejših kritin (slame, skodel...) je dovoljena pod pogojem, da je z atestom dokazana predpisana požarna varnost in da ustrezajo tudi drugim tehničnim normativom, predpisanim za strešne kritine.
Površinska struktura osnovne kritine ne sme dajati svetlobnih refleksov, s tem, da je dovoljena uporaba bakrene pločevine, pa tudi drugih kritin, ki sčasoma refleks izgubijo.
 
Priključki, merilne postaje
Pri posegih, ki se nanašajo na celotno fasadno površino, je potrebno opredeliti položaj in obliko potrebnih merilnih in razdelilnih elementov priključkov na javno infrastrukturo omrežje, najmanj pa omarico s priključkom ter merilnim sistemom:
– na električno omrežje,
– telefonsko omrežje in vse druge priključke, na katere se gradbena enota priključuje in se po veljavnih predpisih morajo izvajati kot dostopni na zunanji fasadi.
Vsi priključki na gradbeno enoto se lahko izvedejo le na eni sami glavni fasadi.
Če stavbe gradbene enote mejijo na več kot dva javna prostora potem se vse zgoraj navedene instalacije izvedejo na glavni fasadi, ki meji na manj pomemben javni prostor.
 
Enostavni objekti
Na območju, ki se ureja s temi PUP je možna gradnja enostavnih objektov, ki se po zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) razvrščajo na pomožne objekte, začasne objekte, vadbene objekte, spominska obeležja in urbano opremo.
Pomožni objekt je objekt za lastne potrebe, ki služi izboljšavi bivalnih pogojev in kmetijski ali ljubiteljski dejavnosti posameznikov in njihovih družin, ograja, ki omejuje dostop tretjih oseb na dvorišče, vrt ali drugo zemljišče, pomožni infrastrukturni objekt, ki predstavlja del gospodarske javne infrastrukture in pomožni kmetijsko-gozdarski objekt s pomočjo katerega se opravlja dejavnost kmetijstva, lova, gozdarstva oziroma ribištva.
Začasni objekt je enostavni objekt, narejen v montažni izvedbi in iz lahkih materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja.
Vadbeni objekt je enostavni objekt, namenjen športu in rekreaciji na prostem, kot so nogomet, odbojka, rokomet, tenis, golf, vzletišča za zmaje, ultralahka letala in druga podobna športna vzletišča, rekreacijsko jahanje, kolesarjenje, trim steze in druga podobna športna oziroma rekreacijska igrišča na prostem, kakor tudi enostavni objekt, namenjen vajam za zaščito in reševanje, vojaškemu vadišču in podobno pod pogojem, da se s takšnim objektom ne spreminja vodnih in reliefnih značilnosti
Spominsko obeležje je konstrukcijsko enostaven kip, plošča ali drugačen spomenik, namenjen obeležitvi zgodovinskega, kulturnega ali kakšnega drugega pomembnega dogodka oziroma za prireditev.
Urbana oprema so enostavno premakljivi objekti oziroma predmeti, s pomočjo katerih se zagotavlja namenska raba javnih površin.
Do uveljavitve predpisa iz drugega odstavka 8. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) se glede največje velikosti, načina gradnje in rabe enostavnih objektov uporabljajo določbe tega odloka in določbe odloka o določitvi pomožnih objektov, naprav in drugih posegov v prostor za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje na območju Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 33/96), ki se v skladu s 135. členom statuta Občine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 47/99) uporablja na prostoru Občine Dolenjske Toplice, glede pogojev za njihove odmike od meje sosednjih zemljišč pa še šteje, da so izpolnjeni, če je enostavni objekt od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj 1,50 m oziroma, če je od meje sosednjih zemljišč oddaljen manj kot 1,50 m, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. V primeru gradnje ograje je predpisan odmik 0,50 m od meje sosednjega zemljišča.
Poleg zgoraj navedenih pogojev za gradnjo enostavnih objektov in pogojev iz 21. in 22. člena tega odloka morajo biti izpolnjeni še naslednji pogoji:
– pomožni objekt za lastne potrebe mora biti predviden na obstoječi gradbeni parceli,
– konstrukcija ograje ne sme segati v sosednje zemljišče,
– začasni objekt mora biti predviden na obstoječi gradbeni parceli oziroma ne zemljišču, na katerem se izvaja sezonska turistična ponudba, prireditev ali drug podoben kulturni, športni oziroma zabaven dogodek,
– vadbeni objekt mora biti predviden na obstoječem športnem oziroma rekreacijskem vadišču, vojaškem vadišču ali vadišču za zaščito in reševanje,
– pomožni infrastrukturni objekt mora biti predviden na zemljišču, ki ga s predpisi o javni infrastrukturi ali o javnem cestnem, železniškem, letalskem, žičniškem oziroma telekomunikacijskem prometu opredeljujejo kot prometno telo, oziroma je sestavni del javne ceste, železnice, urejenega smučišča, letališča oziroma energetskega ali telekomunikacijskega omrežja oziroma je namenjen samo za posamezno stavbo,
– pomožni kmetijsko-gozdarski oziroma ribiški objekt mora biti predviden na zemljišču, ki je neposredno namenjeno kmetijstvu, lovu, gozdarstvu ali ribištvu,
– spominsko obeležje mora biti predvideno na obstoječi gradbeni parceli, oziroma če je obeležje spominska plošča in se jo pritrjuje na objekt, da z njeno pritrditvijo soglaša lastnik takšnega objekta, ali pa da se ga postavlja na pokopališču oziroma grobišču v skladu s pokopališkim redom,
– za gradnjo enostavnih objektov si mora investitor od občine pridobiti lokacijsko informacijo,
– kioski se lahko postavljajo na javno površino na mestih, kjer to ni prostorsko moteče in kjer bi smiselno dopolnili obstoječo ponudbo, vendar samo v primerih, ko v obstoječih objektih ni možno zagotoviti tovrstnih programov; v kioske je dovoljeno umestiti prodajo neživil (drobnih artiklov) ali uslužnostne obrti manjšega obsega,
– vsi enostavni objekti morajo biti arhitektonsko kvalitetno oblikovani in prilagojeni oblikovnim značilnostim prostora, vendar so lahko sodobno oblikovani.

Trška gradbena enota (stanovanjska, poslovno-stanovanjska in poslovna trška)
 
Trška stavba
Trško stavbo se načeloma locira vzdolžno ob ulici oziroma trgu ali drugem pomembnem javnem prostoru. Vzdolžna fasada je v tem primeru glavna fasada. Vhodi in uvozi se organizirajo tako, da je glavni vhod za pešce na glavni fasadi stavbe, sekundarni na notranji fasadi, uvoz pa se uredi skozi presledke stavbnih nizov na dvorišče. Uvoz ne sme biti ožji od dveh metrov ali širši od štirih metrov. Če je to možno, se uvoz uredi s stranske ulice. V stavbah trške gradbene enote ni dovoljena materialna proizvodnja, razen na površini manjši od 50 m2 v pritličju.
Vzdolžna trška stavba je z vzdolžno fasado orientirana na javni prostor. Ob rekonstrukcijah ali nadomestnih gradnjah se upoštevajo obstoječi gabariti oziroma se lahko stavba skrajša tako, da presledek stavbnega niza ni širši od petih metrov.
Prečna trška stavba se lahko oblikuje le na parcelah, na katerih se je tudi razvila in ohranila. Ob širitvah stavbe se hkrati razširi tudi streha.
 
Stanovanjska trška stavba
Pritličje in nadstropja so namenjena izključno stanovanjski funkciji. Glavni vhod se organizira na glavni fasadi.
 
Poslovna trška stavba
Pritlični in delno nadstropni prostori se lahko namenijo za neproizvodne dejavnosti. Glavni vhod v poslovni del z javnim programom se uredi na glavni fasadi, ostali vhodi so praviloma ločeni in se organizirajo iz notranjega dvorišča.
 
Poslovno stanovanjska trška stavba
Pritličje se lahko nameni javni funkciji, v nadstropju mora ostati (ali se na novo vzpostaviti) stanovanje. Glavni vhod v javni prostor se izvede na glavni fasadi.
 
Pomožna trška stavba
Ne sme se locirati tako, da bi zapirala dvorišče. Vhodi in osvetlitve stavbe so možne iz notranjega dvorišča. Širina notranjega dvorišča je lahko najmanj osem metrov.
Višina pomožne stavbe ne sme presegati višine trške stavbe. Pri določanju višine je potrebno ohranjati bivalne ali delovne pogoje v sosednjih trških stavbah. Kadar obstoječa višina pomožne stavbe ogroža kvaliteto bivanja in dela v trški stavbi, se mora objekt primerno znižati.
Pomožna stavba, ki se locira vzdolž meje parcele, je od nje odmaknjena najmanj štiri metre. Če se locira v nadaljevanju obstoječe pomožne stavbe v ozadje parcele, mora biti vsaj za en meter nižja od obstoječe pomožne stavbe.
Pomožna stavba se lahko intenzivno izrabi za poslovne ali stanovanjske namene, ko je že izkoriščena trška stavba na parceli.
Pomožna stavba ne sme biti širša od trške stavbe.
 
Ruralna gradbena enota – domačija (v nadaljnjem besedilu: RGE-domačija)
Oblikuje se lahko le okoli notranjega dvorišča z najmanjšo dimenzijo 15 m.
Stanovanjska stavba se umesti na gradbeno linijo z glavno fasado na ulico in ločuje z javnim prostorom od notranjega dvorišča. Vse stavbe GE so lahko le pritlične ali pa je lahko stanovanjska stavba visoka največ P+1 (kadar to dovoljuje merilo naselja). Ob upoštevanju konfiguracije terena je dovoljen vertikalni gabarit stanovanjske stavbe lahko tudi K (v celoti vkopana klet)+P+1 ali K (delno vkopana klet) + P +M (kolenčni zid skrit pod kapjo strehe). Vertikalni silosi se uredijo v okviru gospodarskih objektov.
V ruralno gradbeno enoto je poleg stanovanj in osnovne kmetijske dejavnosti dovoljeno umestiti tudi dopolnilne dejavnosti h kmetijstvu kot so kmečki turizem, domača obrt in podobno.
 
Suburbana gradbena enota (v nadaljnjem besedilu: suburbana GE)
Lahko se oblikuje okoli notranjega dvorišča, praviloma so stavbe orientirane vzdolž plastnic. Osrednja je stanovanjska stavba, ki je pritlična oziroma je glede na konfiguracijo terena in merilo naselja dovoljen vertikalni gabarit lahko tudi K (v celoti vkopana klet)+P+1 ali K (delno vkopana klet) + P +M (kolenčni zid skrit pod kapjo strehe). Na javni prostor se oblikuje glavno fasado. Vse stavbe so pravokotne, razmerje širine proti dolžini je najmanj 2:3.
V suburbano gradbeno enoto se poleg stanovanj lahko umesti tudi dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem kot so finančne in poslovne storitve, uslužnostna obrt, turistične sobe in domača obrt.
 
Gradbena enota individualne stanovanjske hiše (v nadaljnjem besedilu: GE ISH)
Gradbena enota ima lahko le eno, osrednjo stanovanjsko stavbo, ki so ji pomožne stavbe in pomožni objekti prostorsko podrejeni. V njej se lahko organizirajo poleg najmanj enega stanovanja le dejavnosti, ki ne presegajo predpisane ravni hrupa in ne vežejo nase dodatnega motornega prometa (največ dva osebna ali dostavna vozila na dan). Kjer je možno organizirati večje število parkirnih mest, se dejavnost uskladi s pogoji soglasodajalcev.
 
Stanovanjska hiša
Stanovanjska stavba ne sme izstopati iz gabarita obstoječe morfološke enote, ki se ji mora prilagoditi z višino, obliko, orientacijo strehe in materiali ob upoštevanju gradbene linije. Stavba mora biti najmanj štiri metre odmaknjena od parcelne meje, tlorisno razmerje pa se mora približati razmerju 2:3.
Stanovanjska stavba, ki je postavljena vzdolž ulice ali trga, se uredi tako, da se vzdolžna fasada oblikuje kot glavna fasada. Kot glavna fasada se oblikuje tista fasada, ki je bolj odprta na prostor ulice ali trga.
 
Pomožna stavba
Pomožne stavbe se ne sme postavljati pred glavno fasado stanovanjske stavbe, razen v primerih, ko je možno s primernim oblikovanjem sanirati obstoječe stanje in izboljšati prostorski odnos med stanovanjsko stavbo in vplivnim delom ulice ali trga ali ko je z dograditvami sosednjih stavb že določena nova gradbena linija. Pomožna stavba (dozidava) ima lahko ravno streho ali takšno, ki ne degradira prostorske celovitosti glavne stavbe in se lahko nameni za javni program.
Ostali pomožni objekti so lahko le pritlični, prislonjeni na stanovanjsko stavbo ali od nje odmaknjene najmanj za svojo višino in jih ni dovoljeno uporabljati za poslovne namene.

Začasni objekti
Locirajo se lahko v javni ali poljavni prostor pod naslednjimi pogoji:
– v času gradbenih del, javnih prireditev in izrednih razmer,
– na tržnicah v naseljih za potrebe stalnih prodajnih mest,
– če v prostoru optimalnega radija pešcev (200 m) okoli predlagane lokacije ni tovrstne ponudbe,
– če so izkoriščene vse druge možnosti za pridobitev ustreznih prostorov v grajenih stavbah naselja,
– če je dejavnost usklajena s prostorom, v katerem se nahaja in bo omogočala večje število uporabnikov najmanj polovico dneva,
– če urbanistične lastnosti ambienta omogočajo njegovo kvalitetno umestitev z ohranitvijo ambientalnih kvalitet (zelenic, parkov, platojev, trgov).
Za začasne objekte se uporabljajo stojnice in kioski, ki se izberejo za naselje. Tip stojnice ali kioska se mora prilagoditi obstoječi urbani opremi oziroma se predlaga novo.
Zunanja ureditev ter priključitev na javne mestne površine mora zagotavljati ustrezno prometno varnost. Zagotovljeno mora biti ustrezno število parkirnih mest (za gostinske, trgovske ipd. najmanj tri, za dejavnosti kot prodaja časopisov ipd. pa najmanj eno), enote ob glavnih cestah pa morajo imeti zagotovljen tudi prostor za varno ustavljanje vozil (drugi pas, uvoz ob parceli ipd.). Ob takšnih cestah morajo biti pločniki v dolžini najmanj 10 m okoli objekta dodatno zavarovani s fizičnimi barierami tako, da bo na njih preprečeno ustavljanje in parkiranje.

Reklamna sporočila
Reklamna sporočila in drugi tovrstni objekti in ureditve (poslikave fasad, ekrani...) so lahko razmeščeni le za to namenjenih površinah na glavnih ali slepih stranskih fasadah.
Ta sporočila so lahko nameščena le:
– v ravnini fasadne plošče, kot ploskovni elementi fasade,
– v osrednjem delu glavne fasade (oziroma najmanj 2,5 m od nivoja javnega prostora). Segajo lahko največ 90 cm v javni prostor in so lahko veliki do 1,5 m2.

Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajeno z:
– zmogljivostmi in lastnostmi prostora naselja, kulturne krajine naselja in njihovimi elementi,
– zakonom o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97),
– zakonom o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98),
– uredbo o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98),
– pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00),
– tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (FAGG, PTI 1991),
– pravilnikom o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah (Uradni list RS, št. 37/03),
– pravilnikom o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99),
– JUS za cestogradnjo,
– JUS za materiale uporabljene v cestogradnji.
Ob zamenjavi zgornjega ustroja cestnega telesa se naj rekonstruirajo tudi ostale komunalne naprave in objekti, ki so v njem.
Znotraj naselij se načrtovanje in izvajanje sprememb na objektih cestnega omrežja lahko izvaja le v okviru programskih izhodišč in usmeritev izvedbenih načrtov. Na območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, se cestno omrežje sanira oziroma preurejanja vzporedno z urejanjem javnih mestnih površin pešca ob cestišču, javnih in pojavnih parkirišč ter celotne obstoječe in predvidene infrastrukture v prostoru prometne ureditve.
Za morebitno gradnjo novih cestnih priključkov na kategorizirane državne ali občinske ceste oziroma za rekonstrukcijo obstoječih cestnih priključkov si je investitor dolžan pred izdajo dovoljenja za gradnjo pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste v smislu 54. člena zakona o javnih cestah ali soglasje Občine Dolenjske Toplice.
Za promet pešcev je potrebno predvideti posebne hodnike, ki morajo biti dvignjeni od cestišča in od njega fizično ločeni. Elemente za hodnik je potrebno uskladiti z vsemi veljavnimi tehničnimi predpisi.

Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da ne poškodujejo ceste in cestnih objektov pri tem pa mora biti zagotovljena tudi varnost priključevanja.
Interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na lokalno dovozno prometno omrežje s skupnim priključkom.
Tudi vsi ostali objekti GE naj imajo zagotovljeno vsaj možnost urgentnega dovoza, vendar pa morajo imeti hkrati zagotovljene možnosti za gašenje iz javnega vodovodnega omrežja. Slepo zaključene ulice morajo biti izvedene z obračališčem.
Parkirišča morajo biti zagotovljena na gradbeni parceli objekta. Pri opredeljevanju namembnosti oziroma pri spreminjanju namembnosti objektov je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest, glede na vrsto dejavnosti.
Pri posegih, ki tangirajo prometno omrežje in naprave, je potrebno pridobiti soglasje upravljavca cest.

Splošne usmeritve
Komunalni in energetski vodi se praviloma vodijo:
– znotraj naselij v javnem prostoru,
– v zaledju naselij po mejah posameznih prostorskih sklopov.
V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih energetskih in komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav razen izjemoma ob soglasju upravljavca posameznega voda. Na obstoječih objektih je dovoljeno samo redno vzdrževanje.
Za tangence komunalne infrastrukture z državnimi cestami je potrebno pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste, za tangence z občinskimi cestami pa soglasje Občine Dolenjske Toplice.

Pri načrtovanju in izvedbi komunalnih naprav je potrebno upoštevati dolgoročno potrebo prostora za opremljanje zemljišč s komunalnimi napravami in objekti ter njihovo medsebojno usklajenost in križanja.
Investitorji so dolžni pred zasipom ali predajo komunalne naprave ali objekta izdelati kataster komunalne naprave ali objekta ter ga posredovati pristojni geodetski službi oziroma upravljavcu komunalne naprave in objekta.

Komunalne in energetske objekte, kot so transformatorske postaje, kontrolni jaški ali merilna mesta ipd. se praviloma postavljajo v sklopu drugega objekta. Kolikor to ni mogoče zagotoviti, se pri lokacijskih pogojih predpiše pogoje zunanje ureditve.

Vodooskrba
Pri projektiranju in izvedbi vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati:
– odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 36/02),
– tehnični pravilnik o javnem vodovodu v Občini Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 47/02),
– odlok o zaščiti vodnih virov na območju Občine Novo mesto za območje Občine Dolenjske Toplice (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/85, 9/88, 10/88 in Uradni list RS, št. 23/96).

Kanalizacijsko omrežje
Pri dograditvi kanalizacijskega omrežja se naj upošteva mešani sistem na območjih, kjer je že zgrajena kanalizacija in ločen sistem na območjih, kjer je predvidena nova kanalizacija.
Kanalizacija mora biti priključena na čistilno napravo. Kompleksna gradnja v posameznih delih naselja mora potekati sočasno z izgradnjo sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
Meteorno vodo s cestišč, streh, parkirišč in ostalih utrjenih površin se odvaja preko peskolovcev in lovilcev olj in maščob v vodotoke ali ustrezno urejeno ponikovalnico.
Tehnološke odpadne vode je potrebno pred izpustom v javno kanalizacijo očistiti do stopnje dovoljene onesnaženosti, spuščati pa je možno le preko kontrolnega jaška.
Pri načrtovanju kanalizacije je potrebno upoštevati tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 47/02).
V primeru, ko objekta ni mogoče priključiti na javno kanalizacijsko omrežje, se pri določitvi načina odstranjevanja odpadnih voda upoštevajo predpisi s področja varstva voda.

Oskrba z električno energijo
Na področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati predpise s tega področja.
Električno omrežje se v območju kulturne krajine izgradi pod zemljo, posamezne prostostoječe kabelske omarice se locirajo na vizualno neizpostavljena mesta, kar naj velja tudi za omarice na fasadah.
Upravljavec mora zagotavljati ustrezne napetostne razmere za potrebe gospodinjstev in dejavnosti na podlagi izpolnjenih pogojev, ki jih poda v elektroenergetskem soglasju.

Oskrba s plinom
Za oskrbo s plinom je dovoljena postavitev plinskih cistern in razvod inštalacij do objekta. Plinske cisterne morajo biti locirane na gradbeni parceli objekta, v zalednem prostoru parcele.
Rezervoarji za plin morajo biti stabilni, lahko so nadzemni ali podzemni, do prostornine 5 m3, zgrajeni morajo biti 1,50 m od parcelen meje ter v skladu s pravilnikom za utekočinjen naftni plin (Uradni list RS, št. 22/91).

TT naprave in telekomunikacije
Objekte priključujemo na TT omrežje preko končnih avtomatskih central v posameznem območju. TT omrežje se zgradi z zemeljskimi kabli. Prostozračna napeljava ni dovoljena. Prostostoječe kabelske omarice se locirajo na tiste lokacije, ki vizualno niso izpostavljene, kar velja tudi za vzidavo omaric v fasade.
Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala se izgradi kabelski razdelilni sistem in se ga naveže na skupinsko anteno. Samostojne satelitske antene je dovoljeno locirati zgolj na vizualno neizpostavljene lokacije. Veljajo isti pogoji kot za telefonsko omrežje.

Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke je potrebno zbirati v posebnih zabojnikih, ki se locirajo na posamezna zbirna mesta. Pri tem naj se upošteva:
– pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98) ter občinsko regulativo s tega področja,
– na območjih s pretežno individualno zazidavo se zbirna mesta določijo na javnih površinah, v ostalih primerih pa na gradbeni parceli povzročitelja komunalnih odpadkov,
– zabojniki morajo biti postavljeni na utrjeno površino praviloma z nadstrešnico na prometno dostopnem mestu,
– za odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža, papir, kartoni, lesni odpadki in drugo, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno za ločeno zbiranje odpadkov organizirati ekološke otoke.
Komunalni odpadki se morajo deponirati na urejeni komunalni deponiji. Industrijske odpadke je potrebno zbirati in odstranjevati skladno s predpisi s tega področja.

Pri umestitvi dejavnosti v prostor je treba poleg splošnih pogojev upoštevati, da dejavnost ne povzroča nedovoljenih emisij v zrak, ne presega ravni hrupa, določena za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter prekomerno ne obremenjuje cestnega omrežja.
Za objekte, kjer se odvija dejavnost, ki povzroča večje motnje v prostoru, je treba izvesti ustrezno zaščito pred vplivi na bivalno in delovno okolje z ustrezno prostorsko organizacijo objektov in oblikovno tehničnimi rešitvami.
Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave in spremembe namembnosti ter dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali posegi v prostoru so dovoljeni, če poseg ne povzroča v okolju večjih motenj kot so s predpisi dovoljene.

Varstvo zraka
Vsi viri onesnaževanja morajo biti sanirani, izvedeni, vzdrževani in upravljani tako, da niso vir onesnaževanja zraka in da ne prekoračijo s predpisi določenih nivojev. Poleg navedenega je treba:
– meriti emisije in imisije posameznega vira možnega onesnaževanja, ugotavljati stopnjo onesnaženosti zraka in izvesti sanacijo v skladu z veljavnimi predpisi;
– ustrezno locirati nove programe oziroma dejavnosti;
– uporabljati za ogrevanje plin, lahka kurilna olja ali trda goriva z majhno vsebnostjo žvepla.
Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati:
– uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94);
– uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94 in 68/96);
– uredba o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, popr. 83/98).
 
Varstvo pred hrupom
Pri določanju pogojev za umestitev objektov v prostor je potrebno upoštevati predpise s področja varstva pred hrupom. Zaščita bivalnega in delovnega okolja pred hrupom se izvaja z ustrezno prostorsko organizacijo in oblikovno tehničnimi rešitvami (interventno tudi s protihrupnimi barierami) tako, da je hkrati vzpostavljena vizualna prostorska integracija motečega elementa v prostor. Protihrupna zaščita mora biti izvedena pred pričetkom opravljanja moteče ali motene dejavnosti.
Stanovanjsko območje je potrebno posebej zaščititi pred hrupom, povzročenim s prometom, v proizvodnih in obrtnih obratovalnicah. V stanovanjskih območjih je dovoljeno opravljati le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa, določenega za stanovanjske predele.
Za pridobitev gradbenega dovoljenja ali spremenjeno namembnost proizvodnih in obrtnih dejavnosti je potrebno pridobiti strokovno oceno obremenitve okolja s hrupom v skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96).
Pri dovolitvi gradnje objekta (novega ali rekonstruiranega objekta ali naprave, ki je vir hrupa) morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni z zgoraj citirano uredbo, in sicer:
– raven hrupa, ki je posledica uporabe ali obratovanja vira, ne sme presegati predpisane mejne ravni za vir hrupa in
– zagotovljeni morajo biti ukrepi za preprečevanje ali zmanjšanje ravni hrupa kot posledice uporabe ali obratovanja vira na najmanjšo možno mero.
V vseh območjih je treba:
– meriti hrup na obstoječih virih hrupa in po potrebi izdelati sanacijske programe in zmanjšati hrup do dovoljene ravni;
– izvesti aktivno in/ali pasivno zaščito s protihrupnimi ovirami ali izboljšanjem izolacijske sposobnosti objektov in naprav povsod, kjer hrup presega dovoljene ravni;
– spremeniti namembnost ali dejavnost tako, da se v posameznih območjih ne presežejo dovoljene ravni hrupa.
V stanovanjskih območjih so dopustne take spremljajoče dejavnosti, ki niso vir prekomernega hrupa.
 
Varstvo voda in obvodnih površin
Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi (goriva, olja, kemikalije, barve, laki, topila) mora biti v pokritih prostorih, urejenih tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina prestreže in zadrži.
Vse vire onesnaževanja vodnih virov ali površinskih voda je treba čim prej sanirati.
Pri določanju pogojev za umestitev objektov v prostor v območjih varstvenih pasov vodnih virov je potrebno upoštevati odlok o zaščiti vodnih virov na območju Občine Novo mesto za območje Občine Dolenjske Toplice (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/85, 9/88, 10/88; Uradni list RS, št. 23/96) in na lokacijah potencialnih vodnogospodarskih ureditev. Varstvena območja vodnih virov z določitvijo varstvenih pasov so prikazana v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev.
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor razen z deli, ki izhajajo iz 37. člena zakona o vodah (ZV-1) (Uradni list RS, št. 67/02), prav tako so na poplavnem območju prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda v skladu s 86. členom ZV-1. Priobalni pas za potok Sušico znaša 5 m. Zunanja meja priobalnih zemljišč se računa od meje vodnega zemljišča.
 
Varstvo tal
Objekti, ki bi lahko ogrožali tla, plodno zemljo in naravne dobrine, niso dovoljeni.
Vsa divja odlagališča odpadkov je treba odstraniti in sanirati.
Za vsa območja raziskovanja in pridobivanja mineralnih surovin je treba opredeliti namensko rabo zemljišča po zaključenem pridobivanju ter predvideti in izvajati sprotno in končno sanacijo ter rekultivacijo.
Pri umestitvi objektov posegov v prostor je potrebno upoštevati določbe:
– pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98 in 13/03),
– pravilnika o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list RS, št. 85/98).
 
Varstvo pred požarom
Pri novogradnjah, rekonstrukcijah, nadomestnih gradnjah je potrebno upoštevati medsebojne odmike, določene v predpisih. Za vse objekte je potrebno zagotoviti urgentni dovoz in poti za evakuacijo.
Protipožarni hidranti morajo biti locirani v ustrezni oddaljenosti in ob zunanji strani intervencijskih poti. Zagotovljena mora biti ustrezna količina vode. V območjih urejanja, kjer niso zagotovljene ustrezne količine požarne vode, je treba urediti ustrezne požarne bazene oziroma zagotoviti dostop do vodotokov.
 
Varstvo pred elektroenergetskim sevanjem
Pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za vsak nov ali rekonstruiran objekt ali napravo, ki je vir elektromagnetnega sevanja (po predpisih s področja varstva okolja so kot vir opredeljeni daljnovodi) mora biti izpolnjen pogoj, da elektromagnetno polje kot posledica uporabe ali obratovanja vira ne sme presegati mejnih vrednosti količin elektromagnetnega polja v posameznih območjih naravnega in življenjskega okolja, določenih z uredbo o elektro-magnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).

Pri umestitvi objektov v prostor je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami.
Pri vsakem objektu, s katerim pridobimo nove stanovanjske, proizvodne in poslovne površine, je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja obrambe in zaščite prebivalcev in materialnih dobrin pred učinki sodobnih vojnih sredstev.

Za ohranjanje narave je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
Biotsko raznovrstnost, naravne vrednote (naravno dediščino) in zavarovana območja se po zakonu o ohranjanju narave – ZON (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00, 119/02) aktivno vključuje v urejanje prostora ter rabo in izkoriščanje naravnih dobrin ter ukrepe varstva kulturne dediščine na način, ki ga določa zakon (6. člen ZON).
Posege v naravo, ki vključujejo tudi posege v prostor, se mora planirati, načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave. Temeljiti morajo na predhodni analizi naravnih značilnosti prostora.
Nosilec posega v naravo ali izvajalec dejavnosti mora delovati tako, v čim manjši meri posega v naravo ter po zaključku posega ali dejavnosti približa stanje v naravi tistemu stanju, ki je bilo pred posegom oziroma dejavnostjo (96. člen ZON).
Vsakdo, ki posega v naravo oziroma v habitat populacij rastlinskih in živalskih vrst, mora uporabljati načine, metode in tehnične pripomočke, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrste (16. člen ZON).
Vsi objekti na območjih naravnih vrednot, zavarovanih območjih in območjih pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti morajo biti načrtovani v skladu z varstvenimi režimi in usmeritvami, podanimi v naravovarstvenih smernicah za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Novo mesto za območje Občine Dolenjske Toplice (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, avgust 2000).
Na reki Krki in njenih pritokih ter v vplivnem območju reke niso dovoljeni posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali kakor koli prizadeli naravno vrednoto in ogrozili biotsko raznovrstnost območja.
Obnova mlinov, žag in jezov ter energetska izraba vode je dovoljena, če se bistveno ne spremenijo gabariti objektov in vodni režim. Obnova se izvede v skladu z varstvenimi usmeritvami za hidrološke naravne vrednote (naravno dediščino).
Za vse posege v prostor, ki bi lahko ogrozili biotsko raznovrstnost, naravne vrednote (naravno dediščino) ali zavarovana območja, podana v strokovnih podlagah varstva naravne dediščine (naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Novo mesto za območje Občine Dolenjske Toplice, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, avgust 2000), je po 104. in 105. členu zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00, 119/02) potrebno pridobiti pozitivno mnenje Zavoda RS za varstvo narave in dovoljenje za poseg v naravo, oziroma naravovarstvene pogoje ter naravovarstveno soglasje, ki ju izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.

Za varovanje kulturne dediščine je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– gradnja objektov ni dovoljena na pomembnejših območjih kulturne dediščine, območjih kulturnih spomenikov in druge kulturne dediščine, če je predvideni objekt/ureditev v neskladju z režimi varovanja,
– objekti so izjemoma dopustni, če je predvideni objekt/ureditev skladna z razvojnim programom v območju dediščine in skladna z določili varstvenih režimov ter drugih predpisov,
– gradnjo objektov na območjih kulturne dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojnih strokovnih služb in omogočiti njihovim strokovnim delavcem dostop do objektov dediščine in konservatorski nadzor, ki lahko vključuje tudi dodatne raziskave na objektu in njegovi okolici.

Na kmetijskih in gozdnih zemljiščih je dovoljeno:
– kmetijska obdelava in izkoriščanje gozda v skladu z gozdnogospodarskimi načrti,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja komunalnih naprav in objektov,
– postavitev objektov in naprav, namenjenih za kmetijsko in gozdnogospodarsko dejavnost, ki so v skladu kvalitetnimi lastnostmi območja kulturne krajine,
– postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak v pasu 1m od roba ceste,
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranja podatkov) po predhodnem dovoljenju pristojnega občinskega organa za urejanje prostora, z veljavnostjo največ treh let,
– ureditve za rekreacijo in gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo rekreacijsko dejavnost v območju s tem, da ni okrnjena osnovna namembnost območja; ti posegi so dovoljeni na manj kvalitetnih kmetijskih zemljiščih (druga kmetijska zemljišča) in na gozdnih zemljiščih.
Pri zemeljskih delih je potrebno humus odgrniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje kmetijskih zemljišč.

Javne zelene površine in parki se vzpostavljajo na predvidenih javnih mestih, ki so neurejena ali nepravilno urejena. Za nove zasaditve se lahko uporabijo le avtohtone drevesne vrste. Dovoljeno je formiranje linijskih ali nepravilnih zasaditev ob pomembnejših cestah ali poteh v naseljih ali kot poudarek prostorske dominante (cerkve, kapelice) v soglasju s pristojnimi službami za varstvo naravnih vrednot in kulturne dediščine.
Površine, ki so v kartografski dokumentaciji označene z Z predstavljajo v naselju, poleg javnih zelenih površin, območja, kjer naj se ohranja primarna raba oziroma naj te površine ostanejo nepozidane kot zeleni tampon v naselju ter naj se tako tudi urejajo.

Jedro naselja se ureja z ureditvenim načrtom Zgodovinsko jedro Dolenjske Toplice ter njegovimi spremembami in dopolnitvami. Odlok o ureditvenem načrtu Zgodovinsko jedro Dolenjske Toplice je bil objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 4/91, odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta Zgodovinsko jedro Dolenjske Toplice je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 40/01, popravek odloka pa v Uradnem listu RS, št. 83/03).

Morfološka enota 007 II/A stanovanjsko tkivo ob jedru naselja
Površine se namenjajo za stanovanja, javnemu programu (storitvena obrt) ter manjšim turističnim dejavnostim.
Stavbe primarnega niza sestavljajo trške enote in trške hiše. Stavbe primarnega niza so visoke P + 1 ali K+ P + M.
 
Morfološka enota 007 II/A1 jugovzhodni kare
PREDPISAN TIP GE: Trška GE – objekti organizirani okoli notranjega dvorišča, trška hiša je lahko visoka največ P+1 oziroma K (v celoti vkopana klet) +P+1 ali K (delno vkopana) + P +M (kolenčni zid skrit pod kapjo strehe).
V območju z lokalnim imenom “Ekonomija” se vzpostavi javni program za širše območje in manjše otroško igrišče. Ob ulici Pod Cvingerjem do prvih individualnih hiš se locira gosta zazidava z javnim programom v pritličju.
 
Morfološka enota 007 II/A2 obrečni jezik
Območje naj postane sestavni del urejanja turističnega kompleksa. Obstoječa grajena struktura se prestrukturira v stanovanjsko javni program, s turistično dejavnostjo.
Kulturno krajino potoka Sušice se ohrani kot eno od osnovnih prostorskih kvalitet. Prostor se funkcionalno in likovno navezuje na obstoječo in predvideno parkovno ureditev.
PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: ISH. Največji vertikalni gabarit novih objektov je lahko največ P+1 ali K (v celoti vkopana klet)+P+1 ali K (delno vkopana klet)+P+M (mansarda s kolenčnim zidom skritim pod kapjo strehe).
 
Morfološka enota 007 II/A3 razpršena gradnja
PREDPISAN TIP GE: Trška GE, s poslovno stanovanjsko ali poslovno trško stavbo in največjim gabaritom P+1 oziroma K (v celoti vkopana klet) +P+1 ali K (delno vkopana) + P +M (kolenčni zid skrit pod kapjo strehe).
 
Morfološka enota 007 II/A4 Škrile-Močile
Območje Škril in Močil se ureja z zazidalnim načrtom Na kamenju ter z njegovimi spremembami in dopolnitvami. Odlok o zazidalnem načrtu Na Kamenju je bil objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 6/91, odloki o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Na kamenju pa v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 10/90 in 12/91 ter v Uradnem listu RS, št. 37/95 in 71/00.
Pri pripravi sprememb in dopolnitev ZN je potrebno upoštevati koridor za prestavitev lokalne ceste L 293040 v podaljšku obstoječega mostu čez potok Sušica.

Morfološka enota 007 II/B posebne strukture
Morfološka enota 007 II/B1 posebni turistični objekti in ureditve
Dovoljeno je redno vzdrževanje in obnova obstoječih objektov in naprav za šport, rekreacijo in turistične namene.
Do sprejetja ureditvenega načrta za ME niso dovoljene:
– gradnja novih objektov;
– vsi drugi posegi in načini rabe prostora, ki rušijo kvalitetna ambientalna prostorska razmerja v naravnem parkovnem ambientu.
 
Morfološka enota 060 II/B2 kompleks šole in mladinskega tabora
Do sprejetja ureditvenega načrta so dovoljena le redna vzdrževalna in obnovitvena dela na objektih in napravah ter gradnja šolskih ali športnih in rekreativnih objektov ali ureditev, ki niso v nasprotju s predvideno izdelavo ureditvenega načrta.
Stavbna struktura mora biti predvsem v vlogi mejne strukture ambienta Dolenjskih Toplic ter podrejena naravnim elementom te meje (vizualno ozadje gozda, nizka, umirjena kompozicija stavb), ob tem pa se sanirajo obstoječi prostorski konflikti. Sanacija se lahko izvede predvsem z avtohtono vegetacijo.
Pri pripravi UN je potrebno upoštevati koridor za razbremenilno cesto v skladu s Študijo variant obvoznice Dolenjskih Toplic, Acer d.o.o. Novo mesto.
 
Morfološka enota 007 II/B3 pokopališče
Pokopališče se ohranja kot prostorska dominanta v naselju s izjemnim arhitekturnim sklopom s cerkvijo. Kompleks pokopališča se naj parkovno uredi. Pokopališče se naj razširi proti jugu. V celoti se varujejo in urejajo zelene površine pri izhodu iz naselja in ob pokopališču.
 
Morfološka enota 007 II/B4 obšolski prostor
Površine te ME so namenjene za dopolnitev programov obstoječih dejavnosti šole in mladinskega tabora predvsem v smislu zagotavljanja zadostnih manipulativnih površin (parkirišča, ureditev avtobusnega postajališča...).
Pri umeščanju objektov v prostor je potrebno upoštevati koridor za razbremenilno cesto v skladu s Študijo variant obvoznice Dolenjskih Toplic, Acer d.o.o. Novo mesto.
 
Morfološka enota 007 II/B5 športni kompleks
Do sprejetja zazidalnega načrta za športno-rekreacijski center se ohranja primerna kmetijska raba.
Pri pripravi ZN je potrebno upoštevati koridor za prestavitev lokalne ceste L 293040 v podaljšku obstoječega mostu čez potok Sušica.
 
Morfološka enota 007 II/B6 osamela kmetija
Dovoljena so vzdrževalna dela in obnova obstoječih objektov ter novogradnje za potrebe kmetije.
PREDPISAM TIP GE: RGE – domačija.
 
Morfološka enota 007 II/B7 blokada
Do sprejetja lokacijskega načrta oziroma določitve trase prestavitve lokalne ceste L 293040 v podaljšku obstoječega mostu čez potok Sušica gradnja objektov ni dovoljena.
 
Morfološka enota 007 II/B8 širitev kmetije
Dovoljena so vzdrževalna dela in obnova obstoječih objektov ter novogradnje za potrebe kmetije.
PREDPISAN TIP GE: RGE – domačija.

Morfološka enota 007 II/C individualna stanovanjska zazidava
Morfološke enote 007 II/C1, C2 in C3
PREDPISAN TIP GE: GE ISH.
Dovoljeno je locirati dejavnosti, ki ne motijo bivanja in so zanje zagotovljeni vsi predhodni pogoji.

Morfološka enota 007 II/D Cviblje
– sklop II/D1:
PREDPISAN TIP GE: suburbana GE. Največja dovoljena višina objektov je K+ P ali P+M, oziroma K+P+M, če je klet v celoti ali delno vkopana, glede na konfiguracijo terena.
– sklop II/D2:
PREDPISAN TIP GE: RGE. Dovoljeno je locirati dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem in ne motijo bivanja ter so zanje zagotovljeni vsi predhodni pogoji.
– sklop II/D3:
PREDPISN TIP GE: GE ISH s stanovanjsko stavbo visoko največ P+1 oziroma glede na konfiguracijo terena do K (v celoti vkopana klet)+P+1 ali K (delno vkopana klet)+P+M (mansarda s kolenčnim zidom skritim pod kapjo strehe).
– sklop II/D4:
PREDPISAN TIP GE: GE ISH.
Dovoljeno je locirati dejavnosti, ki ne motijo bivanja in so zanje zagotovljeni vsi predhodni pogoji.
Največja dovoljena višina objektov je P ali P+M oziroma glede na konfiguracijo terena K (v celoti vkopana klet)+P+M (mansarda s kolenčnim zidom skritim pod kapjo strehe).
– sklop II/D5:
Do sprejetja zazidalnega načrta za stanovanjsko pozidavo ME se ohranja primarna raba.
– sklop II/D6:
Do sprejetja zazidalnega načrta za mešano stanovanjsko pozidavo in pozidavo apartmajskega tipa se ohranja primarna raba.
– sklop II/D7:
Do izdelave prometne študije obvoznic se ohranja koridor za dostopno cesto na Cviblje. Kolikor se bo na podlagi študije ugotovilo, da bo cesta na Cviblje potekala drugje, se v morfološki enoti lahko dovoli gradnja.
PREDPISAN TIP GE: GE ISH.

Morfološka enota 023 II/B območja za obrt in proizvodnjo
 
Morfološka enota 023 II/B1 obrtno stanovanjska cona
V to enoto se locirajo dejavnosti, ki se preselijo iz jedra naselja Dolenjske Toplice ter druge proizvodne in storitvene obrti.
Ob regionalni cesti se zasadi visokoraslo drevje ter tako vizualno loči objekte od ceste.
Širitev izven sedanjega območja se ne dovoljuje.
 
Morfološka enota 023 II/B2 industrijsko-obrtna cona
Območje je namenjeno za industrijsko-obrtno cono. Do sprejetja zazidalnega načrta za industrijsko-obrtno cono se ohranja primarna raba; posegi, ki bi pomenili povečanje stroškov za izvedbo načrtovane cone niso dovoljeni.

Morfološka enota 023 II/C stanovanjska območja
 
Morfološka enota 023 II/C1 stanovanjska zazidava
Sedanjo zazidavo se naj sanira s kvalitetno zunanjo ureditvijo in zasaditvijo visokorasle vegetacije.
PREDPISAN TIP GE: GE ISH.
V tem območju ni dovoljeno opravljati obrti, razen tistih, ki dodatno ne obremenjujejo prostora in komunalnih naprav.
 
Morfološka enota 023 II/C2 vaška struktura Sel pri Dolenjskih Toplicah
PREDPISAN TIP GE: RGE – domačija.
 
Morfološka enota 023 II/C3 stanovanjska zazidava ob starem jedru naselja
PREDPISAN TIP GE: GE ISH.
 
Morfološka enota 023 II/C4 nova stanovanjska zazidava
Območje je namenjeno za širitev individualne stanovanjske zazidave. Do sprejetja zazidalnega načrta za stanovanjsko cono se ohranja primarna raba. Posegi ki bi pomenili povečanje stroškov za izvedbo načrtovane cone niso dovoljeni.

V vseh morfoloških enotah, skozi katere je predviden potek obvoznice Dolenjskih Toplic, je potrebno pri lociranju objektov v prostor in projektiranju upoštevati 25 metrski koridor, ki je variantno določen v grafičnem delu odloka (koridorji variant obvoznice so povzeti po Študiji variant obvoznice Dolenjskih Toplic; št. proj. IŠ-R04/2002, Acer d.o.o., junij 2002).

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem teh prostorskih ureditvenih pogojev opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.

Prostorski ureditveni pogoji (odlok, kartografski del in priloge) so stalno na vpogled na sedežu Občine Dolenjske Toplice, na Upravni enoti Novo mesto, Oddelku za okolje in prostor, pa hranijo poleg odloka 1 izvod kartografskega dela.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.