Na podlagi drugega odstavka 27. člena v povezavi z 72. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in popr. 8/03) sprejme župan Občine Komen

Kras je zaradi naravnih in ustvarjenih danosti identitetna in razpoznavna kulturna krajina. Njene sestavine: zemljepisna lega, oblikovana narava in okoljske, zgodovinske ter kulturne vrednosti grajenih struktur, predstavljajo kakovostno izhodišče turističnemu razvoju.
Turizem na Krasu ni nova gospodarska dejavnosti, je zvezno prisotna. Zaradi tradicionalno oblikovanih posebnosti prostora (med katerimi izstopajo kamnoseške mojstrovine, vidne v številnih značilno oblikovanih kamnitih zaščitnih zidovih, ki prepredajo obdelane površine in kamnitih poteh, ki združujejo preprosto in posebno likovno oblikovane kamnite hiše v naselja), ki so v sodobni turistični dejavnosti vedno bolj cenjene, pa naj bi ta panoga postala celo vodilna.
Med grajenimi strukturami, ki identiteto in razpoznavnost kulturne krajine pomembno sooblikujejo, je po interdisciplinarnih ocenah posebej vreden Štanjel. Naselje, ki leži na presečišču regionalnih lokalnih cest in železnice ima staro naselbinsko jedro razglašeno za kulturni spomenik in zavarovano z odloki: odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju Občine Sežana (1992) in odlok o razglasitvi dela Ferrarijevega vrta kot spomenika državnega pomena (1999).
V preteklosti je bil nastanek in razvoj naselbine pogojen s središčno komunikacijsko točko v pokrajini in obliko zemljišča, ki je omogočila gradnjo na vidnem, v prostoru izpostavljenem mestu. In prav lega naselja na stičišču komunikacij in njen dominanten položaj v kulturni krajini, sta poleg enkratne in neponovljive prostorske celote stare grajene strukture z oblikovanimi naravnimi danostmi, ki to strukturo obdajajo, še danes pomembni vrednosti, ki jo mora bodoči usmerjen razvoj naselja izkoristiti.
V zadnjem obdobju, namreč opisane prostorske in tudi identitetne vrednosti grajene strukture starega Štanjela, v razvojno urejanje naselja niso bile vključene. Opazno je pretrganje kontinuitete in degradacija naselbinskih kakovosti.
Zatečeno stanje zahteva novo razvojno načrtovanje, ki bo izpeljano tako, da bo pretrgana kontinuiteta v urbanem in arhitekturnem razvoju Štanjela ponovno vzpostavljena. Staro, ki predstavlja posebne vrednosti in tudi možnosti (turizem) za boljši razvoj novega, bo potrebno z razvojno prenovo povezati v enovit organizem. Le tako bo mogoče izpolniti v vrednostnih dokumentih že oblikovano vizijo, v kateri je Štanjel postavljen za enega od bodočih stebrov turistično-gospodarskega razvoja širšega območja – kraške regije.
Prostorski razvoj obravnavanega območja opredeljuje dolgoročni plan Občine Sežana za obdobje 1986–2000 in družbeni plan Občine Sežana za obdobje 1986–1990 oba za območje Občine Komen (Uradni list SRS, št. 14/88, Primorske novice – Uradne objave, št. 1/89, 3789, 5/92 in 18/93 in Uradni list RS, št. 28/95, 50/97) spremenjen in dopolnjen z odlokom o uskladitvi dolgoročnega plana Občine Sežana za obdobje 1986–2000 s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 13/89).
V postopku je izdelava urbanistične zasnove kot sestavnega dela sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov Občine Komen, ki bo oblikovala razvojno vizijo obravnavanega območja.
Za posege na območju starega jedra Štanjel je potrebno pripraviti lokacijski načrt, ki bo oblikovan v soglasju z novo razvojno vizijo in upoštevanjem smernic varstva kulturne dediščine.
Vsebinska izhodišča za pripravo programa priprave predstavljajo naslednja gradiva:
– program celostnega razvoja podeželja CRPOV za naselja: Hruševica, Kobjeglava, Kobdilj, Lukovec in Štanjel v Občini Komen, Razvojna agencija ROD,
– regionalni razvojni program za južno Primorsko 2002–2006, gradivo za programski odbor (predlog), Koper, julij 2002,
– regionalni inovativni program razvoja podeželja za območje zgornje vipavske doline in komenskega krasa, občine: Vipava, Ajdovščina, Komen, oktober 2001,
– pilotni projekt Kras, Skupen razvojni program Kraške regije, 2002,
– pilotni projekt Kras, september 2002, Izvedbeni del Skupnega razvojnega programa 2003–2006 občin Divača, Hrpelje–Kozina, Komen in Sežana ter kraškega dela občin Koper in Miren-Kostanjevica,
– Štanjel – Programska zasnova za naselje Štanjel, junij 1999. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.

Predmet izdelave občinskega lokacijskega načrta je prostorska ureditev regionalnega pomena, ki obsega:
– v konservatorskem načrtu iz leta 1998 zaščiteno območje,
– z odlokom Ministrstva za kulturo št. 3852 iz leta 1999 zaščiteno območje Ferrarijevega vrta,
– območje minimalnega radija zaščite, ki obsega tudi poti, ki so vas povezovale z zaledjem, obrambni sistem naselja in celotno nekdanjo lastnino E. Ferrarija.
Programska izhodišča bodo sledila programskim izhodiščem urbanistične zasnove za Štanjel in Kobdilj, ki je v postopku izdelave.
Zaradi vrednosti kulturne dediščine, prostorskih vrednosti in vrednosti, ki jih naselje predstavlja kot pomemben turistični in razvojni potencial širšega območja Štanjela in Kobdilja je območje starega jedra naselja Štanjela izjemnega pomena za Južno primorsko regijo in tudi državo Slovenijo.
Cilj izdelave občinskega lokacijskega načrta:
Štanjel je privlačen za obiskovalce zaradi zanimive in relativno ohranjene, enkratne ter neponovljive prostorske celote, ki vključuje oblikovano naravno krajino ter bogato kulturno dediščino. Prevladuje prostorska kvaliteta celote v značilnem, izjemno krajinskem okviru. Poseben problem za revitalizacijo starega vaškega jedra naselja Štanjel predstavlja odsotnost komunalne infrastrukture, izdelane na sodoben način z upoštevanjem varstva okolja (čistilna naprava) oziroma kulturne dediščine.
Iz zapisanega dejstva izhaja cilj prostorskega urejanja, ki bo dosežen z novimi dokumenti in je:
Da se ob hkratnem ščitenju prostorskih kvalitet razvije taka gospodarska osnova, ki bo omogočala:
– ohranitev kakovostnega okolja in dediščine,
– prilagoditev zgodovinskega naselja dejanskim potrebam današnjega časa,
– ohranitev naravne, zgodovinske in arhitekturne vrednosti starega jedra Štanjela,
– zaustavitev in postopno odpravo degradacijskih procesov,
– trajno izboljšavo življenja na območju obdelave.
Prevladujoč delež v naselbinski rabi prostora naj tvori prenova, s katero je moč pridobiti nove bivalne površine, ki naj v naselju prevladujejo. Varujejo in revitalizirajo naj se vsi objekti kulturne dediščine, kjer je moč planirati stanovanjsko rabo, uslužno obrt, trgovino, poslovne, upravne, gostinske in podobne dejavnosti, ki morajo biti primerne lupini. Varstvo dediščine naj bo aktivno. Pri morebitnem preoblikovanju starih delov naselja naj se ščiti značilne gabarite ter silhueto naselbinskega jedra s posameznimi prostorskimi dominantami.
Dne 7. 10. 2003 je Občina Komen skladno z 28. členom ZUreP-1 sklicala prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Datum ter kraj in čas zbora konference je pripravljavec javno objavil na oglasnih deskah vaških skupnosti Štanjel in Kobdilj.
Na prostorsko konferenco so bili osebno vabljeni nosilci urejanja prostora, ki so navedeni v III. točki tega programa priprave ter druga interesna združenja in predstavniki organizirane javnosti. Prav tako so bili o prostorski konferenci osebno obveščeni vsi občani naselij Štanjel in Kobdilj.
Na prostorski konferenci so bila posredovana naslednja priporočila oziroma usmeritve:
– predstavnica Direkcije RS za ceste je opozorila na obveznost celovitega reševanja prometa na državni cesti predvsem z vidika prometne varnosti, pri čemer je potrebno zagotoviti primerno priključevanje na državno cesto ter ustrezno reševati postajališča in parkirne površine za množični turizem,
– predstavnik požarnega inšpektorata je poudaril na posebno obravnavo požarne ogroženosti območja,
– predstavnik Komunalno stanovanjskega podjetja Sežana je opozoril na potrebo ustrezno rešitev ravnanja z odpadnimi vodami ter posebej poudaril racionalnost odločitve glede tehnologije čistilne naprave. Hkrati je potrebno v lokacijskem načrtu določiti potrebna mesta za ločeno zbiranje odpadkov,
– predstavnik podjetja Telekom Slovenije je seznanil navzoče z aktivnostmi pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za telekomunikacijski vod Dutovlje–Branik. Hkrati je opozoril na neurejeno stanje telekomunikacijske opremljenosti starega Štanjela in območja gradu,
– predstavnik podjetja Elektro Primorska je opozoril na potrebno sočasnost izgradnje infrastrukture ter probleme in potrebne aktivnosti za takšno izvedbo projekta,
– predstavnik vaške skupnosti Štanjel je opozoril na ključne probleme prebivalcev, ki so predvsem: neurejena komunalna infrastruktura ter neurejen prometni režim območja.

Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave občinskega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu občinskega lokacijskega načrta pa mnenje, so:
1. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Uprava RS za varstvo narave, Vojkova 1/b, 1000 Ljubljana;
2. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Republiška direkcija za varstvo okolja in urejanje voda, izpostava Koper, Pristaniška 12, 6000 Koper;
3. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, Enota Postojna, Ljubljanska 50a, 6230 Postojna;
4. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Postojna, Ulica 1. maja 7, p.p. 157, 6230 Postojna;
5. Direkcija Republike Slovenije za ceste, izpostava Koper, Ulica 15. maja 14, 6104 Koper;
6. Zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Nova Gorica, Delpinova 16, 5000 Nova Gorica;
7. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica, Delpinova 16, 5000 Nova Gorica;
8. Slovenske železnice, Kolodvorska ulica 11, 1000 Ljubljana;
9. Komunalno stanovanjsko podjetje d.d. Sežana, Partizanska 2, 6210 Sežana;
10. Elektro Primorska d.d., Erjavčeva 22, 5000 Nova Gorica;
11. Kraški vodovod Sežana d.o.o., Bazoviška 6, 6210 Sežana;
12. Telekom Slovenije, PE Koper, Kolodvorska cesta 9, 6000 Koper;
13. Občina Komen, v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture, Komen 86, 6223 Komen.
Pobudnik, pripravljavec in naročnik lokacijskega načrta je Občina Komen, Komen 86, 6223 Komen. Izdelovalca izbere naročnik po predpisih o oddaji javnega naročila.

Pri izdelavi strokovnih podlag in občinskega lokacijskega načrta je treba upoštevati naslednja že izdelana gradiva in projekte:
– Štanjel in Kobdilj – strokovne podlage za urbanistično zasnovo. Pilotni projekt kras, delavnica, avgust 2002,
– Marco Pozzetto, 1998, Maks Fabiani. MGS Press Trieste,
– arhitekturni popis hiš v starem Štanjelu, Oktober 1998. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo,
– Štanjel – Programska zasnova za naselje Štanjel, junij 1999. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo,
– Štanjel – širše območje, konservatorske smernice za varovanje kulturne dediščine,
– Štanjel – ožje območje: konservatorski program. Marec 1999, ZVNKD Nova Gorica,
– digitalni topografski načrt,
– digitalni katastrski načrt, ortografija in 3D model,
– arheološke raziskave SV stolpa v Štanjelu, maj 1999 Goriški muzej,
– Vesna Škafar, 2001 Štanjel – San Daniele del Carso, Conservacione e progetto,
– v smeri razvojnega načrta dediščine Štanjela. April 2002, Mednarodni konservatorski center Raymond Lemaire, Katoliška univerza Leuven,
– komunalna infrastruktura na širšem območju Štanjela 2000, Sežana, Kars projektiranje in inženiring,
– Kras med Štanjelom in Devinom, ureditev vinotek in informacijskih centrov v Štanjelu in Devinu,
– načrt kanalizacije in komunalne čistilne naprave, Odvajanje in čiščenje odpadnih vod naselij Štanjel in Kobdilj 2001, Sežana Krasinvest,
– revitalizacija Štanjelskega gradu. 2002, Komen, Občina Komen,
– trije trgi, 2001, Občina Komen, Uniarh d.o.o.,
– Štanjel – Grad (EŠD 7244), konservatorski program (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica, december 2001),
– strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine Občina Komen.
V postopku priprave mora naročnik pridobiti naslednje strokovne podlage na katerih bodo temeljile rešitve lokacijskega načrta:
– analiza obstoječega stanja prometa na območju obdelave v povezavi s širšim območjem (motorni promet, mirujoči promet, peš promet, kolesarski promet, urgentni promet, javni promet);
– dopolnitev geodetskih podlag v M 1:500;
– analiza požarne ogroženosti območja;
– ničelno stanje okolja in idejne rešitve in ukrepi za preprečitev negativnih vplivov načrtovanih ureditev na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, idejne rešitve in ukrepi za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno ureditvijo morebitnih izravnalnih ukrepov;
– inženirsko geološke značilnosti območja, seizmičnost in stabilitetne razmere;
– geomorfološke značilnosti območja urejanja;
– strokovne podlage glede socialnih in ekonomskih vplivih načrtovane ureditve;
– podatke zemljiškega katastra in katastra stavb;
– podatke iz zemljiške knjige o lastnikih in drugih imetnikih stvarnih pravic;
– preveritev programskih izhodišč glede predvidene namenske rabe posameznih objektov iz programskih zasnov in drugih izdelanih projektov;
– variantne idejne zasnove načrtovane prostorske ureditve, izdelana tako, da vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejne zasnove posameznih elementov prostorske ureditve (ambientalne ureditve), izdelane kot posamezni načrti, tako da vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejne zasnove nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe z ureditvami mirujočega prometa;
– idejne zasnove zaščite, prestavitve in ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih in drugih priključkov in ureditev;
– idejne zasnove in rešitve zbiranja komunalnih odpadkov;
– idejne zasnove oblikovanja krajine;
– idejne zasnove možne faznosti izvedbe posameznih ukrepov in rešitev.
V postopku priprave mora izdelati Zavod za varstvo kulturne dediščine – Gorica, strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine v skladu z 41. členom zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in Zavod za varstvo narave – izpostava Gorica izdelati naravovarstvene smernice v skladu s 97. in 98. členom zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00 in 119/02).
V postopku priprave lokacijskega načrta se lahko določijo tudi morebitne dodatne strokovne podlage.

-------------------------------------------------------------------------------------------
Ključni sklopi aktivnosti                  Začetek         Konec           Izvajalci
-------------------------------------------------------------------------------------------
1  Zbor prostorske konference in izdelava  september 2003  oktober 2003    Občina Komen
   programa priprave lokacijskega načrta
2  Objava programa priprave                oktober 2003    oktober 2003    Občina Komen
   v Uradnem listu RS
3  Izdelava smernic s strani pristojnih    oktober 2003    november 2003   Nosilci urejanja
                                                                           prostora
   nosilcev urejanja prostora
4  Izdelava strokovnih podlag              oktober 2003    februar 2004    *
5  Izdelava variantnih strokovnih rešitev  januar 2004     marec 2004      *
6  Izbira variantne strokovne rešitve      marec 2004      april 2004      *
7  Prostorska konferenca pred obravnavo    april 2004      april 2004      Občina Komen
   osnutka lokacijskega načrta
7  Javna razgrnitev in javna obravnava     maj 2004        maj 2004        Občina Komen
   osnutka lokacijskega načrta
8  Izdelava dopolnjenega predloga          junij 2004      junij 2004      *
   usklajenega s stališči do pripomb
   in predlogov iz javne razgrnitve
9  Pridobivanje mnenj nosilcev urejanja    junij 2004      julij 2004      *
   prostora k dopolnjenemu predlogu
   lokacijskega načrta
10 Potrditev lokacijskega načrta na        september 2004  september 2004  Občina Komen
   Občini Komen
11 Potrditev lokacijskega načrta na MOPE   oktober 2004    oktober 2004    MOPE
12 Sprejem lokacijskega načrta –           november 2004   november 2004   Občina Komen
   občinski svet
13 Objava lokacijskega načrta              november 2004   november 2004   Občina Komen
-------------------------------------------------------------------------------------------

* Izvajalec bo izbran s postopkom oddaje javnega naročila.

Sredstva za pripravo občinskega lokacijskega načrta, v skladu s sklepom Občinskega sveta občine Komen iz 6. redne seje z dne 5. 6. 2003, zagotovi Občina Komen v občinskih proračunih za leto 2003 in 2004.

Ta program priprave začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.