Na podlagi 24. člena zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 22/03 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa ravnanja in načine varstva pri trgovini z osebki živalskih in rastlinskih vrst, določenih v prilogah 1 do 9, ki so sestavni del te uredbe.
(2) Ta uredba določa tudi ravnanja in načine varstva pri trgovini z živimi osebki tujerodnih vrst.

V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. datum pridobitve je datum, ko so osebki odvzeti iz narave, rojeni v ujetništvu ali umetno razmnoženi;
2. dovoljenje ali potrdilo je upravni akt, s katerim se dovoli uvoz, izvoz, ponovni izvoz, vnos iz morja ali drugo dopustno ravnanje za osebke po tej uredbi;
3. država porekla je država, v kateri so osebki odvzeti iz narave, gojeni v ujetništvu ali umetno razmnoženi;
4. izdaja je zaključek vseh postopkov za pripravo in izdajo dovoljenja oziroma potrdila ter vročitev vložniku;
5. matična skupina so vsi osebki, udeleženi pri gojitvi, ki se uporabljajo za razmnoževanje;
6. osebki so katerekoli žive ali mrtve živali ali rastline ali njihove razvojne oblike, ki pripadajo vrstam, navedenim v prilogah 1 do 9 te uredbe, ali žive živali ali rastline tujerodne vrste. Osebki so tudi del živali ali rastlin ali izdelki iz njih, ne glede na to, če so že del drugih izdelkov, ter kateri koli drugi izdelki, za katere okoliščine (zlasti oznaka, opis, risba, sestavine ipd.) ali dejstva kažejo, da so vsebovani deli ali izdelki iz živih, mrtvih ali razvojnih oblik živali ali rastlin, ki pripadajo vrstam, navedenim v prilogah 1 do 9 te uredbe. Za osebke se ne štejejo tisti deli ali izdelki iz živali ali rastlin, ki so v prilogah 1 do 9 te uredbe posebej označeni z oznako v opombah. Določbe te uredbe se uporabljajo tudi za osebke, če vsaj eden od prednikov pripada vrsti iz prilog 1 do 9 te uredbe, ali so deli takega prednika ali izdelek iz njega. Če predniki osebkov pripadajo vrstam iz različnih prilog 1 do 4 te uredbe, ali če je v prilogah 1 do 4 te uredbe navedena le vrsta enega od prednikov, se uporabljajo določbe, ki so bolj omejujoče. Pri osebkih rastlinskih križancev se v primerih, če eden od prednikov pripada vrsti, navedeni v prilogi 1 te uredbe, uporabljajo bolj omejujoče določbe le, če je v prilogi pri tej vrsti takšna oznaka v opombah;
7. obdelani osebki so osebki, ki so glede na naravno surovo stanje znatno spremenjeni za nakit, okrasje, umetnine, pripomočke ali glasbene instrumente. Šteje se, da so osebki obdelani, če nedvomno sodijo v eno od omenjenih kategorij in jih ni treba dodatno rezljati ali ročno ali strojno obdelovati, da so uporabni za svoje namene. Pri trgovini z obdelanimi osebki je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo določitev zvrsti kulturne dediščine in postopke za izdajo dovoljenj za izvoz kulturne dediščine;
8. potomec prve generacije je žival, pridobljena v nadzorovanem okolju, katere vsaj eden od staršev je zaplojen v naravi ali vzet iz nje;
9. potomec druge generacije in potomec naslednjih generacij je žival, pridobljena v nadzorovanem okolju, katere starši so pridobljeni v nadzorovanem okolju;
10. osebni ali gospodinjski predmeti so mrtvi osebki, njihovi deli oziroma izdelki iz njih, ki so last fizične osebe in so ali bodo del njenega premičnega premoženja;
11. ponujati za prodajo pomeni kakršnokoli obliko ponujanja osebkov za prodajo, vključno z oglaševanjem ali naročanjem oglaševanja za prodajo ali vabilom k prodaji;
12. pretovarjanje pomeni kakršnokoli spremembo prevoznega sredstva oziroma načina prevoza osebkov;
13. preverjanje je preverjanje potrdil ali dovoljenj oziroma drugih dokumentov in listin, predpisanih s to uredbo, pregled osebkov in, če je to potrebno na podlagi te uredbe ali predpisov, ki urejajo druga ravnanja z osebki vrst, odvzem vzorcev za analizo ali podrobnejšo preiskavo, pri uvozu, izvozu, ponovnem izvozu ali tranzitu;
14. trgovina je kakršenkoli uvoz, skupaj z vnosom iz morja, osebkov, za katere veljajo določbe te uredbe, v Republiko Slovenijo ter njihov izvoz ali ponovni izvoz iz Republike Slovenije ter uporaba, prenos, oziroma prenos imetništva osebkov v Republiki Sloveniji;
15. prodaja pomeni kakršnokoli obliko prodaje, vključno z najemom, menjavo ali izmenjavo osebkov;
16. komercialni namen je kakršenkoli namen s ciljem pridobivanja ekonomske ali kakršnekoli druge koristi;
17. komercialno ravnanje je kakršnokoli ravnanje, katerega namen je pridobitev ekonomske ali kakšne druge koristi in je izvedena zlasti s preprodajo, zamenjavo, prodajo, prikazovanjem, oglaševanjem, nudenjem uslug ali na kakršenkoli drug način, s katerim je mogoče pridobiti ekonomsko ali drugo korist;
18. vnosi iz morja so neposredni vnosi katerihkoli osebkov, odvzetih iz morskega okolja, ki ni pod jurisdikcijo nobene države, vključno z zračnim prostorom nad morjem, morskim dnom in njegovim podtaljem, v Republiko Slovenijo;
19. zapuščeni oziroma pobegli osebki so živi osebki tujerodne vrste, ki nimajo znanega imetnika oziroma niso pod nadzorom imetnika;
20. pisno strokovno mnenje je pisna izjava in njena utemeljitev, ki jo na osnovi vseh razpoložljivih podatkov izda strokovni organ;
21. usposobljene za pravilno oskrbo so osebe, ki so opremljene z orodji in napravami za skrb za žive osebke živalskih in rastlinskih vrst, pri kateri so ustrezne bivalne razmere in imajo znanja za oskrbo osebkov;
22. oznake v opombah pri osebkih vrst, navedenih v prilogah 1 do 4 te uredbe, so razložene v prilogi 18, ki je sestavni del te uredbe, za osebke vrst iz priloge 8 te uredbe pa v prilogi 19, ki je sestavni del te uredbe.

(1) Uvoz osebkov, ponovni uvoz, vnos iz morja, njihov izvoz oziroma ponoven izvoz je dopusten le ob pogojih in na način, določen v tej uredbi.
(2) Dovoljenja, potrdila ali druge listine iz te uredbe je prepovedano uporabiti za katerikoli osebek, ki ni osebek, za katerega je dovoljenje, potrdilo ali listina izdano.

(1) Uvoz osebkov vrst iz priloge 6 te uredbe je prepovedan.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je uvoz osebkov vrst iz priloge 6 te uredbe iz posamezne države porekla dovoljen, če je ob vrsti, kateri osebek pripada, v prilogi 6 te uredbe oznaka v opombi, da je uvoz dovoljen.
(3) Za uvoz osebkov vrst iz prejšnjega odstavka se izda uvozno dovoljenje, če:
1. je vloga za izdajo uvoznega dovoljenja vložena pred uvedbo omejitve uvoza ali
2. upravni organ ugotovi, da obstaja pogodba ali naročilo, za katero je plačilo že opravljeno ali zaradi katerega so osebki že odposlani pred uvedbo omejitve uvoza.
(4) Če ni s to uredbo določeno drugače, se omejitve iz prvega odstavka tega člena ne uporabljajo za:
– osebke, rojene in gojene v ujetništvu ali umetno razmnožene,
– osebke, uvožene za namene iz 5., 6. in 7. točke drugega odstavka 30. člena te uredbe,
– osebke, ki so del gospodinjskih predmetov fizičnih oseb, ki vstopajo v državo z namenom začasnega ali stalnega prebivanja v njej.

(1) Uvoz kožuhov osebkov vrst iz I. poglavja priloge 7 te uredbe ter drugih izdelkov iz osebkov vrst iz II. poglavja priloge 7 te uredbe, če jih sestavljajo kožuhi osebkov vrst iz I. poglavja priloge 7 te uredbe, je prepovedan.
(2) Past stopalka je naprava, zasnovana tako, da osebke zadrži ali ujame s čeljustjo, ki se tesno sklene okoli ene ali več okončin osebka in tako prepreči sprostitev okončine ali okončin iz pasti.
(3) Uvoz kožuhov osebkov vrst iz III. poglavja priloge 7 te uredbe se dovoli, če upravni organ po proučitvi podatkov, ki so na voljo, ugotovi:
1. da je v državi izvoznici lov z uporabo pasti stopalk prepovedan,
2. da se osebke lovi na način, skladen z mednarodno dogovorjenimi standardi humanega lova s pastmi ali
3. da so osebki rojeni in gojeni v ujetništvu.
(4) V primeru uvoza iz prejšnjega odstavka mora vložnik mejnemu carinskemu organu na kraju uvoza predložiti uvozno dovoljenje iz IV. poglavja priloge 7 te uredbe.

(1) Uvoz kož, izdelkov iz njih in drugih izdelkov, pridobljenih iz osebkov vrst iz priloge 9 te uredbe, v komercialne namene, je prepovedan.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se uvoz osebkov iz prejšnjega odstavka iz priloge 9 te uredbe dovoli, če so osebki pridobljeni s tradicionalnim eskimskim lovom, ali če je njihov uvoz nekomercialen.
(3) Uvozno dovoljenje se izda, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. strokovni organ po proučitvi podatkov, ki so na voljo, poda pisno strokovno mnenje:
– da uvoz osebkov ne vpliva škodljivo na ugodno stanje vrste ali na območje razširjenosti posamezne populacije te vrste v državi porekla in da ni drugih dejavnikov, povezanih z ohranitvijo vrste, ki onemogočajo izdajo uvoznega dovoljenja,
– da je uvoz osebkov potreben za napredovanje znanosti ali za nujne biomedicinske namene in se dokaže, da je ta vrsta edina primerna za te namene, in ni osebkov, rojenih in gojenih v ujetništvu, ali za raziskovanje ali izobraževanje, katerega cilj je varstvo ali ohranitev vrste ali
– da gre za uvoz za namene, ki ne škodujejo preživetju obravnavane vrste;
2. vložnik predloži dokumentacijo, iz katere izhaja, da so osebki pridobljeni v skladu s predpisi države porekla o varstvu obravnavane vrste, ter izjavo, da bodo osebki uporabljeni za namene iz druge ali tretje alinee prejšnje točke.
(4) V primeru uvoza iz prejšnjega odstavka mora vložnik mejnemu carinskemu organu na kraju uvoza predložiti uvozno dovoljenje, ki ga izda upravni organ.

(1) Za uvoz osebkov vrst iz priloge 1 te uredbe iz držav pogodbenic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Uradni list RS – MP, št. 31/99; v nadaljnjem besedilu: držav pogodbenic) je treba uvozno dovoljenje predložiti mejnemu carinskemu organu, ki opravi preverjanje.
(2) Uvozno dovoljenje se izda, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. če vložnik predloži izvozno dovoljenje oziroma potrdilo pristojnega organa države izvoznice, s katerim potrjuje, da bo za osebke izdano izvozno dovoljenje;
2. če vložnik predloži dokumentacijo, iz katere izhaja, da so osebki pridobljeni v skladu s predpisi države pogodbenice izvoza ali ponovnega izvoza. Če gre za uvoz osebkov vrst, določenih v dodatkih Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Uradni list RS – MP, št. 31/99; v nadaljnjem besedilu: konvencija) je to izvozno dovoljenje ali potrdilo o ponovnem izvozu ali kopija dovoljenja oziroma potrdila, ki ga v skladu s Konvencijo izda pristojni organ države izvoza oziroma ponovnega izvoza;
3. če upravni organ ugotovi, da se osebke ne uporabi v komercialne namene;
4. če upravni organ po posvetovanju s strokovnim organom ugotovi, da ni drugih dejavnikov, povezanih z ohranitvijo vrste, ki onemogočajo izdajo uvoznega dovoljenja;
5. če upravni organ ugotovi, da so vsi živi osebki pripravljeni na prevoz in prepeljani v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz in pretovor živali ter zaščito živali;
6. če strokovni organ po preučitvi podatkov, ki so na voljo, poda pisno strokovno mnenje, iz katerega izhaja:
– da uvoz osebkov ne vpliva škodljivo na ugodno stanje vrste ali na območje razširjenosti posamezne populacije te vrste,
– da gre za uvoz na podlagi 5., 6. ali 7. točke drugega odstavka 30. člena te uredbe,
– da gre za uvoz za namene, ki ne škodujejo preživetju obravnavane vrste,
– da je bivališče za žive osebke v namembnem kraju ustrezno za njihovo primerno vzdrževanje in oskrbo.
(3) Za izdajo uvoznega dovoljenja za osebke vrst iz priloge 1 te uredbe ni treba predložiti dokumentacije, da so osebki pridobljeni v skladu s predpisi države pogodbenice izvoza ali ponovnega izvoza, če gre za uvoz osebkov vrst, za katere države pogodbenice niso izrazile pridržka. V tem primeru se vložniku ne izroči izvirnika uvoznega dovoljenja, dokler ne predloži izvoznega dovoljenja ali potrdila o ponovnem izvozu.

(1) Za uvoz osebkov vrst iz priloge 2 te uredbe iz držav pogodbenic je treba uvozno dovoljenje predložiti mejnemu carinskemu organu, ki opravi preverjanje.
(2) Uvozno dovoljenje se izda, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. če vložnik predloži dokumentacijo, iz katere izhaja, da so osebki pridobljeni v skladu s predpisi države pogodbenice izvoza ali ponovnega izvoza. Če gre za osebke vrst, določene v dodatkih Konvencije, je ta dokumentacija izvozno dovoljenje ali potrdilo o ponovnem izvozu ali kopija dovoljenja oziroma potrdila, ki ga v skladu s konvencijo izda pristojni organ države izvoza oziroma ponovnega izvoza;
2. če vložnik predloži dokumentacijo, iz katere izhaja, da je bivališče za žive osebke v namembnem kraju ustrezno opremljeno za njihovo primerno vzdrževanje in oskrbo;
3. če vložnik predloži dokumentacijo, iz katere izhaja, da so vsi živi osebki pripravljeni na prevoz in prepeljani v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz in pretovor živali ter zaščito živali;
4. če upravni organ po posvetovanju s strokovnim organom ugotovi, da ni drugih dejavnikov, povezanih z ohranitvijo vrste, ki onemogočajo izdajo uvoznega dovoljenja;
5. če strokovni organ po preučitvi podatkov, ki so na voljo, poda pisno strokovno mnenje, iz katerega izhaja, da uvoz osebkov v Republiko Slovenijo ne vpliva škodljivo na ugodno stanje vrste ali na velikost območja, na katerem živi obravnavana populacija vrste, ter pri tem upošteva trenutni ali pričakovan obseg trgovine.
(3) Pisno strokovno mnenje iz 5. točke prejšnjega odstavka se lahko uporabi tudi za kasnejše uvoze, če se stanje, na katerega se nanaša pisno strokovno mnenje, bistveno ne spremeni.

Za uvoz osebkov vrst iz priloge 3 te uredbe iz držav pogodbenic je treba uradno obvestilo o uvozu predložiti mejnemu carinskemu organu, ki opravi preverjanje. Mejnemu carinskemu organu se predloži še:
– izvozno dovoljenje, ki ga v skladu s konvencijo izda pristojen organ države izvoza in dokazuje, da so osebki pridobljeni v skladu s predpisi države izvoza ali ponovnega izvoza, za izvoz osebkov vrst iz priloge 3 te uredbe iz države pogodbenice, pri katerih je navedena oznaka v opombah ali
– izvozno dovoljenje, potrdilo o ponovnem izvozu ali potrdilo o poreklu, ki ga v skladu s konvencijo izda za to pristojen organ države izvoza ali ponovnega izvoza, za izvoz ali ponovni izvoz osebkov vrst iz priloge 3 te uredbe iz države pogodbenice, če pri državi pogodbenici ni navedene oznake v opombah.

Za uvoz osebkov vrst iz priloge 4 te uredbe iz držav pogodbenic je treba uradno obvestilo o uvozu predložiti mejnemu carinskemu organu, ki opravi preverjanje.

Ne glede na določbe 3. in 6. točke drugega odstavka 7. člena te uredbe ter 1., 3. in 4. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe, se dovoljenje izda, če vložnik predloži dokumentacijo, iz katere izhaja:
– da so osebki uvoženi ali pridobljeni v Republiki Sloveniji v skladu s predpisi, ki urejajo pridobitev osebkov vrst ali njihov uvoz in izvoz in se, spremenjeni ali nespremenjeni ponovno uvažajo ali
– da so obdelani osebki, pridobljeni pred 1. junijem 1947.

(1) Za izvoz ali ponovni izvoz osebkov vrst iz priloge 1 te uredbe iz Republike Slovenije v države pogodbenice je treba izvozno dovoljenje ali potrdilo o ponovnem izvozu predložiti mejnemu carinskemu organu, ki opravi preverjanje.
(2) Izvozno dovoljenje se izda, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. če vložnik predloži dokumentacijo, iz katere izhaja:
– da so osebki pridobljeni v skladu s predpisi, ki urejajo njihov odvzem iz narave,
– da gre za zapuščene oziroma pobegle osebke, ki so ponovno ujeti v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z zapuščenimi ali pobeglimi osebki,
– da so osebki pridobljeni v Republiki Sloveniji v skladu z določbami konvencije ali
– da so osebki pridobljeni v Republiki Sloveniji ali vanjo uvoženi pred 23. aprilom 2000;
2. če vložnik predloži dokumentacijo, iz katere izhaja:
– da so vsi živi osebki pripravljeni na prevoz in prepeljani v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz in pretovor živali ter zaščito živali,
– da se osebki vrst, ki niso navedene v Dodatku I Konvencije, ne uporabijo v komercialne namene,
– da je izdano uvozno dovoljenje, če gre za izvoz osebkov vrst iz Dodatka I Konvencije v državo pogodbenico;
3. če upravni organ po posvetovanju s strokovnim organom ugotovi, da ni drugih dejavnikov, povezanih z ohranitvijo vrste, ki onemogočajo izdajo izvoznega dovoljenja;
4. če strokovni organ po proučitvi podatkov, ki so na voljo, poda pisno strokovno mnenje, iz katerega izhaja, da odvzem osebkov iz narave ali njihov izvoz ne vpliva škodljivo na ugodno stanje vrste ali na velikost območja, na katerem živi obravnavana populacija vrste.
(3) Potrdilo o ponovnem izvozu se izda, če so izpolnjeni pogoji iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka, in če vložnik predloži dokumentacijo, iz katere izhaja, da so osebki:
1. uvoženi v Republiko Slovenijo v skladu z določbami te uredbe,
2. vključeni v mednarodno trgovino v skladu z določbami konvencije, če so uvoženi v Republiko Slovenijo pred 23. aprilom 2000 ali
3. zakonito uvoženi na ozemlje Republike Slovenije pred uveljavitvijo te uredbe.

(1) Za izvoz ali ponovni izvoz osebkov vrst iz prilog 2 in 3 te uredbe iz Republike Slovenije v države pogodbenice je treba izvozno dovoljenje ali potrdilo o ponovnem izvozu predložiti mejnemu carinskemu organu, ki opravi preverjanje.
(2) Izvozno dovoljenje se izda, če so izpolnjeni pogoji iz 1. točke, prve alinee 2. točke, 3. in 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena.
(3) Potrdilo o ponovnem izvozu se izda, če so izpolnjeni pogoji iz prve alinee 2. točke, 3. točke drugega odstavka ter tretjega odstavka prejšnjega člena.

Ne glede na določbe druge alinee 2. točke in 4. točke drugega odstavka 12. člena te uredbe izda upravni organ izvozno dovoljenje ali potrdilo o ponovnem izvozu za osebke, za katere vložnik predloži dokumentacijo, iz katere izhaja, da gre za obdelane osebke, pridobljene pred 1. junijem 1947, ali za mrtve osebke, njihove dele ali izdelke iz njih, pridobljene pred 23. aprilom 2000 v skladu s predpisi, ki urejajo pridobitev, uvoz in izvoz.

(1) Za uvoz osebkov vrst iz prilog 1 do 4 te uredbe iz držav, ki niso pogodbenice konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Uradni list RS – MP, št. 31/99; v nadaljnjem besedilu: države nepogodbenice), je treba uvozno dovoljenje ali uradno obvestilo o uvozu predložiti mejnemu carinskemu uradu, ki opravi preverjanje.
(2) Uvozno dovoljenje se izda, če je za osebke izdano izvozno dovoljenje ali potrdilo države nepogodbenice, ki ga izda pristojni organ te države, registriran pri sekretariatu konvencije, ter v primeru osebkov, odvzetih iz narave, opravljeno posvetovanje s sekretariatom konvencije. Izvozno dovoljenje vsebuje:
– ime, žig in podpis organa, pristojnega za izdajo dovoljenj in potrdil v zvezi z izvozom ali ponovnim izvozom osebkov,
– popoln naslov izvoznika in uvoznika osebkov,
– znanstveno poimenovenje vrste in število osebkov ter morebitne oznake in opis osebkov,
– navedbo porekla osebkov,
– številko dovoljenja ali potrdila,
– datum izdaje in datum veljavnosti dokumenta in
– izjavo, da so vsi živi osebki pripravljeni na prevoz in prepeljani v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz in pretovor živali ter zaščito živali.
(3) Za osebke vrst iz prilog 1 in 2 te uredbe je uvoznik dolžan priskrbeti dokumentacijo pristojne organizacije države izvoza, iz katere izhaja, da izvoz ne vpliva škodljivo na ugodno stanje vrste v naravi in so osebki pridobljeni v skladu s predpisi države izvoza, ki urejajo varstvo prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst.

(1) Za uvoz osebkov vrst iz priloge 1 te uredbe iz držav nepogodbenic morajo biti izpolnjeni pogoji iz 7. člena te uredbe.
(2) Za uvoz osebkov vrst iz priloge 2 te uredbe iz držav nepogodbenic morajo biti izpolnjeni pogoji iz 8. člena te uredbe.
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se osebke vrst iz prilog 1 in 2 te uredbe, odvzete iz narave, lahko uvozi iz države nepogodbenice le za namene varstva vrst, in sicer za:
1. nekomercialno gojitev živali,
2. nekomercialno razmnoževanje rastlin,
3. ponovno naselitev v naravo ali
4. raziskovanje.
(4) Za osebke vrst iz prilog 1 in 2 te uredbe, ki so gojeni v ujetništvu ali umetno razmnoženi in katerih uvoz iz države nepogodbenice je namenjen komercialni dejavnosti, izda upravni organ uvozno dovoljenje po posvetovanju s sekretariatom konvencije.

Za uvoz osebkov vrst iz priloge 3 te uredbe iz držav nepogodbenic je treba predložiti uradno obvestilo o uvozu mejnemu carinskemu organu ter predložiti dokumentacijo, iz katere izhaja poreklo osebkov in jo izda pristojen organ države nepogodbenice ter opraviti preverjanje. Preverjanje opravi mejni carinski organ.

Za uvoz osebkov vrst iz priloge 4 te uredbe iz držav nepogodbenic morajo biti izpolnjeni pogoji iz 10. člena te uredbe.

(1) Izvoz osebkov vrst iz priloge 1 te uredbe v države nepogodbenice je dovoljen za namene iz tretjega odstavka 16. člena te uredbe ob izpolnjevanju pogojev iz 12. člena te uredbe.
(2) Izvoz osebkov vrst iz priloge 2 te uredbe v države nepogodbenice je dovoljen za namene iz tretjega odstavka 16. člena te uredbe ob izpolnjevanju pogojev iz 13. člena te uredbe.
(3) Za izvoz osebkov vrst iz priloge 3 te uredbe v države nepogodbenice morajo biti izpolnjeni pogoji iz 13. člena te uredbe.

Za uvoz živih osebkov tujerodnih vrst ali njihovih razvojnih oblik z namenom njihove naselitve ali doselitve v naravno okolje ali njihove gojitve ali razmnoževanja, mora vložnik upravnemu organu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave, predložiti poročilo o opravljeni presoji tveganja za naravo.

(1) Za uvoz živih osebkov tujerodnih vrst, ki niso navedene v prilogah 1 do 4 te uredbe, je treba uvozno dovoljenje predložiti mejnemu carinskemu organu, ki opravi preverjanje.
(2) Uvozno dovoljenje iz prejšnjega odstavka upravni organ izda, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da je podano pisno strokovno mnenje strokovnega organa, iz katerega izhaja:
– da uvoz osebkov v Republiko Slovenijo ne vpliva škodljivo na ugodno stanje vrste ali velikost območja, na katerem živi obravnavana populacija vrste, ob upoštevanju trenutnega ali pričakovanega obsega trgovine. To mnenje velja tudi za kasnejše uvoze, dokler se zgoraj navedeni vidiki pomembno ne spremenijo,
– da morebitni naključni ali namerni izpust ali pobeg osebkov v naravno okolje ne ogroža domorodnih živalskih in rastlinskih vrst v Republiki Sloveniji,
– da je bivališče za žive osebke v namembnem kraju ustrezno opremljeno za njihovo primerno vzdrževanje in oskrbo;
2. da vložnik predloži izjavo, iz katere izhaja namen uvoza;
3. da upravni organ po posvetovanju s strokovnim organom ugotovi, da ni dejavnikov, povezanih z ohranitvijo obravnavane vrste ali domorodnih vrst, ki onemogočajo uvoz osebkov;
4. da upravni organ ugotovi, da so vsi živi osebki pripravljeni na prevoz in prepeljani v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz in pretovor živali ter zaščito živali.

(1) Tranzit osebkov vrst iz prilog 1 do 9 te uredbe in živih osebkov tujerodnih vrst se prijavi mejnemu carinskemu organu.
(2) Pri tranzitu osebkov vrst iz prilog 1 in 2 te uredbe je treba poleg prijave iz prejšnjega odstavka predložiti izvozno dovoljenje ali potrdilo o ponovnem izvozu, ki ga izda pristojni organ države izvoza ali ponovnega izvoza, iz katerega izhaja namembni kraj osebkov.
(3) Če dokumenti iz prejšnjega odstavka niso izdani pred izvozom ali ponovnim izvozom, se morajo osebki zaseči ali odvzeti. Osebkov se ne odvzame, če dokumenti pošiljke ne spremljajo, vendar pa se predložijo naknadno in so izdani v skladu s petim odstavkom 37. člena te uredbe.

(1) Določbe te uredbe o uvozu in ponovnem uvozu se ne uporabljajo za mrtve osebke vrst iz prilog 1 do 4 te uredbe, njihove dele ali izdelke iz njih, ki so osebni ali gospodinjski predmeti in se uvažajo ali ponovno uvažajo v Republiko Slovenijo.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se določbe te uredbe o uvozu in ponovnem uvozu uporabljajo za osebne ali gospodinjske predmete, ki se uporabljajo za komercialne namene, prodajo, prikazujejo v komercialne namene, posedujejo za prodajo, ponujajo za prodajo ali prevažajo za prodajo.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se določbe te uredbe o uvozu uporabljajo, če gre za osebne ali gospodinjske predmete iz osebkov vrst, navedenih v prilogi 1 te uredbe, ki se v Republiko Slovenijo uvažajo prvič in jih uvaža fizična oseba s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji ali dokaže, da namerava stalno ali začasno prebivati v njej.
(4) Za osebne ali gospodinjske predmete, skupaj z lovskimi trofejami, se štejejo mrtvi osebki, ki so:
– v osebni prtljagi fizičnih oseb, ki prihajajo iz tujine,
– v imetništvu tuje fizične osebe, ki si ureja stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji,
– lovske trofeje, ki jih je fizična oseba uplenila, njihov dejanski uvoz pa poteka naknadno.
(5) Če gre za prvi uvoz osebnih ali gospodinjskih predmetov in lovskih trofej iz osebkov vrst, navedenih v prilogi 2 te uredbe, ki ga opravi fizična oseba s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ni treba predložiti uvoznega dovoljenja mejnim carinskim organom, če ta oseba predloži izvirnik dokumenta in kopijo izvoznega dovoljenja ali potrdila o ponovnem izvozu države izvoznice. Carinski organ pošlje izvirnik upravnemu organu, potrjeno kopijo pa vrne fizični osebi.
(6) Če gre za ponovni uvoz osebnih ali gospodinjskih predmetov in lovskih trofej iz osebkov vrst, navedenih v prilogi 1 ali 2 te uredbe, ki ga opravi fizična oseba s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ni treba predložiti uvoznega dovoljenja carinskemu organu, če ta oseba predloži carinsko potrjeno kopijo za imetnika, ki je sestavni del uvoznega ali izvoznega dovoljenja, ali potrjeno kopijo dokumenta za izvoz ali ponovni izvoz iz prejšnjega odstavka ali dokument, iz katerega izhaja, da so osebki vrst, navedenih v prilogi 1 ali 2 te uredbe, zakonito pridobljeni v Republiki Sloveniji.
(7) Ne glede na določbe petega in šestega odstavka tega člena uvoznega dovoljenja, izvoznega dovoljenja ali potrdila o ponovnem izvozu ni treba predložiti za največ:
– 250 gramov kaviarja jesetrovk (Acipenseriformes spp.) na osebo,
– tri lupine polžev vrste Strombus gigas na osebo,
– tri ropotulje iz kaktej (Cactaceae spp.) na osebo.

(1) Določbe te uredbe o izvozu in ponovnem izvozu se ne uporabljajo za mrtve osebke vrst iz prilog 1 do 4 te uredbe, njihove dele in izdelke iz njih, ki so osebni ali gospodinjski predmeti in se iz Republike Slovenije izvažajo ali ponovno izvažajo, če so:
– v osebni prtljagi fizičnih oseb, ki odhajajo iz Republike Slovenije,
– v lasti fizičnih oseb, ki dokažejo, da se stalno ali začasno selijo iz Republike Slovenije.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka veljajo določbe te uredbe o izvozu in ponovnem izvozu za osebne ali gospodinjske predmete in lovske trofeje iz osebkov vrst, navedenih v prilogi 1 ali 2 te uredbe, ki se uporabljajo za komercialne namene, prodajo, prikazujejo v komercialne namene, posedujejo za prodajo, ponujajo za prodajo ali prevažajo za prodajo ali izvažajo.
(3) Če gre za ponovni izvoz osebnih ali gospodinjskih predmetov in lovskih trofej iz osebkov vrst, navedenih v prilogi 1 ali 2 te uredbe, ki ga opravi fizična oseba s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ni treba predložiti potrdila o ponovnem izvozu carinskim organom, če ta oseba predloži carinsko potrjeno kopijo za imetnika, ki je sestavni del uvoznega ali izvoznega dovoljenja ali kopijo dokumenta iz petega odstavka prejšnjega člena te uredbe ali drug dokument, iz katerega izhaja, da so osebki vrst, navedenih v prilogi 1 ali 2 te uredbe, zakonito pridobljeni v Republiki Sloveniji.
(4) Ne glede na določbi drugega in tretjega odstavka tega člena izvoznega dovoljenja ali potrdila o ponovnem izvozu ni treba predložiti za največ:
– 250 gramov kaviarja jesetrovk (Acipenseriformes spp.) na osebo,
– tri lupine polžev vrste Strombus gigas na osebo,
– tri ropotulje iz kaktej (Cactaceae spp.) na osebo.

(1) Ne glede na določbe 7., 8., 9., 10., 12. in 13. člena te uredbe se uvoz, izvoz in ponovni izvoz, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, dovoli raziskovalcem in raziskovalnim organizacijam, registriranim pri upravnem organu države, v kateri se nahajajo, če gre za nekomercialno posojanje, darovanje ali izmenjavo herbarijskih rastlin, posušenih ali na kakršen koli drug način shranjenih muzejskih osebkov in živih rastlin, označenih z etiketo iz priloge 13, ki je sestavni del te uredbe, ali podobno etiketo, ki jo izda ali odobri pristojen upravni organ katere koli druge države.
(2) Raziskovalce in raziskovalne organizacije iz Republike Slovenije registrira upravni organ tako, da jim določi registrsko številko, ki je sestavljena iz petih znakov; prva dva sta dvočrkovna ISO-koda za državo, zadnji trije pa sestavljajo enkratno številko, ki jo vsakemu raziskovalcu ali raziskovalni organizaciji dodeli upravni organ.
(3) Raziskovalci in raziskovalne organizacije so dolžni sestaviti inventar osebkov iz prilog 1 do 4 te uredbe in omogočiti upravnemu organu vpogled vanj ter ga redno dopolnjevati.

(1) Upravni organ registrira in vodi evidenco registriranih raziskovalcev in raziskovalnih organizacij ter njihove nazive in naslove posreduje sekretariatu konvencije.
(2) Pogoji za registracijo raziskovalcev in raziskovalnih organizacij so:
1. da so raziskovalne zbirke osebkov in zapisi v zvezi z njimi stalno v organizaciji in pod strokovnim nadzorom,
2. da so osebki na razpolago vsem usposobljenim uporabnikom, vključno z uporabniki iz drugih organizacij in drugim raziskovalcem,
3. da se o raziskovalnih zbirkah vodi stalna evidenca in
4. da so osebki zakonito pridobljeni z namenom raziskovanja in hrambe.

(1) Embalaža, v kateri se prenašajo osebki iz 25. člena te uredbe, mora biti označena z etiketo iz priloge 13 te uredbe, ki jo izda upravni organ. Etiketa mora vsebovati podatke o tipu osebkov (herbarijski material, konzervirani, zaliti osebki, živ rastlinski material ipd.), ime in naslov pošiljatelja ter registrske številke izvoznih in uvoznih raziskovalcev ali raziskovalnih organizacij s podpisom odgovorne osebe.
(2) Raziskovalci in raziskovalne organizacije morajo izpolniti vse rubrike etikete iz prejšnjega odstavka in o uporabi vsake etikete obvestijo upravni organ, tako da vrnejo temu namenjeni del etikete.

(1) Predkonvencijski osebki so osebki, pridobljeni pred uveljavitvijo konvencije v državi porekla in Republiki Sloveniji.
(2) Za dan pridobitve živih ali mrtvih osebkov, odvzetih iz narave, se šteje dan odvzema osebkov iz naravnega okolja, za dele osebkov ali izdelke iz njih pa dan pridobitve v last oziroma posest. Če dneva pridobitve osebkov ni mogoče določiti, takih osebkov ni mogoče šteti za predkonvencijske.
(3) Upravni organ izda potrdilo o predkonvencijskem statusu osebkov iz prvega odstavka tega člena.
(4) Potrdilo o predkonvencijskem statusu osebkov vsebuje:
– datum pridobitve osebkov,
– potrditev, da so osebki pridobljeni pred uveljavitvijo konvencije v Republiki Sloveniji ali
– da vrsta, kateri osebki pripadajo, ni bila v času pridobitve navedena na dodatkih konvencije.

(1) Ne glede na določbe 7., 8., 9., 10., 12. in 13. člena te uredbe je uvoz, izvoz in ponovni izvoz brez uvoznih ali izvoznih dovoljenj ali potrdila o ponovnem izvozu dovoljen za osebke, ki so sestavni del cirkusov, potujočih živalskih vrtov, razstav rastlin ali drugih potujočih razstav, na podlagi potrdila o predkonvencijskem statusu osebkov, če gre za predkonvencijske osebke ali potrdila o gojitvi v ujetništvu ali umetni razmnožitvi, če gre za osebke, gojene v ujetništvu ali umetno razmnožene.
(2) Upravni organ za namen iz prejšnjega odstavka izda potrdilo o predkonvencijskem statusu ali gojitvi v ujetništvu oziroma umetni razmnožitvi, s katerim dovoljuje večkraten uvoz ter izvoz osebkov v Republiko Slovenijo in iz nje.
(3) Ne glede na določbo četrtega odstavka 28. člena te uredbe upravni organ izda potrdilo o predkonvencijskem statusu osebkov iz prvega odstavka tega člena le, če so pridobljeni pred 1. julijem 1975 ali pred vključitvijo vrste, kateri osebki pripadajo, na dodatke konvencije.
(4) Potrdilo iz drugega odstavka tega člena je veljavno 3 leta. Pred pretekom se na zahtevo vložnika veljavnost lahko podaljša za nadaljnja 3 leta.
(5) Vloga za izdajo potrdila iz drugega odstavka tega člena vsebuje seznam osebkov ter dokumente, iz katerih izhaja, kdaj in na kakšen način so osebki pridobljeni, in dokumente (slike, opise ipd.), iz katerih izhaja, da bodo osebki prepeljani v skladu z določbami te uredbe.

(1) Osebke vrst iz prilog 1 in 8 te uredbe je prepovedano kupovati, ponujati v odkup, jih pridobivati v komercialne namene, javno prikazovati v komercialne namene, uporabljati za komercialne koristi ter jih prodajati, posojati, najemati, oddajati, posedovati za prodajo, hraniti ali skladiščiti za prodajo, ponujati za prodajo ali prevažati za prodajo.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka upravni organ izjemoma dovoli opravljanje takih ravnanj v naslednjih primerih:
1. če so osebki vrst pridobljeni v Republiki Sloveniji ali vanjo uvoženi pred uveljavitvijo te uredbe in vložnik dokaže upravnemu organu, da so pridobljeni v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave,
2. če gre za obdelane osebke, pridobljene pred 1. junijem 1947,
3. če so osebki vrst uvoženi v Republiko Slovenijo v skladu z določbami te uredbe in se uporabljajo za namene, ki ne vplivajo škodljivo na ugodno stanje vrste ali na velikost območja, na katerem živi obravnavana populacija vrste,
4. če so osebki živalskih vrst rojeni in gojeni v ujetništvu, osebki rastlinskih vrst pa umetno razmnoženi, ali njihovi deli ali izdelki iz njih,
5. če so nujno potrebni za napredovanje znanosti ali za nujne bio-medicinske namene in se dokaže, da je ta vrsta edina primerna za te namene, in kadar ni osebkov te vrste, rojenih in gojenih v ujetništvu ali umetno razmnoženih,
6. če so namenjeni za gojitev ali razmnoževanje v korist ohranjanju obravnavane vrste,
7. če so namenjeni raziskovanju ali izobraževanju, katerega cilj je varstvo ali ohranitev vrste ali
8. če izvirajo iz Republike Slovenije in so odvzeti iz narave v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko upravni organ odobri ravnanja iz prvega odstavka tega člena tudi raziskovalcem in raziskovalnim organizacijam, če gre za osebke, ki so v zbirki in so namenjeni gojitvi v ujetništvu ali umetnemu razmnoževanju v korist ohranitvi vrste, ali raziskavam ali izobraževanju, katerega cilj je ohranitev ali varstvo vrste, pod pogojem, da se osebki komercialno ponujajo le drugim raziskovalnim organizacijam ali raziskovalcem, ki so registrirani pri upravnemu organu v skladu s to uredbo.
(4) O ravnanjih iz drugega in tretjega odstavka tega člena izda upravni organ potrdilo iz priloge 12, ki je sestavni del te uredbe.
(5) Potrdilo iz prejšnjega odstavka se izda imetniku osebkov, vsak nadaljnji imetnik osebkov mora pridobiti novo potrdilo.

Prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena veljajo tudi za osebke vrst iz priloge 2 te uredbe, razen če vložnik upravnemu organu predloži dokazilo, iz katerega izhaja, da so osebki pridobljeni na zakonit način oziroma, če ne izvirajo iz Republike Slovenije, da so vanjo uvoženi v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst.

Določbe prvega odstavka 30. člena te uredbe ne veljajo za:
– žive osebke živalskih vrst iz priloge 5 te uredbe in njihove križance, rojene in gojene v ujetništvu, označene v skladu z 52. členom te uredbe,
– umetno razmnožene osebke rastlinskih vrst ali
– obdelane osebke, pridobljene pred 1. junijem 1947.

(1) Za kakršen koli prenos (prevoz, selitev, nova nastanitev, sprememba bivališča ipd.) živih osebkov vrst iz prilog 1 in 8 te uredbe iz kraja, navedenega v uvoznem dovoljenju ali kateri koli drugi listini, izdani v skladu s to uredbo, je potrebno potrdilo iz priloge 12 te uredbe, upravnega organa.
(2) Potrdilo iz prejšnjega odstavka se izda, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– če oseba, odgovorna za prenos osebkov, na zahtevo upravnega organa predloži dokumentacijo, iz katere izhaja, da so osebki pridobljeni v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave,
– če strokovni organ po proučitvi podatkov, ki so na voljo, poda pisno strokovno mnenje, iz katerega izhaja, da je bivališče za žive osebke v namembnem kraju ustrezno opremljeno za njihovo primerno vzdrževanje in oskrbo,
– če upravni organ ugotovi, da ni drugih dejavnikov, ki onemogočajo izdajo dovoljenja.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena potrdilo ni potrebno, če je treba žive osebke prenesti zaradi nujnega veterinarskega zdravljenja in se jih takoj po opravljenem zdravljenju vrne v kraj, od koder so prenešeni.

Če gre za prenos živih osebkov vrst iz priloge 2 te uredbe, lahko imetnik osebkov le-te izroči prejemniku po prejemu njegovega pisnega obvestila o bivališču, opremi in metodah, ki so potrebni za ustrezno oskrbo osebkov.

Če gre za prenos živih osebkov vrst iz prilog 1 do 8 te uredbe v Republiko Slovenijo ali iz nje, zadrževanje med tranzitom ali pretovarjanjem, se ti pripravijo, selijo in oskrbujejo v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz in pretovor živali ter zaščito živali.

Upravni organ dovoljenja za izvoz, uvoz ali potrdila o ponovnem izvozu osebkov izda takoj, če vložnik predloži dokaze, iz katerih izhaja, da:
1. so osebki, navedeni v dodatkih konvencije, pridobljeni pred uveljavitvijo določb konvencije v državi izvoza in uvoza,
2. so osebki namenjeni za osebno rabo,
3. so osebki rojeni ali gojeni v ujetništvu ali umetno razmnoženi,
4. so osebki namenjeni posojanju, darovanju ali izmenjavi herbarijskih zbirk, sušenih ali kako drugače hranjenih osebkov, muzejskih eksponatov ali živih rastlin v nekomercialnem sodelovanju med raziskovalci ali raziskovalnimi organizacijami, ki so registrirani pri upravnem organu ali
5. so osebki namenjeni gojitvi ali umetnemu razmnoževanju v programih hranitvenega gojenja ali razmnoževanja.

(1) Vloga za izdajo dovoljenj in potrdil na podlagi te uredbe se predloži upravnemu organu v pisni obliki.
(2) Vloga za izdajo uvoznega, izvoznega dovoljenja ali potrdila o ponovnem izvozu se vloži pred uvozom osebkov v Republiko Slovenijo ali njihovim izvozom ali ponovnim izvozom iz nje.
(3) Vložnik mora na vlogi iz prvega odstavka tega člena navesti resnične podatke, podati resnične izjave in informacije ter predložiti veljavne listine.
(4) Pri uvozu osebkov v Republiko Slovenijo se dovoljenja, potrdila ali druge listine drugih držav štejejo za veljavne, če so izdane in uporabljene za izvoz ali ponovni izvoz iz te države pred zadnjim dnem svoje veljavnosti in se uporabijo za uvoz v Republiko Slovenijo najkasneje v šestih mesecih od dneva izdaje.
(5) Če uvoznik, izvoznik ali ponovni izvoznik pred uvozom, izvozom ali ponovnim izvozom osebkov vlogi za izdajo dovoljenja, potrdila ali druge listine iz te uredbe ne predloži dokumentacije države izvoza, uvoza ali ponovnega izvoza iz 7., 8., 9., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 19. in 21. člena te uredbe, seznani upravni organ z razlogi, zaradi katerih ta dokumentacija ni predložena. Ta dokumentacija se za osebke vrst iz prilog 2 in 3 te uredbe in osebke vrst iz priloge 1 te uredbe, ki se ponovno uvažajo v državo, ali so pridobljeni pred 1. junijem 1947, lahko izjemoma predloži za nazaj. Ta izjema se lahko uveljavlja samo, če upravni organ po posvetovanju s pristojnimi organi druge države ugotovi, da nepredložitve dokumentacije k vlogi ni mogoče pripisati uvozniku, izvozniku oziroma ponovnemu izvozniku in je uvoz, izvoz ali ponovni izvoz teh osebkov skladen z določbami konvencije.
(6) Na uvoznih, izvoznih dovoljenjih in potrdilih o ponovnem izvozu, izdanih na podlagi prejšnjega odstavka, upravni organ na obrazcu iz priloge 10 te uredbe v rubriki 23 označi naknadno izdajo dovoljenja, potrdila ali druge listine in razloge zanjo.
(7) Če upravni organ vlogo zavrne ali zavrže, izda pisno odločbo.

(1) Vloge za izdajo dovoljenj, potrdil in drugih listin za osebke vrst iz prilog 1 do 4 te uredbe predloži vložnik na obrazcu, določenem v prilogi 10, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Vloge za izdajo dovoljenj, potrdil in drugih listin za osebke vrst iz prilog 5 do 9 te uredbe predloži vložnik na obrazcu, določenem v prilogi 15, ki je sestavni del te uredbe, oziroma mora vloga vsebovati vse podatke, predpisane na obrazcu iz priloge 15 te uredbe.

(1) Uvozna dovoljenja, izvozna dovoljenja in potrdila o ponovnem izvozu za osebke vrst iz prilog 1 do 4 te uredbe se izdajo v obliki in z vsebino na obrazcu, določenem v prilogi 10 te uredbe. Uvozna dovoljenja, izvozna dovoljenja in potrdila o ponovnem izvozu so sestavljena iz:
– izvirnika,
– kopije za imetnika,
– kopije za državo izvoza ali ponovnega izvoza pri uvoznih dovoljenjih ali kopije, ki jo carinski organ vrne organu izdajatelju pri izvoznih dovoljenjih ali potrdilih o ponovnem izvozu,
– kopije za upravni organ in
– vloge.
(2) Uradno obvestilo o uvozu za osebke vrst iz prilog 3 in 4 te uredbe se izda v obliki in z vsebino na obrazcu, določenem v prilogi 11, ki je sestavni del te uredbe. Uradno obvestilo o uvozu je sestavljeno iz:
– izvirnika in
– kopije za uvoznika.
(3) Potrdilo za ravnanje iz drugega in tretjega odstavka 30. člena te uredbe in dovoljenje iz prvega odstavka 33. člena te uredbe se izdata v obliki in z vsebino na obrazcu, določenem v prilogi 12, ki je sestavni del te uredbe. Potrdilo je sestavljeno iz:
– izvirnika,
– kopije za upravni organ in
– vloge.
(4) Etiketa iz 27. člena te uredbe se izda v obliki in z vsebino na obrazcu, določenem v prilogi 13, ki je sestavni del te uredbe.

(1) Papir za obrazce iz prejšnjega člena nima lesnine, je površinsko obdelan za pisanje in tehta vsaj 55 g/m2.
(2) Velikost obrazcev iz prejšnjega člena, razen etiket, je 210 × 297 mm (A4) z največjim odstopanjem po dolžini 18 mm manj in 8 mm več.
(3) Papir za obrazce iz prvega odstavka prejšnjega člena je:
1. bel za izvirnik s sivim vzorcem guilloche za ozadje na čelni strani;
2. rumen za kopijo za imetnika;
3. bledozelen za kopijo za državo izvoza ali ponovnega izvoza pri uvoznih dovoljenjih ali kopijo, ki jo carinski organi vrnejo organu izdajatelju, pri izvoznih dovoljenjih ali potrdilih o ponovnem izvozu;
4. rožnat za kopijo za upravni organ;
5. bel za vlogo.
(4) Papir za obrazce iz drugega odstavka prejšnjega člena je:
1. bel za izvirnik;
2. rumen za kopijo za uvoznika.
(5) Papir za obrazce iz tretjega odstavka prejšnjega člena je:
1. rumen za izvirnik, s sivim vzorcem guilloche za ozadje na čelni strani;
2. rožnat za kopijo za upravni organ;
3. bel za vlogo.
(6) Papir za etikete iz četrtega odstavka prejšnjega člena je bel.

(1) Obrazci in etiketa iz 39. člena te uredbe so izpolnjeni in natisnjeni v slovenskem jeziku.
(2) Prevod vsebine se lahko napiše v enem od uradnih delovnih jezikov konvencije.
(3) Obrazci iz prvega, drugega in tretjega odstavka 39. člena te uredbe se lahko izdajo tudi v računalniški obliki ter so lahko del računalniškega načina izdajanja.

(1) Obrazci se izpolnijo s pisalnim strojem ali tiskalnikom.
(2) Vloge za izdajo dovoljenj, potrdil in etiket iz 39. člena te uredbe se lahko izpolnijo na kakršen koli način, vendar morajo biti izpolnjene berljivo, s črnilom in z velikimi tiskanimi črkami.
(3) Na dovoljenjih, potrdilih in uradnih obvestilih ne sme biti nič zbrisano ali spremenjeno ali popravljeno, razen če taki popravki niso potrjeni z žigom in podpisom upravnega organa izdajatelja oziroma pri uradnih obvestilih o uvozu z žigom in podpisom carinskega organa na kraju uvoza.
(4) V dovoljenjih, potrdilih in vlogah za izdajo dovoljenj in potrdil se uporabijo:
1. kode iz priloge 14, ki je sestavni del te uredbe, za opis osebkov;
2. enote iz priloge 14 te uredbe za navajanje količinskih enot in neto mase;
3. standardni viri nomenklature iz priloge 16, ki je sestavni del te uredbe, za navajanje znanstvenih imen vrst;
4. kode iz I. poglavja priloge 17, ki je sestavni del te uredbe, za opredelitev namena posla;
5. kode iz II. poglavja priloge 17 te uredbe za izvor osebkov.
(5) Če je kateremukoli od dovoljenj, potrdil, uradnih obvestil ali vlog iz tega člena priložena priloga kot sestavni del, se to skupaj s številom strani navede na obrazcu. Vsaka stran priloge vsebuje številko dovoljenja ali potrdila, datum njegove izdaje ter podpis in žig ali pečat organa, ki je dovoljenje ali potrdilo izdal.
(6) Določbe prvega, drugega, tretjega, 3. in 4. točke četrtega ter petega odstavka tega člena se uporabljajo tudi pri odločanju o veljavnosti dovoljenj in potrdil, ki jih za osebke, ki se uvažajo v Republiko Slovenijo, izdajo države izvoza. Če se taka dovoljenja in potrdila nanašajo na osebke, za katere veljajo s strani države izvoza določene izvozne kvote ali izvozne kvote, ki jih določi konferenca držav pogodbenic, se sprejmejo le, če sta v njih navedena celotno število že izvoženih osebkov v tekočem letu skupaj s tistimi, ki jih vključuje to dovoljenje, in kvota za to vrsto. Potrdila o ponovnem izvozu, ki jih izdajo države pogodbenice, se sprejmejo le, če so na njih navedeni država porekla ter številka in datum izdaje ustreznega izvoznega dovoljenja in, kadar je to potrebno, država zadnjega ponovnega izvoza ter številka in datum izdaje ustreznega potrdila o ponovnem izvozu ali če vsebujejo primerno utemeljitev za opustitev navedbe teh informacij.

Za vsako pošiljko osebkov, ki se prevažajo skupaj kot del enega tovora, se izda samostojno uvozno dovoljenje, uradno obvestilo o uvozu, izvozno dovoljenje ali potrdilo o ponovnem izvozu.

(1) Veljavnost uvoznih dovoljenj je 12 mesecev.
(2) Uvozno dovoljenje ni veljavno, če ni veljavnega dovoljenja, potrdila ali druge listine iz države izvoza ali ponovnega izvoza.
(3) Veljavnost izvoznih dovoljenj in potrdil o ponovnem izvozu je 6 mesecev.
(4) Dovoljenje oziroma potrdilo iz 1. točke drugega odstavka 12. člena, tretjega odstavka 12. člena, 13. člena, četrtega odstavka 30. člena in prvega odstavka 33. člena te uredbe in kopijo za imetnika, ki so sestavni del uvoznega dovoljenja iz priloge 10 te uredbe, je vložnik dolžan vrniti upravnemu organu, če:
– živi osebki, na katere se nanaša ta dokumentacija, poginejo ali propadejo, uidejo ali so uničeni ali
– besedilo, vpisano v rubrikah 2 in 4 na potrdilu iz priloge 12 te uredbe, pri osebkih vrst iz priloge 1 te uredbe pa besedilo v rubrikah 3, 6 in 8 na kopiji uporabljenega uvoznega dovoljenja za imetnika iz priloge 10 te uredbe, ne ustreza dejanskemu stanju.
(5) Potrdilo iz 3., 5., 6. in 7. točke drugega odstavka in tretjega odstavka 30. člena te uredbe je vložnik dolžan vrniti upravnemu organu, če se ugotovi, da besedilo v rubriki 1 na obrazcu iz priloge 12 te uredbe ne ustreza dejanskemu stanju.
(6) V primerih iz četrtega odstavka in petega odstavka tega člena izdajatelj lahko na zahtevo vložnika izda novo dovoljenje, potrdilo ali drugo listino, ki upošteva nastale spremembe dejanskega stanja.
(7) Če se izda dovoljenje, potrdilo ali druga listina, ki nadomešča preklicano, izgubljeno, ukradeno ali uničeno dovoljenje, potrdilo ali listino ali, če gre za pretečeno dovoljenje ali potrdilo o ponovnem izvozu, se v novo dovoljenje, potrdilo ali drugo listino iz prilog 10 in 12 te uredbe v rubriki, namenjeni navedbi posebnih pogojev, navede številka zamenjanega dovoljenja, potrdila ali druge listine in razlog zamenjave.
(8) Če gre za osebke vrst iz prilog 1 do 4 te uredbe in je uvozno ali izvozno dovoljenje ali potrdilo o ponovnem izvozu preklicano, izgubljeno, ukradeno ali uničeno, upravni organ, ki je listino izdal, o tem obvesti upravni organ države, v katero so osebki namenjeni, in sekretariat konvencije.
(9) Vložnik mora vrniti izvirnik in vse kopije pretečenega ali neuporabljenega uvoznega, izvoznega dovoljenja ali potrdila o ponovnem izvozu upravnemu organu, ki je dokument izdal.

Če se spremenijo priloge te uredbe in je vrsta vanje uvrščena, črtana iz njih ali premeščena iz ene priloge v drugo, veljajo za tak osebek določbe te uredbe za tisto prilogo, v kateri je vrsta navedena na dan njenega izvoza, uvoza, ponovnega izvoza ali vnosa iz morja.

(1) Šteje se, da so osebki živalske vrste rojeni ali gojeni v ujetništvu, če upravni organ, po pridobljenem mnenju strokovnega organa, ugotovi:
1. da so ti osebki potomci, pridobljeni iz potomcev, rojenih ali kako drugače pridobljenih v nadzorovanem okolju, katerih starši so se parili v nadzorovanem okolju ali so bile njihove gamete kako drugače prenesene vanj, če gre za spolno razmnoževanje, ali staršev, ki so v nadzorovanem okolju ob začetku razvoja potomcev, če gre za nespolno razmnoževanje;
2. da je matična skupina osnovana v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave, in na način, ki ne škoduje preživetju te vrste v naravi;
3. da se matična skupina vzdržuje brez vnašanja osebkov iz narave, razen občasnega dodajanja živali, jajc ali gamet v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave, in na način, ki ne škoduje preživetju te vrste v naravi, izključno za naslednje namene:
– da se prepreči ali ublaži škodljivo oplojevanje v ožjem sorodstvu, pri čemer se obseg takega dodajanja določi glede na potrebo po novem genskem materialu,
– da se odvzeti osebki odstranijo ali
– da se izjemoma uporabijo kot matična skupina;
4. da je matična skupina v nadzorovanem okolju sama proizvedla potomce druge ali naslednjih generacij, ali da se z njo ravna na način, za katerega je dokazano, da se z njim v nadzorovanem okolju zanesljivo pridobijo potomci druge generacije.
(2) Nadzorovano okolje je okolje, ki je prilagojeno za pridobivanje osebkov določene vrste in je omejeno tako, da se prepreči, da bi živali, jajca ali gamete te vrste prišle vanj ali ga zapustile. Splošne značilnosti takega okolja vključujejo, vendar niso omejene na: umetna bivališča, odstranjevanje odpadkov, zdravstveno oskrbo, zaščito pred plenilci in umetno preskrbo s hrano.

Če upravni organ odredi, da je treba določiti poreklo osebkov z analizo krvi ali drugih tkiv, se taka analiza ali potrebni vzorci dajo na voljo na način, ki ga predpiše ta organ.

(1) Šteje se, da so osebki rastlinske vrste umetno razmnoženi, če upravni organ, po pridobljenem mnenju strokovnega organa, ugotovi:
1. da so osebki rastlinske vrste pridobljeni iz rastline, vzgojene iz semena, potaknjenca, dela, kalusnega tkiva ali drugega rastlinskega tkiva, spore ali drugih propagul v nadzorovanih razmerah, to je v umetnem okolju, ki ga človek močno priredi, kar lahko vključuje rahljanje tal, gnojenje, obvladovanje plevela, namakanje ali vrtnarske postopke, kot so sajenje v lončke ali gredice in zaščita pred vremenom;
2. da je kultivirana starševska skupina osnovana v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave, in se vzdržuje na način, ki ne škoduje preživetju te vrste v naravi;
3. da se s kultivirano starševsko skupino upravlja tako, da je zagotovljena njena dolgoročna ohranitev;
4. da sta pri cepljenih osebkih tako podlaga kot cepič umetno razmnožena v skladu s 1., 2. in 3. točko tega odstavka;
5. da gre za les dreves, gojenih v monokulturnih nasadih.
(2) Pri umetno razmnoženih osebkih vrst iz prilog 2 in 3 te uredbe in umetno razmnoženih križancih, pridobljenih iz osebkov vrst, ob katerih v opombah iz priloge 1 te uredbe ni oznake, se lahko fitosanitarno spričevalo šteje za izvozno dovoljenje ali potrdilo o ponovnem izvozu.
(3) Fitosanitarno spričevalo iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje bistvene sestavine:
– znanstveno ime na ravni vrste ali, če to ni mogoče pri taksonih, ki so v prilogah te uredbe vključene kot družine, na ravni rodu, medtem ko se umetno razmnožene kukavičevke in kaktusovke iz priloge 2 te uredbe navajajo kot take,
– navedbo tipa in količino osebkov,
– žig, pečat ali drugo posebno oznako, ki pomeni, da je osebek umetno razmnožen v skladu s konvencijo.

(1) Če so osebki vrst iz priloge 1 te uredbe rojeni in gojeni v ujetništvu ali umetno razmnoženi, zanje veljajo določbe, ki veljajo za osebke vrst iz priloge 2 te uredbe.
(2) Za ravnanja iz prvega odstavka 30. člena te uredbe se osebki, rojeni in gojeni v ujetništvu ali umetno razmnoženi, štejejo za osebke iz priloge 1 te uredbe.

Pred začetkom gojitve ali umetnega razmnoževanja osebkov vrst, navedenih v prilogah 1, 2 in 8 te uredbe za komercialne namene, je treba pridobiti dovoljenje za gojitev ali umetno razmnoževanje.

(1) Dovoljenje iz prejšnjega člena se izda, če vložnik predloži:
1. ime in naslov izvajalca gojitve v ujetništvu ter lokacijo, kjer bo potekala gojitev;
2. datum začetka gojitve;
3. znanstveno poimenovanje gojenih vrst;
4. opis matične skupine, ki vključuje:
– starost in razpoznavne znake (številke oznak) vsakega samca in samice,
– dokazila o zakoniti pridobitvi matične skupine osebkov,
– poznane ali verjetne genetske povezave parov in med pari matične skupine;
5. trenutno velikost populacije, to je število osebkov po spolu in starosti, poleg matične skupine;
6. znano ali pričakovano število letne produkcije mladičev;
7. dokumentacijo, iz katere izhaja, da je pridobljena druga generacija potomcev te vrste in opis uporabljene metode, ali če druga generacija potomcev še ni pridobljena, opis drugje uporabljenih metod za uspešno gojitev druge generacije potomcev te vrste v ujetništvu;
8. opis bivalnih razmer in pripomočkov za oskrbo trenutne in predvidene populacije;
9. opis zaščitnih ukrepov za preprečevanje pobega osebkov v naravo;
10. opis upravljanja z gojitveno populacijo in potomci, zlasti:
– opis ravnanja s pričakovano produkcijo potomcev,
– opis načrta vključevanja potomcev k matični skupini za zamenjavo osebkov ali povečanje matične skupine,
– opis razmnoževalne sposobnosti vsake generacije, vzrejene v ujetništvu;
11. vrsto izdelka, s katerim se pridobi komercialna korist (živi osebki, meso, jajca, kože, usnje, drugi deli telesa oziroma izdelki iz njih ipd.);
12. opis metod za označevanje osebkov matične skupine in potomcev ter osebkov, namenjenih izvozu;
13. v primeru gojitve tujerodnih vrst poročilo o opravljeni presoji tveganja za naravo.
(2) Gojitelj ali izvajalec umetnega razmnoževanja mora upravnemu organu do 1. marca predložiti letno poročilo o gojitvi ali umetnem razmnoževanju za prejšnje leto.
(3) Če gojitelj ali izvajalec umetnega razmnoževanja ravna v nasprotju z določbami te uredbe ali pogoji, pod katerimi mu je izdano dovoljenje za gojitev ali umetno razmnoževanje, se mu to dovoljenje odvzame ter prepove nadaljnja gojitev ali umetno razmnoževanje.
(4) Določbe prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo v postopku izdaje in odvzema dovoljenja in prepovedi gojitve ali umetnega razmnoževanja za komercialne namene umetnega razmnoževanja osebkov rastlinskih vrst iz prilog 1, 2 in 8 te uredbe.

(1) Potrdilo iz četrtega odstavka 30. člena te uredbe se za žive osebke vretenčarjev izda, če vložnik upravnemu organu predloži dokumentacijo, da so osebki označeni v skladu z določbami te uredbe.
(2) Uvozno dovoljenje na podlagi te uredbe se izda, če vložnik upravnemu organu predloži dokaze, iz katerih izhaja, da so osebki označeni v skladu s konvencijo.
(3) Na način, določen v 55. členu te uredbe, morajo biti označeni:
1. osebki vrst, gojeni v ujetništvu v organizaciji, pooblaščeni s strani držav pogodbenic;
2. osebki vrst, za farmsko gojitev v organizaciji, pooblaščeni s strani Konference držav pogodbenic;
3. osebki vrst iz populacije iz Dodatka I h Konvenciji, za katero je Konferenca držav pogodbenic odobrila izvozno kvoto;
4. surovi okli in deli oklov afriškega slona, daljši od 20 cm in težji od 1 kg;
5. surove, strojene oziroma dokončno obdelane krokodilje kože, bočni deli, repi, vratovi, noge, hrbtni trakovi in drugi deli krokodilov, ki se izvozijo v Republiko Slovenijo, ter cele surove, strojene ali dokončno obdelane krokodilje kože in bočni deli, ki se ponovno izvozijo v Republiko Slovenijo;
6. živi osebki vretenčarjev vrst iz priloge 1 te uredbe, ki so del potujoče razstave živih živali;
7. kakršnekoli primarne posode (pločevinka, kozarec ali škatla, v katero se kaviar neposredno pakira) z več kot 249 grami kaviarja, če je na vsaki primarni posodi, ki se uvozi v Republiko Slovenijo iz države porekla, etiketa za enkratno uporabo;
8. primarne posode z manj kot 250 grami kaviarja, ki so v sekundarni posodi, če je na sekundarni posodi, ki se uvaža v Republiko Slovenijo iz države porekla, etiketa za enkratno uporabo, na kateri je opisana vsebina.

(1) Potrdilo o ponovnem izvozu za osebke, ki so označeni v skladu s 1., 2., 3., 4. in 6. točko drugega odstavka prejšnjega člena in niso znatno spremenjeni, se izda, če vložnik upravnemu organu predloži dokumentacijo, iz katere izhaja, da so prvotne oznake nedotaknjene.
(2) Potrdilo o ponovnem izvozu za cele surove, strojene oziroma dokončno obdelane krokodilje kože in bočne dele teh kož se izda, če vložnik upravnemu organu predloži dokumentacijo, da so prvotne oznake nedotaknjene, ali so osebki označeni z oznako za ponovni izvoz, če so prvotne oznake izgubljene ali odstranjene.

Izvozno dovoljenje za kakršnokoli primarno posodo z več kot 249 grami kaviarja, če je na vsaki primarni posodi etiketa za enkratno uporabo, in primarno posodo z manj kot 250 grami kaviarja, če je na sekundarni posodi etiketa za enkratno uporabo, na kateri je opisana vsebina, se izda le, če vložnik upravnemu organu predloži dokumentacijo, da je označena v skladu z 52. členom te uredbe.

(1) Osebki iz 52. člena te uredbe se označijo na naslednji način:
1. ptice, izvaljene in gojene v ujetništvu, se označijo v skladu s tretjim odstavkom tega člena. Če upravni organ ugotovi, da tega načina ni mogoče uporabiti zaradi fizičnih ali vedenjskih značilnosti, se ptice, izvaljene ali gojene v ujetništvu, označi z enkratno oštevilčenimi nespremenljivimi mikročipnimi transponderji, ki ustrezajo standardoma ISO 11784:1996 (E) in 11785:1996 (E);
2. drugi živi osebki vretenčarjev se označijo z enkratno oštevilčenimi nespremenljivimi mikročipnimi transponderji, ki ustrezajo standardoma ISO 11784:1996 (E) in 11785:1996 (E). Če upravni organ ugotovi, da tak način označevanja ni primeren zaradi fizičnih ali vedenjskih značilnosti živih osebkov vretenčarjev, se jih označi z enkratno oštevilčenimi obročki, trakovi, etiketami, vtetoviranimi oznakami ali se s kakršnimi koli drugimi primernimi sredstvi naredijo prepoznavne.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se osebkov iz 52. člena te uredbe ne označi, če upravni organ ugotovi, da fizične lastnosti osebka v času izdaje potrdila iz priloge 12 te uredbe ne dopuščajo varne uporabe katerega koli prej opisanega načina označevanja in v rubriki 20 potrdila iz priloge 12 te uredbe navede, da se osebek označi naknadno.
(3) V ujetništvu izvaljene in gojene ptice se označijo z obročkom, ki ima enkratno oznako in je brezšivno sklenjen, to je z obročkom ali trakom v obliki kroga brez prekinitve ali spoja, ki ni na noben način spremenjen in je take velikosti, da ga ni mogoče odstraniti s ptice, potem ko njena noga povsem zraste po namestitvi v prvih dneh njenega življenja, ter je industrijsko izdelan za ta namen.
(4) Osebki se štejejo za označene na način iz prvega odstavka tega člena, če so označeni pred uveljavitvijo te uredbe ali pred njihovim uvozom v Republiko Slovenijo.

(1) Živi osebki se označijo z oznakami, trakovi, obročki ali drugimi sredstvi, z označevanjem dela živalskega telesa ali z vsaditvijo mikročipnega transponderja, na način, ki omogoča humano oskrbo, dobro počutje osebkov in njihovo naravno vedenje.
(2) Označevanje živih osebkov iz prejšnjega odstavka izvajajo veterinarji.

Šteje se, da so osebki označeni izven Republike Slovenije v skladu z določbami te uredbe, če so označeni na načine označevanja, ki jih odobrijo pristojni organi drugih držav in so enakovredni s 55. členom te uredbe.

Če je na podlagi te uredbe za osebke potrebno izdati dovoljenje, potrdilo ali kakšno drugo listino, se morajo navesti popolni podatki o oznaki osebkov.

(1) V primeru, da gre za kršitev določb te uredbe, carinski ali inšpekcijski organ zaseže ali odvzame osebke.
(2) Če inšpekcijski organ iz prejšnjega odstavka zaseže osebke, lahko odredi lastno skrbništvo imetniku, odda v skrbništvo druge osebe ali v zatočišče.
(3) Inšpekcijski organ ravna na način iz prejšnjega odstavka na podlagi pisnega strokovnega mnenja strokovnega organa o načinu oskrbe in bivališču zaseženih osebkov.
(4) Inšpekcijski organ mora odvzete osebke odstopiti upravnemu organu.
(5) Organa iz prvega odstavka tega člena lahko zahtevata od upravnega organa, da izda potrdilo, s katerim se potrdi, da osebki pripadajo ali ne pripadajo vrsti, za katero veljajo določbe te uredbe.
(6) V primeru zasega ali odvzema osebkov zaradi kršitev carinskih predpisov, določbe te uredbe pa so spoštovane, carinski organ ravna v skladu s carinskimi predpisi.
(7) Če se ugotovi kršitev določb te uredbe, mora vse stroške, povezane z zasegom, odvzemom ter skrbjo za osebke, plačati kršitelj.

Če prejemnik osebkov ne prizna imetništva oziroma naročitve prevoza, lahko carinski organ zavrne sprejem pošiljke in zahteva od prevoznika, da osebke vrne na mesto začetka prevoza.

V primeru zasega večjega števila osebkov vrst iz dodatkov konvencije, namenjenih komercialni dejavnosti, upravni organ o zasegu ali odvzemu in nadaljnjih ukrepih obvesti sekretariat konvencije in pristojne organe države izvoznice oziroma uvoznice.

(1) Če upravni organ ugotovi državo izvora oziroma lokacijo, kjer so živi osebki živalskih vrst odvzeti iz narave, se lahko s soglasjem države izvora te osebke vrne tej državi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da sta opravljena karantena in veterinarski pregled, s katerima je nedvoumno ugotovljeno, da živi osebki živalskih vrst niso nosilci bolezni oziroma zajedalcev;
2. da so živi osebki živalskih vrst pripravljeni na prevoz in prepeljani v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz in pretovor živali ter zaščito živali;
3. da je vrnitev živih osebkov živalskih vrst koristna in zaželena zaradi ohranitve vrste.
(2) Če ravnanja iz prejšnjega odstavka niso mogoča, upravni organ opravi poizvedbe o programih doselitve, ponovne naselitve ali programih gojitve v ujetništvu v tujini oziroma ali so tovrstni programi v pripravi in odda žive osebke živalskih vrst, če so zanje izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da gre za program doselitve ali ponovne naselitve, ki je namenjen populaciji vrste;
2. da obstaja možnost oddaje v takšen program;
3. da sta opravljena karantena in veterinarski pregled, s katerima je nedvoumno ugotovljeno, da niso nosilci bolezni oziroma zajedalcev;
4. da so pripravljeni na prevoz in prepeljani v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz in pretovor živali ter zaščito živali.

(1) Upravni organ v primeru, če ravnanje na način iz prejšnjega člena ni mogoče, odloči o:
1. izpustitvi živih osebkov živalskih vrst v naravo,
2. oddaji živih osebkov živalskih vrst za zadrževanje v ujetništvu v nekomercialne namene,
3. oddaji raziskovalcem in raziskovalnim organizacijam,
4. oddaji v komercialne namene,
5. prodaji ali
6. usmrtitvi na način v skladu s predpisi, ki urejajo usmrtitev.
(2) Upravni organ odloči o izpustitvi živih osebkov živalskih vrst v naravo, če:
1. strokovni organ izda pozitivno pisno strokovno mnenje o izpustitvi;
2. je vrsta dokazano domorodna v Republiki Sloveniji;
3. izpustitev pripomore k ohranitvi in varovanju vrste;
4. pripadajo isti populaciji kot osebki te vrste v naravi;
5. so njihove vedenjske navade enake kot pri osebkih te vrste iz narave;
6. se po opravljeni karanteni in veterinarskem pregledu nedvoumno ugotovi, da niso nosilci bolezni oziroma zajedalcev, ki se lahko razširijo na osebke te vrste v naravi;
7. se jih lahko izpusti na mesto odvzema iz narave ali v ekosistem, za katerega je vrsta oziroma populacija, kateri pripadajo, domorodna.
(3) Upravni organ odloči o oddaji živih osebkov živalskih vrst v ujetništvo v nekomercialne namene, če:
1. se jih izvzame iz komercialne dejavnosti;
2. se po opravljeni karanteni in veterinarskem pregledu nedvoumno ugotovi, da niso nosilci bolezni oziroma zajedalcev;
3. pravna oseba, ki jih prevzame v oskrbo, opravlja nekomercialno dejavnost (živalski vrt, reševalni center, društvo ipd.) oziroma gre za posameznika, usposobljenega za njihovo pravilno oskrbo ter jih je pripravljen doživljenjsko oskrbovati v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo živali, in opravlja nekomercialno dejavnost;
4. ima pravna oseba oziroma posameznik iz prejšnje točke ustrezne prostore in opremo za njihovo oskrbo v skladu s predpisi, ki urejajo bivalne razmere živali prosto živečih vrst v ujetništvu.
(4) Upravni organ odloči o oddaji živih osebkov živalskih vrst raziskovalcem in raziskovalnim organizacijam, če se po opravljeni karanteni in veterinarskem pregledu ugotovi, da jih ni mogoče pozdraviti, oziroma ni organizacije ali posameznika, ki jih lahko trajno prevzame v oskrbo. V tem primeru jih lahko upravni organ preda v uporabo za raziskovalne namene v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje za zaščito živali pri poskusih. Če gre za žive osebke živalskih vrst iz priloge 1 ali 8 te uredbe, morajo tovrstne raziskave koristiti populacijam te ali sorodne vrste v naravi.
(5) Upravni organ odloči o oddaji živih osebkov živalskih vrst v komercialne namene, če gre za njihovo oddajo in trajno zadrževanje za komercialno gojitev te vrste v ujetništvu pravni ali fizični osebi, ki mora imeti dovoljenje za gojitev ali umetno razmnoževanje iz 50. člena te uredbe in gre za vrste iz Dodatka I Konvencije, mora biti pravna ali fizična oseba registrirana pri sekretariatu konvencije.
(6) Upravni organ odloči o prodaji živih osebkov živalskih vrst, če:
1. se jih proda posamezniku ali pravni osebi za nadaljnje zadrževanje v ujetništvu;
2. tovrstna prodaja ne bo vzpodbudila ali pospešila nezakonite trgovine z osebki te vrste;
3. se po opravljeni karanteni in veterinarskem pregledu nedvoumno ugotovi, da osebki niso nosilci bolezni oziroma zajedalcev;
4. kupec osebkov ni kršil predpisov, ki urejajo varstvo prosto živečih živalskih ali rastlinskih vrst;
5. je kupec usposobljen za njihovo ustrezno oskrbo;
6. se jih ne proda naprej.
(7) Upravni organ odloči o usmrtitvi v skladu s predpisi, ki urejajo usmrtitev, izjemoma in samo v primeru, če z živimi osebki živalskih vrst ni možno ravnati na enega izmed načinov iz 1., 2., 3., 4., ali 5. točke prvega odstavka tega člena. Mrtve osebke živalskih vrst se lahko podari muzeju, raziskovalcem ali raziskovalnim organizacijam, razen če s predpisi, ki urejajo varstvo prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ni drugače določeno. Če za mrtve osebke živalskih vrst ni zanimanja, se jih komisijsko uniči.
(8) Pred odločitvijo o načinu ravnanja iz tega člena mora upravni organ predhodno pridobiti pisno strokovno mnenje strokovnega organa o načinu ravnanja z osebki živalskih vrst. Upravni organ lahko opravi posvetovanje z organom države izvoza ali ponovnega izvoza ali z drugo mednarodno organizacijo.

Mrtve osebke živalskih vrst ter dele ali izdelke iz njih lahko upravni organ:
1. zadrži za izobraževalne ali raziskovalne namene,
2. odstopi drugim osebam, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, namenjenimi ohranjanju narave, zlasti muzejem, šolam, zbirkam, raziskovalnim organizacijam, raziskovalcem ipd., če ni s predpisi, ki urejajo varstvo prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, drugače določeno,
3. proda ali
4. komisijsko uniči.

(1) Če upravni organ ugotovi državo izvora oziroma lokacijo, kjer so živi osebki rastlinskih vrst odvzeti iz narave, lahko s soglasjem države izvora ta osebek vrnejo tej državi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da sta opravljena karantena in fitosanitarni pregled, s katerima je nedvoumno ugotovljeno, da niso nosilci bolezni oziroma zajedalcev;
2. da je transport hiter ter izveden na način, ki ne ogroža njihovega preživetja;
3. da je njihova vrnitev koristna in zaželena zaradi ohranitve vrste.
(2) Če ravnanja iz prejšnjega odstavka niso mogoča, upravni organ opravi poizvedbe o programih doselitve, ponovne naselitve ali programih umetnega razmnoževanja v tujini oziroma ali so tovrstni programi v pripravi, ter odda žive osebke rastlinskih vrst, če so zanje izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da gre za program doselitve ali ponovne naselitve, namenjen populaciji vrste, kateri pripadajo;
2. da obstaja možnost oddaje v takšen program;
3. da se po opravljeni karanteni in fitosanitarnem pregledu nedvoumno ugotovi, da niso nosilci bolezni oziroma zajedalcev;
4. da je transport hiter ter izveden na način, ki ne ogroža njihovega preživetja.

(1) Upravni organ v primeru, če ravnanja z živimi osebki rastlinskih vrst na način, določena v prvem ali drugem odstavku prejšnjega člena, niso mogoča, odloči o:
1. njihovi doselitvi, naselitvi, zasaditvi, setvi, potaknjenju, cepljenju ali drugi obliki vnosa v naravo (v nadaljnjem besedilu: naselitev),
2. oddaji v nekomercialne namene,
3. oddaji raziskovalcem in raziskovalnim organizacijam,
4. oddaji v komercialne namene,
5. prodaji ali
6. uničenju.
(2) Upravni organ odloči o naselitvi živih osebkov rastlinskih vrst v naravo, če:
1. strokovni organ izda pozitivno pisno strokovno mnenje o naselitvi;
2. je vrsta dokazano domorodna v Republiki Sloveniji;
3. njihova naselitev v naravo pripomore k ohranitvi in varovanju vrste;
4. pripadajo isti populaciji kot osebki te vrste v naravi na mestu naselitve;
5. se po opravljeni karanteni in fitosanitarnem pregledu nedvoumno ugotovi, da niso nosilci bolezni oziroma zajedalcev, ki se lahko razširijo na osebke te vrste v naravi;
6. se jih naseli na mesto odvzema iz narave ali v ekosistem, za katerega je vrsta oziroma populacija, kateri pripadajo, domorodna.
(3) Upravni organ odloči o oddaji živih osebkov rastlinskih vrst v oskrbo v nekomercialne namene, če:
1. se jih izloči iz komercialne dejavnosti;
2. se po opravljeni karanteni in fitosanitarnem pregledu nedvoumno ugotovi, da niso nosilci bolezni oziroma zajedalcev;
3. pravna oseba, ki jih prevzame v oskrbo, opravlja nekomercialno dejavnost (botanični vrt, park, društvo ipd.) oziroma gre za posameznika, ki je usposobljen za njihovo pravilno oskrbo, jih je pripravljen doživljenjsko oskrbovati in opravlja nekomercialno dejavnost;
4. ima pravna oseba oziroma posameznik iz prejšnje točke ustrezne prostore in opremo za njihovo oskrbo.
(4) Upravni organ odloči o oddaji živih osebkov rastlinskih vrst raziskovalcem in raziskovalnim organizacijam, če se po opravljeni karanteni in fitosanitarnem pregledu nedvoumno ugotovi, da jih ni mogoče pozdraviti, oziroma ni pravne osebe ali posameznika, ki jih lahko trajno prevzame v oskrbo. V tem primeru jih lahko upravni organ preda v uporabo za raziskovalne namene. Če gre za žive osebke rastlinskih vrst iz priloge 1 ali 8 te uredbe, morajo tovrstne raziskave koristiti tej ali sorodni vrsti v naravi.
(5) Upravni organ odloči o oddaji živih osebkov rastlinskih vrst v komercialne namene, če gre za njihovo oddajo in trajno zadrževanje za razmnoževanje v komercialne namene pravni ali fizični osebi, ki mora imeti dovoljenje za gojitev ali umetno razmnoževanje iz 50. člena te uredbe, in če gre za vrsto iz Dodatka I Konvencije, mora biti pravna ali fizična oseba, ki se ji oddajo, registrirana pri sekretariatu konvencije.
(6) Upravni organ odloči o prodaji živih osebkov rastlinskih vrst, če:
1. se jih proda posamezniku ali pravni osebi za njihovo nadaljnje zadrževanje v nadzorovanem okolju;
2. tovrstna prodaja ne vzpodbudi ali pospeši nezakonite trgovine z osebki te vrste;
3. se po opravljeni karanteni in fitosanitarnem pregledu nedvoumno ugotovi, da niso nosilci bolezni oziroma zajedalcev;
4. kupec ni kršil predpisov, ki urejajo varstvo prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst;
5. je kupec usposobljen za njihovo ustrezno oskrbo;
6. se jih ne proda naprej.
(7) Upravni organ odloči o uničenju živih osebkov rastlinskih vrst izjemoma in samo v primeru, če z živimi osebki rastlinskih vrst ni možno ravnati na enega izmed načinov iz 1., 2., 3., 4. ali 5. točke prvega odstavka tega člena. Mrtve osebke rastlinskih vrst se lahko podari muzeju, raziskovalcem ali raziskovalnim organizacijam, razen če s predpisi, ki urejajo varstvo prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ni drugače določeno. Če za mrtve osebke rastlinskih vrst ni zanimanja, se jih komisijsko uniči.
(8) Pred odločitvijo o načinu ravnanja iz tega člena mora upravni organ predhodno pridobiti pisno strokovno mnenje strokovnega organa o načinu ravnanja z osebki rastlinskih vrst. Upravni organ lahko opravi posvetovanje z organom države izvoza ali ponovnega izvoza ali z drugo mednarodno organizacijo.

Mrtve osebke rastlinskih vrst ter dele ali izdelke iz njih lahko upravni organ:
1. zadrži za izobraževalne ali raziskovalne namene,
2. odstopi drugim osebam, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, namenjenimi ohranjanju narave, zlasti muzejem, šolam, zbirkam, raziskovalnim organizacijam, raziskovalcem ipd.,
3. proda ali
4. komisijsko uniči.

Če gre za prodajo iz šestega odstavka 63. člena, 3. točke 64. člena, šestega odstavka 66. člena ali 3. točke prejšnjega člena te uredbe, se osebki, ki so predmet prodaje, ne smejo neposredno ali posredno prodati pravni ali fizični osebi, kateri so odvzeti ali zaseženi ali osebi, ki krši ali je kršila predpise, ki urejajo varstvo prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst.

(1) Naloge upravnega organa po tej uredbi opravlja ministrstvo, pristojno za varstvo narave.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka so zlasti:
1. izdaja dovoljenj, potrdil in drugih listin iz te uredbe;
2. sodelovanje pri pripravi predpisov za učinkovito izvajanje konvencije in te uredbe;
3. sodelovanje pri izvajanju označevanja osebkov;
4. odločanje o ravnanju z osebki v primeru zasega in odvzema;
5. vodenje evidence o raziskovalcih in raziskovalnih organizacijah;
6. vodenje evidence o mednarodni trgovini z osebki vrst iz prilog 1 do 4 te uredbe in priprava letnih ter dvoletnih poročil o trgovini, ki se jih vsako leto posreduje sekretariatu konvencije do 31. oktobra ter drugim mednarodnim organizacijam v skladu z roki;
7. priprava predlogov za konferenco držav pogodbenic in sprememb dodatkov konvencije v sodelovanju s strokovnim organom;
8. organiziranje, vodenje in izvajanje projektov informiranja, izobraževanja ter ozaveščanja javnosti o trgovini z ogroženimi vrstami;
9. organiziranje, vodenje in izvajanje usposabljanja nadzornih in drugih organov ter sodelovanje z njimi z namenom učinkovitega izvajanja te uredbe in konvencije;
10. priprava izhodišč in stališč ter zastopanje Republike Slovenije na konferencah držav pogodbenic in v odborih konvencije ter sodelovanje pri delu drugih mednarodnih organizacij;
11. deluje kot upravni organ konvencije v skladu z 9. členom konvencije;
12. skrb za stike s sekretariatom konvencije in državami pogodbenicami ter mednarodnimi organizacijami;
13. sodelovanje s strokovnim organom ter redno posredovanje vseh informacij;
14. sodelovanje z drugimi državnimi organi, zlasti nadzornimi ter z organizacijami in osebami, povezanimi z varstvom narave;
15. posredovanje informacij drugim državnim organom, zlasti nadzornim;
16. sodelovanje z upravnimi in strokovnimi organi drugih držav ter mednarodnimi organizacijami, pristojnimi za uveljavitev in izvajanje predpisov s področja varstva narave;
17. sodelovanje z nevladnimi organizacijami na področju varstva narave;
18. opravljanje drugih nalog iz te uredbe.

(1) Naloge strokovnega organa po tej uredbi opravlja Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka so zlasti:
1. presojanje, ali izvoz, uvoz, ponovni izvoz ali vnos iz morja ne ogroža preživetja osebkov vrst iz prilog 1 do 9 te uredbe;
2. podajanje pisnih strokovnih mnenj in stališč o načinu ravnanja z zaseženimi in odvzetimi osebki;
3. svetovanje o dejavnosti ter načinih ravnanj z zaseženimi in odvzetimi osebki;
4. podajanje pisnih strokovnih mnenj v primerih programov doselitve ali ponovne naselitve v naravo;
5. podajanje pisnih strokovnih mnenj, da je imetnik živih osebkov živalskih in rastlinskih vrst primerno opremljen z orodji in napravami za skrb zanje, da so zagotovljene ustrezne bivalne razmere in je imetnik ustrezno usposobljen za primerno oskrbo;
6. podajanje pisnih strokovnih mnenj, na zahtevo upravnega organa, da so osebki gojeni v ujetništvu ali umetno razmnoženi;
7. podajanje pisnih strokovnih mnenj, na zahtevo upravnega organa, da je oprema, potrebna za gojitev osebkov v ujetništvu ali umetno razmnoževanje, ustrezna ter redno spremljanje tovrstne dejavnosti;
8. podajanje pisnih strokovnih mnenj, na zahtevo upravnega organa o osebkih, ki so predmet odločanja o uvedbi postopka iz 36. člena te uredbe;
9. podajanje pisnih strokovnih mnenj v primeru uvoza ali izvoza osebkov, katerih namen je povezan s programi varstva in ohranitve vrste;
10. podajanje pisnih strokovnih mnenj na zahtevo upravnega organa o značevanju osebkov;
11. podajanje pisnih strokovnih mnenj na zahtevo upravnega organa o izvoru osebkov;
12. zbiranje podatkov o živalskih in rastlinskih vrstah iz prilog 1 do 9 te uredbe;
13. sodelovanje s strokovnimi organi držav pogodbenic in drugimi organizacijami s področja varstva narave;
14. v sodelovanju z upravnim organom spremljanje dovoljenega izvoza in uvoza osebkov in predlaganje ukrepov za njihovo varstvo;
15. podajanje pisnih strokovnih mnenj na zahtevo upravnega organa o registraciji raziskovalcev in raziskovalnih organizacij;
16. izvajanje strokovne pomoči za natančno taksonomsko določitev osebkov v primeru zahteve s strani upravnega organa, carinske službe, inšpekcij ali policije;
17. udeleževanje na zasedanjih strokovnih odborov konvencije, če je to potrebno;
18. zbiranje in vrednotenje podatkov o nedovoljeni trgovini z ogroženimi vrstami in priprava predlogov za zmanjševanje tovrstnih ravnanj v sodelovanju z upravnim organom;
19. spremljanje izdaje izvoznih dovoljenj za osebke vrst iz priloge 2 te uredbe in dejanske izvoze teh osebkov, podajanje pisnih strokovnih mnenj upravnemu organu, naj sprejme ukrepe v primeru, če se mora izvoz osebkov vrst iz priloge 2 te uredbe omejiti, da se ta vrsta na celotnem območju razširjenosti lahko ohrani na ravni, skladni z njeno vlogo v ekosistemu, ki je hkrati precej nad ravnijo, pri kateri je vrsto upravičeno vključiti v prilogo 1 te uredbe;
20. sodelovanje z upravnim organom pri usposabljanju nadzornih organov ter pri informiranju in ozaveščanju javnosti o trgovini z ogroženimi vrstami;
21. sodelovanje z upravnim organom pri pripravi strokovnih podlag, izhodišč in predlogov za obravnavo na konferencah držav pogodbenic in v odborih konvencije ter za spremembe dodatkov konvencije;
22. opravljanje drugih nalog iz te uredbe.

(1) Carinski organ preverja uvoz, izvoz, ponovni izvoz in tranzit osebkov vrst iz prilog 1 do 9 te uredbe in živih osebkov tujerodnih vrst ter pri tem zlasti:
1. preverja, ali osebke pri prehodu državne meje spremlja ustrezno veljavno dovoljenje, potrdilo ali druga dokumentacija, ki ga v skladu s to uredbo izda upravni organ, ali predpisana dokumentacija druge države, izdana v skladu s konvencijo;
2. preveri, ali osebki ustrezajo podatkom, navedenim na spremljajočem dokumentu, če je potrebno, to storijo v sodelovanju z mejno veterinarsko in fitosanitarno inšpekcijo;
3. v sodelovanju z mejno veterinarsko inšpekcijo preveri, če transport živih osebkov živalskih vrst ustreza pogojem za transport, ki so določeni na spremljajoči dokumentaciji;
4. izvaja druge naloge, določene s to uredbo.
(2) Carinski organ obvesti upravni in strokovni organ o odkritju ali prijavi osebkov, ki so lahko predmet te uredbe, ali o kršitvah te uredbe ali carinskih predpisov, ki se nanašajo na osebke vrst iz prilog 1 do 9 te uredbe ter živih osebkov tujerodnih vrst.

(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb te uredbe izvajajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave.
(2) Uresničevanje določb te uredbe, ki se nanašajo na delovna področja drugih ministrstev, nadzorujejo tudi inšpektorji, pristojni za nadzor teh delovnih področij, v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje inšpektorjev.

(1) Uvoz, izvoz, ponovni izvoz ali tranzit osebkov vrst iz prilog 1 do 9 te uredbe in živih osebkov tujerodnih vrst se opravlja na mednarodnih mejnih prehodih.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se živi osebki živalskih vrst uvozijo, izvozijo, ponovno izvozijo ali so v tranzitu samo na mednarodnih mejnih prehodih, določenih v predpisu, ki ureja določitev mejnih prehodov za uvoz, izvoz in prevoz pošiljk živali, proizvodov, surovin in odpadkov živalskega izvora, krme, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov ter drugih predmetov, s katerimi se lahko prenese kužna bolezen, živi osebki rastlinskih vrst pa samo na mednarodnih mejnih prehodih, določenih v predpisu, ki ureja določitev vstopnih mest in minimalnih pogojev za izvajanje inšpekcijskih pregledov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov na vstopnih mestih.
(3) Kadar pošiljka, uvožena v Republiko Slovenijo, prispe k mejnemu carinskemu organu po morju, zraku ali z železnico, in če je z enako obliko prevoza in brez vmesnega skladiščenja odpravljena k drugemu carinskemu organu v Republiki Sloveniji, ki je določen v prvem ali drugem odstavku tega člena, se opravijo preverjanja in predloži uvozna dokumentacija pri drugem carinskem organu.
(4) Če se pošiljka, preverjena na carinskem organu iz prvega ali drugega odstavka tega člena, odpremi na drug carinski organ, zaradi nadaljevanja carinskega postopka, drugi carinski organ zahteva predložitev kopije za imetnika uvoznega dovoljenja iz priloge 10 te uredbe ali kopije za uvoznika uradnega obvestila o uvozu iz priloge 11 te uredbe ter lahko opravi dodatna preverjanja, za katera meni, da so potrebna, da se ugotovi skladnost z določbami te uredbe.

(1) Z globo od 600.000 do 8,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. ne izpolni pogojev v dovoljenju, potrdilu ali drugi listini, izdani v skladu s to uredbo (prvi odstavek 3. člena);
2. uporabi listino za katere koli osebke, ki niso osebki, za katere je bilo dovoljenje, potrdilo ali listina izdano (drugi odstavek 3. člena);
3. uvozi ali poskuša uvoziti osebke vrst, katerih uvoz je prepovedan ali uvozi ali poskuša uvoziti osebke vrst brez uvoznega dovoljenja (prvi in tretji odstavek 4. člena);
4. uvozi ali poskuša uvoziti kožuhe osebkov ter druge izdelke, ki jih sestavljajo kožuhi takih osebkov ali uvozi ali poskuša uvoziti kožuhe osebkov ter druge izdelke, ki jih sestavljajo kožuhi takih osebkov brez dovoljenja upravnega organa (prvi in tretji odstavek 5. člena);
5. uvozi ali poskuša uvoziti kože ali druge izdelke osebkov, pridobljene iz sedlastih in kapičastih tjulnjev ali uvozi ali poskuša uvoziti kože ali druge izdelke osebkov, pridobljene iz sedlastih in kapičastih tjulnjev brez uvoznega dovoljenja (prvi in tretji odstavek 6. člena);
6. uvozi ali poskuša uvoziti osebke vrst iz priloge 1 te uredbe brez uvoznega dovoljenja (prvi odstavek 7. člena);
7. uporabi osebke vrst iz priloge 1 te uredbe v nasprotju s pogoji iz uvoznega dovoljenja (3. točka prvega odstavka 7. člena);
8. uvozi ali poskuša uvoziti osebke vrst iz priloge 2 te uredbe brez uvoznega dovoljenja (prvi odstavek 8. člena);
9. ne predloži uradnega obvestila o uvozu za osebke vrst iz priloge 3 te uredbe (9. člen);
10. ne predloži uradnega obvestila o uvozu za osebke vrst iz priloge 4 te uredbe (10. člen);
11. izvozi, ponovno izvozi ali poskuša izvoziti ali ponovno izvoziti osebke vrst iz priloge 1 te uredbe brez izvoznega dovoljenja ali potrdila o ponovnem izvozu (prvi odstavek 12. člena);
12. izvozi, ponovno izvozi ali poskuša izvoziti ali ponovno izvoziti osebke vrst iz priloge 2 ali 3 te uredbe brez izvoznega dovoljenja ali potrdila o ponovnem uvozu (prvi odstavek 13. člena);
13. uvozi ali poskuša uvoziti žive osebke tujerodnih vrst brez uvoznega dovoljenja (prvi odstavek 21. člena);
14. izvaja tranzit osebkov vrst iz prilog 1 do 9 te uredbe in živih osebkov tujerodnih vrst brez predhodne prijave mejnemu carinskemu organu (prvi odstavek 22. člena);
15. kupuje, ponuja v odkup, pridobiva v komercialne namene, uporablja za komercialno korist, javno prikazuje v komercialne namene, prodaja, poseduje za prodajo, ponuja za prodajo, prevaža za prodajo, posoja, najema, oddaja, hrani ali skladišči za prodajo osebke vrst iz priloge 1 ali 8 te uredbe ali opravlja ta dejanja brez potrdila upravnega organa (prvi in četrti odstavek 30. člena);
16. kupuje, ponuja v odkup, pridobiva v komercialne namene, uporablja za komercialno korist, javno prikazuje v komercialne namene, prodaja, poseduje za prodajo, ponuja za prodajo, prevaža za prodajo, posoja, najema, oddaja, hrani ali skladišči za prodajo osebke vrst iz priloge 2 te uredbe, razen če so pridobljeni na zakonit način oziroma, če ne izvirajo iz Republike Slovenije, da so vanjo uvoženi v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ali opravlja ta dejanja brez potrdila upravnega organa (31. člen);
17. prenaša žive osebke vrst iz priloge 1 ali 8 te uredbe brez potrdila (prvi odstavek 33. člena);
18. predhodno pisno ne obvesti prejemnika živih osebkov vrst iz priloge 2 te uredbe (34. člen);
19. poda neresnične podatke, poda lažno izjavo ali naklepno poda lažno informacijo z namenom pridobitve listine ali uporabi lažno, ponarejeno ali neveljavno dovoljenje ali potrdilo ali drug dokument; ali uporabi dovoljenje ali potrdilo ali dokument, ki je bil spremenjen brez odobritve organa izdajatelja z namenom pridobitve dovoljenja, potrdila ali drugega dokumenta upravnega organa (tretji odstavek 37. člena);
20. zbriše ali spremeni ali popravi listine, predpisane s to uredbo, razen če taki popravki niso potrjeni z žigom in podpisom upravnega organa izdajatelja oziroma pri uradnih obvestilih o uvozu z žigom in podpisom carinskega organa na kraju uvoza (tretji odstavek 42. člena);
21. potrdilo iz 3., 5., 6. in 7. točke drugega odstavka in tretjega odstavka 30. člena te uredbe ne vrne upravnemu organu (četrti odstavek 44. člena);
22. brez dovoljenja goji ali umetno razmnožuje osebke vrst iz prilog 1, 2 in 8 te uredbe v komercialne namene (50. člen).
(2) Z globo od 150.000 do 4,000.000 tolarjev se kaznuje tudi samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 40.000 do 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 20.000 do 140.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) V primeru katerekoli kršitve določb iz prvega odstavka tega člena se izvrši zaseg in odvzem osebkov.

(1) Raziskovalci in raziskovalne organizacije, ki nameravajo v skladu s to uredbo uvažati, izvažati, ali ponovno izvažati osebke vrst iz prilog 1 do 9 te uredbe, se morajo registrirati pri upravnem organu v 3 mesecih od dneva veljavnosti te uredbe.
(2) Raziskovalci in raziskovalne organizacije iz prejšnjega odstavka morajo pripraviti inventar osebkov iz priloge 1 te uredbe, ki so v njihovi lasti ali posesti, in o tem obvestiti upravni organ najkasneje do 1. februarja 2004.
(3) Pravne ali fizične osebe, ki opravljajo dejavnost cirkusa ali potujoče razstave, morajo pridobiti potrdilo o predkonvencijskem statusu, potrdilo o gojitvi v ujetništvu ali umetnem razmnoževanju osebkov v 3 mesecih od dneva veljavnosti te uredbe.
(4) Pravne ali fizične osebe, ki opravljajo komercialna ravnanja v skladu s to uredbo z osebki vrst iz prilog 1 in 8 te uredbe, morajo pridobiti potrdilo iz 30. člena te uredbe v 3 mesecih od začetka veljavnosti te uredbe.
(5) Pravne ali fizične osebe, ki gojijo osebke vrst iz prilog 1, 2 in 8 te uredbe, morajo pridobiti dovoljenje iz 50. člena te uredbe v 4 mesecih od dneva veljavnosti te uredbe.
(6) Pravne ali fizične osebe, ki opravljajo dejavnost gojenja osebkov vrst iz priloge 1 te uredbe, morajo označiti matične osebke na način iz 55. člena te uredbe v 4 mesecih od dneva veljavnosti te uredbe, potomce matičnih živali pa pred izdajo izvoznega dovoljenja ali pred njihovo prodajo.

Globe iz 74. člena te uredbe se do dne začetka uporabe zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v mejah, ki so določene z zakonom o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83 – popr., 42/85, 2/86 – popr., 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 73/97 – odl. US, 87/97, 73/98, 31/00 in 24/01).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

* Ta uredba vsebinsko povzema uredbo sveta št. 338/97/ES o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi, uredbo komisije št. 1808/2001/ES, ki določa podrobna pravila za izvajanje uredbe sveta št. 338/97/ES o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi, direktivo sveta št. 83/129/ EGS o uvozu kož nekaterih tjulnjih mladičev in izdelkov iz njih v države članice in uredbo sveta št. 3254/91/EGS o prepovedi uporabe stopalk v skupnosti in vnosa v skupnost kožuhov in izdelanega blaga iz nekaterih prosto živečih živalskih vrst, ki izvirajo iz držav, kjer jih lovijo s stopalkami ali z načini lova s pastmi, ki ne izpolnjujejo mednarodnih standardov humanega lova s pastmi.