Na podlagi 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93), 4., 26. in 30. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 5/00, 20/01, 13/03), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 73/98), odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01), pravilnika o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 104/02) ter 11., 12. in 18. člena statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 34/99, 71/01 in 62/02), je Občinski svet občine Metlika na 6. redni seji dne 2. 10. 2003 sprejel

Namen odloka:
(1) Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na celotnem območju Občine Metlika. Ravnanje s komunalnimi odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje komunalnih odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo in odstranjevanje odpadkov.
(2) S tem odlokom se določijo:
1. subjekti v procesu ravnanja s komunalnimi odpadki,
2. vrste komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: odpadki),
3. način – sistem ravnanja z odpadki (zbiranje, prevažanje, pretovarjanje, sortiranje, skladiščenje, predelava, odstranjevanje),
4. način obračunavanja ter plačevanja stroškov ravnanja z odpadki,
5. nadzor nad izvajanjem tega odloka.

Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
1. zagotoviti ustrezno organiziranost izvajanja javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v skladu s pozitivnimi predpisi,
2. zagotoviti učinkovito izločevanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov,
3. preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količin odpadkov,
4. preprečevanje neorganiziranega oziroma divjega odlaganja odpadkov,
5. obdelava prevzetih odpadkov v zbirnem centru,
6. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo,
7. sprejemljivost ukrepov za okolje,
8. uveljavitev načela: “stroške plača povzročitelj”.

(1) Subjekti ravnanja z odpadki so:
1. Občina Metlika
2. izvajalec obvezne lokalne javne službe ravnanja z odpadki (v nadaljevanju: izvajalec),
3. povzročitelji odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelji), to je vsaka pravna in fizična oseba, ki na območju Občine Metlika stalno, začasno ali občasno povzroča odpadke s tem, da:
– biva v svojih ali najetih nepremičninah,
– oddaja nepremičnine v najem,
– opravlja dejavnost,
– organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe,
4. imetnik odpadkov, ki je povzročitelj odpadkov ali ima odpadke v posesti.
(2) Lastnik, ki oddaja v najem stanovanjske in druge prostore, lahko sklene pogodbo z izvajalcem ter z najemojemalcem o plačilu komunalnih storitev po tem odloku. V nasprotnem se šteje za povzročitelja oziroma plačnika komunalnih storitev lastnik stanovanjskega ali drugega prostora.
V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov oziroma uporabnika po nobeni od alinei iz 3. točke prejšnjega odstavka tega člena odloka, se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine, kjer se odpadki nahajajo.
(3) Za lastnika javnih površin, vključno z javnimi potmi in lokalnimi cestami se šteje občina.
(4) Vsi povzročitelji na območju občine morajo biti vključeni v sistem ravnanja z odpadki. Povzročitelj mora skleniti z izvajalcem pogodbo o odvozu odpadkov, razen v primeru, če je povzročitelj gospodinjstvo.
(5) Gospodinjstva (fizične osebe) v smislu tega odloka so skupnosti oseb, kakor tudi posamezniki, ki imajo samostojno stanovanjsko enoto, četudi jo delno ali popolno oskrbujejo druga gospodinjstva.

Sistem ravnanja z odpadki
(1) Na celotnem območju občine se s tem odlokom vzpostavlja naslednji sistem ravnanja z odpadki:
1. ločeno zbiranje odpadkov na izvoru, njihov prevoz, sortiranje, pretovarjanje in skladiščenje,
2. ločeno zbiranje odpadkov na zbirnih mestih (ekoloških otokih),
3. ločeno zbiranje odpadkov v zbirnem centru,
4. po potrebi naknadno sortiranje in razvrščanje odpadkov v sortirnici,
5. kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov v domačem vrtu ob lastni stanovanjski hiši in obdelava in predelava biološko razgradljivih odpadkov v ustreznih objektih in napravah na centru za ravnanje z odpadki,
6. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo oziroma predelavo,
7. okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev,
8. odlaganje preostalih odpadkov na urejenem odlagališču.
(2) Zaradi zmanjševanja količine odpadkov, ki se prepušča v ravnanje in odlaganje, izvajalec vzpodbuja povzročitelje, da v okviru možnosti odpadke sami kompostirajo. Kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov v domačem vrtu ob lastni stanovanjski hiši je možno ob upoštevanju ustreznih postopkov kompostiranja. Pristojni občinski organ z odločbo lahko prepove povzročitelju kompostiranje lastnih biološko razgradljivih odpadkov, če ugotovi, da povzročitelj uporablja neustrezne postopke predelave odpadkov, med kompostiranjem prihaja do anaerobnih procesov ali če se pri tem pojavljajo prekomerni vplivi na okolje oziroma so prekoračene predpisane emisijske vrednosti.
(3) V mestu Metlika je izvajalec javne komunalne službe dolžan organizirati ločeno zbiranje in odvoz bioloških odpadkov v vseh stanovanjskih naseljih in ulicah, kjer obstajajo večstanovanjske zgradbe ter na mestnih trgih.

(1) Komunalni odpadki so odpadki, navedeni v klasifikacijskem seznamu odpadkov veljavnih predpisov na področju ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji.
(2) Komunalni odpadki so:
– odpadki iz gospodinjstev, ki so pretežno trdni ter po svoji sestavi heterogeni,
– odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, so po lastnostih podobni odpadkom iz gospodinjstev in nastajajo na enak oziroma podoben način kot v gospodinjstvu,
– odpadki, ki nastajajo v bivalnem okolju ter na površinah in objektih v javni rabi, ki so pretežno trdni ter po svoji sestavi heterogeni, zaradi razpršenosti njihovega nastanka in količine na viru pa se ravnanje z njimi zagotavlja z izvajalcem na občinski ravni.
(3) Odpadki iz gospodinjstev so:
1. biološki odpadki (organski):
– kuhinjski odpadki (ostanki hrane, ki ni termično obdelana, zelenjavni odpadki, odpadki sadja…),
– vrtni odpadki (trava, vejevje, listje, rože, odrezano grmovje…),
– drugi organski odpadki,
2. odpadni papir in karton,
3. odpadno steklo (belo in barvno),
4. odpadne umetne mase in gume (plastenke, odpadna guma…),
5. odpadne kovine,
6. odpadni les,
7. preostali komunalni odpadki (pepel, usnje, tekstil, ostanki čiščenja javnih površin…),
8. kosovni odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih in jih zaradi velikosti in teže ni mogoče oziroma smotrno zbirati v tipizirane posode (kovinski in keramični kosovni odpadki, elektronski aparati, bela tehnika, odpadno pohištvo…),
9. trdne usedline cestne kanalizacije iz usedalnikov in čistilnih naprav v javni rabi ob upoštevanju ustreznih predpisov,
10. nevarni odpadki, ki so strupeni in ostali odpadki iz gospodinjstev, ki zaradi majhnih količin niso izločeni iz obveznega zbiranja, potrebujejo pa zaradi svojih sestavin oziroma lastnosti posebno obravnavo (olja in maščobe, barve in topila, kemikalije, pesticidi, zdravila, kozmetika, čistila in galvanski členi (baterije)…),
11. odpadni gradbeni material pri manjših gradbenih posegih (omet, keramične ploščice, inštalacijski material…), ki nastajajo pri vzdrževanju stanovanj, manjših adaptacijah, rekonstrukcijah ter obnovitvenih delih posameznih stanovanjskih prostorov, pomožnih stanovanjskih prostorov in pomožnih objektov.
(4) Med odpadke iz 2., 3., 4., 5. in 6. točke prejšnjega odstavka tega člena se šteje tudi drobna prodajna embalaža iz teh materialov. Izvajalec mora zagotoviti, da se odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, izloči na ekoloških otokih, zbirnem centru ali s sortiranjem in razvrščanjem v sortirnici ter se oddaja skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z embalažo in odpadno embalažo. Enako velja tudi za odpadno embalažo, onesnaženo z nevarnimi snovmi, ki je nevarni komunalni odpadek.

(1) Kosovne in nevarne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih, izvajalec zbira stalno in občasno.
(2) Občasno zbiranje: zbira in odvaža izvajalec sam ali s pogodbenimi podizvajalci po posebnem programu, skladno z letnim programom najmanj enkrat letno in jih odloži na za to določena mesta ali preda drugim ustreznim zbiralcem ali predelovalcem odpadkov. Zbirajo se po sistemu ločenega zbiranja odpadkov s pomočjo premičnih zbiralnic. Čas zbiranja se objavi na krajevno običajen način najmanj 14 dni pred zbiranjem. V času med posameznimi akcijami povzročitelji zbirajo ter hranijo kosovne in nevarne odpadke doma na ustreznih mestih.
(3) Stalno zbiranje: izvajalec zbira kosovne odpadke in odpadni gradbeni material, ki nastane pri manjših gradbenih posegih, v zbirnih centrih, kjer jih povzročitelji lahko oddajo v času obratovanja zbirnega centra.
(4) Nevarne odpadke, ki jih povzročitelji oddajo izvajalcu po sistemu občasnega zbiranja mora prevzemati in začasno skladiščiti usposobljena oseba.

(1) V tipizirane posode, zabojnike in vrečke, namenjene za zbiranje ostanka odpadkov, je prepovedano odlagati:
1. odpadke v tekočem stanju,
2. odpadke naftnih derivatov,
3. kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih zavodov,
4. tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke,
5. gradbene odpadke, kamenje ali zemljo,
6. sekundarne surovine; za katere je organizirano ločeno zbiranje odpadkov na izvoru oziroma na ekoloških otokih,
7. nevarne odpadke iz gospodinjstev (galvanske člene, zdravila, ostanke lakov, topila, maziva, škropiva),
8. usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov, za katera se izvrši odvoz po posebnem naročilu,
9. odpadke organskega izvora, ki se uporabljajo kot gnojilo v kmetijstvu in jih je treba odlagati na higiensko in tehnično urejena gnojišča,
10. odpadke v večjih kosih (večja embalaža, kosovni odpadki).
(2) Biološko razgradljivi odpadki se lahko zbirajo le v tipiziranih posodah, ki jih uporabnikom dodeli izvajalec in ki se že po barvi ločijo od posod za ostanek odpadkov.

(1) Povzročitelji so dolžni ločeno zbirati odpadke v tipiziranih posodah, namenskih zabojnikih in tipiziranih vrečah, kot so:
1. tipizirane plastične in kovinske posode volumna 120, 140, 160, 240, 500, 700, 900 in 1100 litrov,
2. tipizirane vrečke, ki jih določi in z ustreznim logotipom označi izvajalec, samo v primeru, če se ne morejo uporabiti tipizirane posode iz 1. točke tega odstavka,
3. kompostniki za kompostiranje bioloških odpadkov v domačem vrtu ob lastnih stanovanjskih hišah,
4. tipizirane posode za papir, steklo, kovine (pločevinke) in plastične mase, na ekoloških otokih.
(2) Vrsto in število posod za odpadke določi izvajalec na terenu, skladno z operativnim programom ravnanja z odpadki, tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, dostopnostjo oziroma odmaknjenostjo povzročiteljev ter strukturo in vrsto odpadkov.
(3) Tisti povzročitelji, ki nimajo možnosti odlaganja v individualne posode, morajo zbirati odpadke v skupnih posodah, kjer pa to ni mogoče, v označenih tipiziranih vrečah za odpadke.
(4) Pristojni občinski upravni organ za komunalne zadeve z odločbo določi vrsto in število posod, kolikor se izvajalec in povzročitelj o tem ne moreta dogovoriti.

(1) Izven predpisanih posod za odpadke je na zbirnih in odjemnih mestih prepovedano odlagati odpadke.
(2) V primeru občasnega povečanja količine odpadkov, ki se odlagajo v tipizirane posode, lahko odpadke povzročitelj odda v označenih tipiziranih vrečah, ki jih nabavi pri izvajalcu.
Povzročitelji, do katerih izvajalci zaradi odmaknjenosti od prevoznih cest ne morejo priti, odlagajo odpadke v tipizirane označene vreče za odpadke. Odpadke v tipiziranih označenih vrečah so povzročitelji dolžni na dan odvoza dostaviti na odjemno mesto.
(3) Ustrezne občinske upravne službe lahko z odločbo zahtevajo odstranitev odpadkov, ki so odloženi izven posod za odpadke in niso v tipiziranih označenih vrečah. Odstranitev teh odpadkov gre v breme povzročitelja, oziroma imetnika, kolikor ta ni znan, pa v breme proračuna občine.

(1) Zbirno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, v objektu ali v bližini objekta na stavbni parceli (oziroma funkcionalnem zemljišču), na katerem povzročitelji redno odlagajo odpadke v tipizirane posode za odpadke in ne sme biti na javnih površinah.
(2) Odjemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalec redno odvaža odpadke. Odjemna mesta se nahajajo ob vozni poti smetarskega vozila. V času odvoza je lahko na javni površini. Izvajalcu mora biti omogočen dostop do odjemnega mesta.
(3) Povsod, kjer je primerno, naj bosta zbirno in odjemno mesto na istem prostoru, razen v primerih, kjer to onemogočajo tehnični in drugi razlogi in v kolikor to ni javna površina.
(4) Odjemna mesta določijo izvajalci v soglasju s povzročitelji. Zbirno in odjemno mesto je lahko skupno za več povzročiteljev odpadkov z uporabo skupne posode. V spornih primerih določi lokacijo zbirnega in odjemnega mesta pristojni občinski upravni organ.
(5) Zbirna in odjemna mesta za odpadke morajo ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem in ne smejo ovirati in ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
(6) Zbirna mesta in odjemna mesta vzdržujejo po navodilih izvajalca povzročitelji odpadkov. Skrbeti morajo tudi za red in čistočo na teh mestih.
(7) Odjemno mesto ne sme biti od glavne vozne poti oddaljeno več kot 5 m. Posode morajo biti na dan odvoza dosegljive izvajalcu javne službe.

(1) Ekološki otok je prostor, kjer so nameščene posode za ločeno zbiranje sekundarnih surovin za določen bivalni okoliš zaradi racionalizacije ločenega zbiranja odpadkov. Lokacijo določijo izvajalci in občina. Ekološki otoki se uredijo praviloma v stanovanjskih območjih in ob oziroma v večjih trgovinah, trgovskih centrih, zdravstvenih ustanovah, šolskih ustanovah in otroških vrtcih. Ekološki otok se vzdržuje in uredi izvajalec tako, da:
1. povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo katere vrste ločenih frakcij se na ekološkem otoku zbira,
2. se odpadki ločeno zbirajo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi,
3. na lokaciji ekološkega otoka ne prihaja do onesnaževanja okolja.
(2) Na ekoloških otokih se ločeno zbirajo ali v kombinaciji s sortirnico sortirajo in razvrščajo najmanj:
1. papir in lepenka, vključno z drobno prodajno embalažo iz papirja in lepenke,
2. steklo, vključno z drobno prodajno embalažo iz stekla,
3. plastične mase, vključno z drobno prodajno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,
4. kovine, vključno z drobno prodajno embalažo iz kovine.

Ločeno zbiranje nevarnih komunalnih odpadkov se izvaja najmanj enkrat letno v posebni akciji zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.

(1) Zbirni center za Občino Metlika se nahaja na lokaciji Bočka. Zbirni center se uredi tako, da se na njem ločeno zbirajo ali v kombinaciji s sortirnico sortirajo in razvrščajo ter začasno skladiščijo najmanj:
– papir in lepenka vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
– steklo vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
– plastične mase, vključno z embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov ter drugih odpadkov iz plastike,
– kovine,
– les,
– oblačila in obutev,
– tekstil,
– kosovni odpadki,
– drobni gradbeni odpadki,
– biološko razgradljivi odpadki.
(2) Zbirni center je prostor, kjer lahko povzročitelji odpadkov iz gospodinjstev oddajajo sortirane odpadke iz točke (1), katerih količina je prevelika za njihov redni odvoz oziroma se jih redno ne odvaža. Na zbirnem centru se ne zbirajo ostanki odpadkov.

(1) Izvajalec javne službe opremi zbirni center s:
– tablo z imenom upravljalca, odgovorno osebo zbirnega centra, vrsto odpadkov, ki se zbira in prevzema ter čas obratovanja zbirnega centra,
– ograjo,
– tehtnico za tehtanje ločenih frakcij odpadkov, ki gredo v predelavo in odpadkov, ki gredo v odstranjevanje ter odpadne embalaže, katero se predaja v skladu s predpisi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo,
– prekladalno rampo za pretovarjanje ostanka odpadkov,
– nadstrešnico za začasno skladiščenje ločeno zbranih frakcij in odpadne embalaže,
– prostorom za čiščenje in razkuževanje posod za odpadke.
(2) V okviru zbirnega centra se uredi kompostarna za biološke odpadke iz Občine Metlika.

Izvajalec javne službe povzročitelje komunalnih odpadkov z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na krajevno običajen način obvesti o:
– lokacijah ekoloških otokov in vrstah odpadkov, ki se na njih ločeno zbirajo,
– času obratovanja zbirnega centra,
– načinu prepuščanja in prevzemanja odpadkov,
– načinu predvidene predelave ali odstranjevanja prevzetih odpadkov,
– pogojih za prevzem odpadkov.

(1) Načrtovalci prostora in projektanti morajo pri prenovi in oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, stanovanjskih sosesk in naselij ter drugih objektov, kjer bodo nastajali odpadki, določiti zbirne in odjemne prostore ter ekološke otoke kot jih določa ta odlok, njihovi investitorji pa so dolžni zagotoviti njihovo izgradnjo. Soglasje izdajo pristojne upravne službe občine.
(2) V obstoječih naseljih, poslovnih zgradbah, proizvodnih obratih in drugih objektih urejajo, gradijo in obnavljajo zbirne in odjemne prostore lastniki objektov, ekološke otoke pa ureja izvajalec.

(1) Povzročitelji so dolžni v času odvoza odpadkov posode za odpadke in tipizirane označene vreče za odpadke dostaviti na odjemno mesto in jih po izpraznitvi pospraviti. Povzročitelji so, ne glede na letni čas, dolžni omogočiti dostop do posod za odpadke.
(2) Delavci izvajalca so dolžni izprazniti tipizirane posode tako, da ne ovirajo prometa, ne onesnažijo prostora in ne poškodujejo posode in okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da onesnažijo odjemno mesto, so ga dolžni takoj pospraviti, poškodovano posodo pa nadomestiti z novo.
(3) Nihče ne sme izvajalcu onemogočati ali ovirati dostopa do odjemnega prostora ali ekološkega otoka.

(1) Predpisana posoda za odpadke ne sme biti napolnjena tako, da je ni mogoče zapreti.
(2) Večje količine odpadkov, ki nastajajo občasno, se lahko odloži v tipizirano označeno vrečo za odpadke, ki jo je potrebno postaviti na odjemni prostor poleg predpisane posode na dan odvoza.
(3) Če količina odpadkov redno presega volumen predpisane posode za odpadke, izvajalec povzročitelju zagotovi ustrezno večjo posodo.

(1) Izvajalec javne službe mora voditi evidenco o:
– odjemnih mestih ter ekoloških otokih s podatki o vrstah, tipih in volumnu predpisanih posod za odpadke na posameznih prostorih, v povezavi s podatki o povzročiteljih (kataster),
– naseljih, kjer je zagotovljeno stalno in občasno zbiranje komunalnih, kosovnih in nevarnih komunalnih odpadkov,
– celotni količini zbranih odpadkov v občini,
– količinah ločeno zbranih odpadkov po vrstah in količinah ter ločeno zbranih nevarnih komunalnih odpadkov,
– količinah in vrstah odpadkov, oddanih predelovalcem,
– količinah in vrstah nevarnih komunalnih odpadkov, oddanih predelovalcem ali odstranjevalcem,
– količini in vrstah odpadkov, ki so odpadna embalaža, oddanih v skladu s predpisi o embalaži in odpadni embalaži, vključno z odpadno embalažo, ki je nevarni odpadek.
(2) Izvajalec mora zagotoviti, da je stehtana vsa količina zbranih odpadkov, posebej pa še vsaka pošiljka:
– odpadne embalaže, ki je oddana v skladu s predpisi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo,
– odpadkov, ki gredo v predelavo,
– nevarnih komunalnih odpadkov, ki gredo v predelavo ali odstranjevanje.
(3) Izvajalec javne službe mora za vsako pošiljko iz drugega odstavka tega člena pridobiti potrdilo o predaji ali imeti evidenčni list, če je ta predpisan.
Izvajalec mora dokumentacijo in evidence iz prvega in drugega odstavka tega člena za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj pet let.

(1) Organizatorji kulturnih, športnih in drugih prireditev ter aktivnosti na prostem, si morajo pred pričetkom prireditve pridobiti ustrezno soglasje izvajalca oziroma z njim skleniti dogovor o načinu odvoza odpadkov in načinu pokrivanja stroškov. Po končani prireditvi morajo poskrbeti, da bo prireditveni prostor očiščen in da bo izvajalec odpeljal odpadke najkasneje v 24 urah po končani prireditvi.
(2) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu najmanj 14 dni pred datumom izvedbe in z izvajalcem skleniti dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokrivanja stroškov.

(1) Upravljalci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb, parkirišč in drugih javnih površin morajo ob objektih oziroma na njih postaviti koše za odpadke.
(2) Lastniki oziroma uporabniki objektov in površin iz prvega odstavka tega člena so dolžni koše za odpadke nabaviti, jih postaviti in izpraznjevati v tipizirane posode za odpadke.
(3) Odpadke na javnih površinah je dolžan zbirati upravljalec javne površine in jih predati izvajalcu javne službe ravnanja z odpadki.

(1) Povzročitelji, ki opravljajo gospodarske dejavnosti (samostojni podjetniki, gospodarske družbe) so dolžni izvajalcu prijaviti oziroma sporočiti predvidene količine in vrste komunalnih in njim podobnih odpadkov do 31. 10. za naslednje leto.
(2) Vključeni povzročitelji iz prvega odstavka tega člena preidejo na nov način ravnanja z odpadki v skladu z odlokom.

(1) Izvajalci so dolžni posode za odpadke po potrebi ali na zahtevo pristojne inšpekcijske službe čistiti, razkuževati in vzdrževati, jih sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z novimi ali rabljenimi.
(2) Nosilci stroškov čiščenja in razkuževanja posod za odpadke so povzročitelji. Prav tako so dolžni plačevati stroške popravila oziroma zamenjave posode za odpadke, če so posodo poškodovali ali jim je bila odtujena, razen v primeru, da posodo poškoduje izvajalec.

(1) Prvo nabavo posode za ostanek odpadkov za nove povzročitelje odpadkov praviloma zagotovi izvajalec in nabavo zaračuna povzročitelju, lahko pa tudi povzročitelj sam v dogovoru in po navodilih izvajalca.
(2) Za program ločenega zbiranja odpadkov posode za ekološke otoke nabavi izvajalec, ki jih tudi namešča in obnavlja.
(3) Vzdrževanje, zamenjavo in popravilo dotrajanih posod za komunalne odpadke, ki jih uporabljajo gospodinjstva, zagotovi izvajalec, razen v primerih, ko so poškodbe nastale zaradi nepravilnega ravnanja povzročitelja odpadkov.
(4) Posode za ločeno zbiranje bioloških odpadkov zagotavlja izvajalec. Povzročitelj z območja, kjer ni organizirano zbiranje bioloških odpadkov, ki ne želi kompostirati bioloških odpadkov, jih lahko brezplačno prepusti izvajalcu na zbirnem centru.

(1) Reden odvoz odpadkov opravlja izvajalec skladno z letnim razporedom odvoza in programom ločenega zbiranja odpadkov. Razpored mora ustrezati količinam in vrstam odpadkov. Razpored se mora objaviti na krajevno običajen način.
(2) Izvajalec mora imeti nad odjemnimi mesti in ekološkimi otoki stalen nadzor, da lahko odredi predčasen ali pogostejši odvoz.
(3) Izvajalec je dolžan upoštevati naslednje minimalno število odvozov odpadkov:

– ostanek odpadkov             1 x štirinajstdnevno
– ostali odpadki (po
pogodbah s povzročitelji)      po naročilu
– ekološki otoki               1 x mesečno (po potrebi)
– biološki odpadki             1 x štirinajstdnevno
                               1 x tedensko v času april-september
– kosovni odpadki              1 x letno
– posebni in nevarni
odpadki iz gospodinjstev       1 x letno

(4) Pristojne občinske nadzorne službe imajo pravico zahtevati večjo pogostnost odvoza s tem, da predhodno zagotovijo korekcijo cen. Večjo pogostnost odvoza lahko zahteva tudi povzročitelj proti plačilu.

(1) Izvajalec je dolžan vse odpadke odvažati s posebej urejenimi vozili, ki omogočajo brezprašno nakladanje in odvažanje odpadkov v skladu z zdravstvenimi predpisi, iz njih pa se tudi ne smejo izcejati tekočine.
(2) Izvajalec je dolžan odpadke odvažati na določen dan odvoza po programu in tipizirano posodo izprazniti tudi, če ta ni polna.
(3) V primeru izpada odvoza zaradi višje sile (sneg in druge neugodne zimske razmere, poplave, plazovi, potresi in druge naravne nesreče) ali večjih tehničnih ovir na prometnih površinah (rekonstrukcije vozišč, popravilo in zamenjava infrastrukturnih omrežij in vodov, prekopi, tehnične ovire…) je izvajalec dolžan opraviti delo v najkrajšem možnem času po odstranitvi ovire.

(1) Izvajalec mora ostanke odpadkov odlagati na za to dejavnost določeno odlagališče nenevarnih odpadkov. Odlagališče je prostor ali objekt, ki omogoča varno in nadzorovano končno ali začasno odlaganje odpadkov.
(2) Odpadne inertne gradbene materiale, zemljino in jalovino se odlaga na odlagališče inertnih odpadkov, lahko se uporabljajo na odlagališču nenevarnih odpadkov za prekrivni material v skladu s poslovnikom, za sanacijo degradiranih površin oziroma se lahko odloži kam drugam v okolje, za kar se mora pridobiti dovoljenje za poseg v prostor.

(1) Kdor odloži odpadke izven določenih posod za zbiranje odpadkov, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti. Če tega ne stori, jih na njegove stroške odstrani pooblaščeni izvajalec takoj, ko to odredi pristojni občinski upravni organ za komunalne zadeve.
(2) Če storilca, povzročitelja, imetnika ali lastnika parcele ni možno ugotoviti, odstrani odpadke izvajalec na stroške proračuna občine, kjer se odpadki nahajajo.
(3) Sežiganje komunalnih odpadkov na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuriščih in kotlovnicah ter drugih (skupinskih) kotlovnicah je prepovedano. Sežiganje komunalnih odpadkov je dovoljeno le, če je za to izdano ustrezno upravno dovoljenje v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki.

(1) Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki. Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki nastane z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju ali se povzročitelji vselijo v stanovanje ali pričnejo uporabljati poslovne prostore.
(2) Vsaka pravna in fizična oseba, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost na območju občine, je dolžna skleniti z izvajalcem pogodbo o ravnanju z odpadki v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega odloka. Novi povzročitelji so dolžni skleniti pogodbo z izvajalcem pred začetkom izvajanja dejavnosti.
(3) Povzročiteljem odpadkov iz prejšnjega odstavka, ki pripeljejo odpadke v zbirni center, se stroški ravnanja prevzetih odpadkov zaračunajo po ceni, ki je določena v veljavnem ceniku centra.

(1) Cene za ravnanje z odpadki iz gospodinjstev in od občasnih povzročiteljev se določijo na osnovi programa in stroškovnih kalkulacij izvajalca skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Cena za ravnanje z odpadki vsebuje:
– stroške zbiranja in odvoza odpadkov,
– stroške obdelave odpadkov,
– stroške odstranjevanja odpadkov,
– stroške čiščenja, vzdrževanja in zamenjave tipiziranih posod.
(3) Cena za ravnanje z odpadki se oblikuje na enoto storitve. Enota storitve je utežna (kg) ali prostorninska (m3) količina odpadkov, ki jih ustvari povzročitelj.
(4) Povprečno ceno storitev ravnanja s komunalnimi odpadki določi občinski svet s posebnim sklepom, na podlagi le-tega pa tudi cenik za posamezne storitve.
Pri obračunu ravnanja z odpadki za gospodinjstva se za prehodno obdobje, ki traja do 31. 3. 2005, šteje, da posamezna oseba povzroči 30 l vseh odpadkov na teden.
Podlaga za obračun storitev za počitniško hišo ali drug objekt s prostori za občasno bivanje, je pavšalna količina povzročenih odpadkov, ki se določi na 50 l odpadkov na mesec.
(5) Cena ravnanja z odpadki zajema tudi:
– zbiranje, obdelavo in deponiranje odpadkov v akcijah zbiranja kosovnih odpadkov,
– zbiranje, obdelavo in deponiranje odpadkov v akcijah zbiranja nevarnih odpadkov,
– obdelavo in deponiranje odpadkov – ločenih frakcij, ki jih posamezno gospodinjstvo dostavi na zbirni center.

(1) Osnova za obračun storitev v gospodinjstvih je količina vseh odpadkov, ki jih povzroči povzročitelj – gospodinjstvo v odvisnosti od števila članov gospodinjstva.
(2) Izvajalec pridobi podatke o številu oseb v posameznem gospodinjstvu od Statističnega urada Republike Slovenije.
(3) V ceni tipizirane vreče za odpadke, ki se uporablja za odlaganje občasno povečane količine odpadkov (2. točka 9. člena) je zajeto celotno ravnanje z odpadki.

(1) Povzročitelji, ki niso gospodinjstva in generirajo komunalne in njim podobne odpadke v večjih količinah ter te odpadke zbirajo v njim posebej namenjenih posodah, večjih od 1100 l, so veliki povzročitelji odpadkov.
(2) Podlago za izračun storitev ravnanja z odpadki po prejšnji točki predstavlja volumen izpraznjenih posod oziroma masa v ravnanje prevzetega odpadka.

(1) Povzročitelji, ki niso gospodinjstva in generirajo komunalne in njim podobne komunalne odpadke v manjših količinah, so mali povzročitelji odpadkov.
(2) Male povzročitelje odpadkov se glede na intenzivnost generiranja in glede na snovno sestavo njihovih odpadkov razdeli na:
1. dejavnosti izključno pisarniškega značaja, ki generirajo 3 l odpadkov/m2 /mesec,
2. storitvene dejavnosti z malim generiranjem odpadkov, ki se določi na 10 l/m2/mesec,
3. storitvene dejavnosti s povečanim generiranjem odpadkov, ki se določi na 30 l/m2/mesec.
(3) Izvajalec opravi razvrstitev posameznega malega povzročitelja glede na normativ iz točke (2).

(1) Povzročitelj plačuje storitev po tem odloku na podlagi izstavljenega računa izvajalca. Povzročitelj mora plačati račun najpozneje v 15 dneh po njegovi izstavitvi. V pogodbi s pravnimi osebami se lahko določi drugačen rok plačila.
(2) V primeru, da povzročitelj ne poravna računa za opravljene storitve v roku 60 dni po prejemu računa, ga je izvajalec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok plačila 15 dni in opozoriti povzročitelja na posledice neplačila. Po izteku roka, določenega v opominu, mora izvajalec prekiniti izvajanje storitev.

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo pristojne nadzorne službe v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
(2) Službe, navedene v prvem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3) Izvajalci so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja določil tega odloka, so izvajalci dolžni povzročitelje prijaviti pristojni občinski upravni službi.

(1) Z denarno kaznijo od 50.000 SIT do 200.000 SIT se kaznujejo za prekrške pravna oseba – izvajalec, če:
1. ne organizira odvoza kosovnih odpadkov skladno s programom ali naročilom (drugi odstavek 6. člena),
2. ne očisti odjemnega mesta, če so ga pri praznjenju posod za odpadke onesnažili njegovi delavci (drugi odstavek 17. člena),
3. ne prazni posod za odpadke, skladno z razporedom odvoza (prvi odstavek 25. člena),
4. na zahtevo povzročiteljev ali pristojnih inšpekcijskih služb ne čisti in vzdržuje posod za odpadke, dotrajanih posod ne nadomešča z novimi ali rabljenimi (prvi odstavek 23. člena),
5. ne preskrbi ustreznih posod na območjih, kjer je uvedeno ločeno zbiranje odpadkov (drugi odstavek 24. člena),
6. odvaža odpadke z neprimernimi vozili (prvi odstavek 26. člena),
7. ne opravi odvoza odpadkov po prenehanju ovire ali višje sile (tretji odstavek 26. člena),
8. odlaga odpadke izven določenega odlagališča (prvi odstavek 27. člena),
9. ne obvešča povzročiteljev odpadkov o ekoloških otokih, obratovanju zbirnega centra in občasnem zbiranju kosovnih in nevarnih odpadkov (drugi odstavek 6. člena in 15. člen),
10. ne uredi ekoloških otokov in zbirnega centra v skladu s tem odlokom (11., 13. in 14. člen),
11. ne vodi katastra in evidenc (19. člen).
(2) Z denarno kaznijo do 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z denarno kaznijo od 50.000 SIT do 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, če kot povzročitelj:
1. ne sklene pogodbe za ravnanje z odpadki oziroma se ne vključi v odvoz odpadkov (drugi odstavek 29. člena),
2. odlaga odpadke, navedene v 7. členu v posode za ostanek odpadkov (7. člen),
3. ne vzdržuje zbirnega in prevzemnega mesta skladno z navodili izvajalca (šesti odstavek 10. člena),
4. v času odvoza ne pripelje posod za odpadke na odjemno mesto, če to po dogovoru ne opravlja izvajalec in jih po izpraznitvi ne vrne na zbirno mesto (prvi odstavek 17. člena),
5. ne odlaga odpadkov v tipizirane posode za odpadke (prvi odstavek 8. člena),
6. odlaga odpadke izven določenih posod za zbiranje odpadkov (prvi odstavek 28. člena),
7. sežiga komunalne odpadke (tretji odstavek 28. člena),
8. onemogoči dostop do odjemnih mest ali ekoloških otokov (tretji odstavek 17. člena),
9. ne pridobi soglasja oziroma sklene ustreznega dogovora z izvajalcem ob organiziranju javne prireditve ali čistilne akcije (prvi odstavek 20. člena),
10. ki opravlja dejavnost organiziranja kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbi za odpadke in ne poskrbi za čiščenje prostora po končani prireditvi ter za odvoz odpadkov (prvi odstavek 20. člena).
(2) Z denarno kaznijo do 150.000 SIT se kaznuje samostojni podjetnik, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z denarno kaznijo do 60.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo do 60.000 SIT se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 1. do vključno 8. točke prvega odstavka tega člena.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ravnanju z odpadki na območju Občine Metlika (Uradni list RS, št. 2/97) ter spremembe in dopolnitve odloka o ravnanju z odpadki na območju Občine Metlika (Uradni list RS, št. 106/99).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.