Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Mlinotest živilska industrija, d.o.o., Ajdovščina, ki jo zastopa Stojan Zdolšek, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 23. oktobra 2003

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 391. in 392. člena zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99 in 52/02) se zavrže.

1. Pobudnica izpodbija navedeni določbi Zakona o trgu vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: ZTVP-1). Po mnenju pobudnice sta izpodbijani določbi v neskladju z 2. členom Ustave, saj naj bi bilo kršeno splošno načelo sorazmernosti. Denarna kazen v primeru kršitev določb ZTVP-1 bi po mnenju pobudnice morala slediti cilju, da se v najmanjši možni meri vpliva na pravice in interese prizadetih subjektov. Predpisane denarne kazni naj bi bile v nesorazmerju s kršitvami.
2. Pobudnica utemeljuje svoj pravni interes s tem, da je Agencija za trg vrednostnih papirjev zoper njo podala predlog za uvedbo postopka o prekršku zaradi suma storitve prekrškov po ZTVP-1. Postopek o prekršku vodi Sodnik za prekrške Ajdovščina, ki je pobudnici poslal vabilo na zaslišanje.

3. V skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj.
4. Pobudnica izpodbija zakonsko ureditev, ki določa prekrška, pri čemer ne zatrjuje neustavnosti same opredelitve prekrška, pač pa to, da je predpisana denarna kazen v neskladju s splošnim načelom sorazmernosti. Pobudnica ne zatrjuje, da bi že s samo uvedbo postopka o prekršku zanjo nastale kakšne pravne ali škodljive posledice. Postopek o prekršku pa še ni pravnomočno končan, zato ni mogoče predvideti, ali bo v njem pobudnica sploh spoznana za odgovorno za navedena prekrška. Zato ni mogoče trditi, da izpodbijani določbi že neposredno posegata v njen pravni položaj.
5. Če bo pobudnica spoznana za odgovorno za storitev prekrška, bosta s tem izpodbijani določbi tudi neposredno posegli v njen pravni položaj. S pravnimi sredstvi bo lahko učinkovito varovala svoje pravice. Po izčrpanju vseh pravnih sredstev bo imela pobudnica na voljo tudi ustavno pritožbo, v kateri bo lahko hkrati zatrjevala neskladnost zakonske ureditve z Ustavo. Ustavno sodišče ima v postopku z ustavno pritožbo na podlagi 58. člena ZUstS možnost, da zadrži izvrševanje izpodbijanega posamičnega akta, kar pomeni, da bo pobudnica tudi v tem postopku imela možnost učinkovito varovati svoje pravice. Svoje pomisleke v zvezi z ustavnostjo zakona bo pobudnica lahko naslovila tudi na sodišče, ki bo imelo na podlagi 156. člena Ustave, če bo tako presodilo, možnost zahtevati presojo ustavnosti zakonskih določb, ki jih bo moralo uporabiti v postopku odločanja. Če pa se za to ne bo odločilo, bo po pravnomočno končanem postopku znano, na kakšen način se izpodbijani zakonski določbi uporabljata v sodni praksi. Ustavno sodišče bo imelo s tem pri presoji ustavne pritožbe in uporabljenih zakonskih določb na razpolago argumente pristojnih organov, ki bodo na prvi in drugi stopnji sodnega odločanja utemeljevali razlagi zakonskih določb, kar bo prispevalo tudi h kvaliteti ustavnosodnega odločanja.
6. Zato se je Ustavno sodišče odločilo pri razlagi določbe drugega odstavka 24. člena ZUstS dati nov pomen besedi “neposredno”. Presojalo bo, ali izpodbijani zakonski določbi neposredno že posegata v pobudničin pravni položaj ali ne. S tem spreminja Ustavno sodišče dosedanje stališče, na podlagi katerega je široko priznavalo pravni interes za izpodbijanje zakonske določbe že na podlagi tega, da je pobudnik izkazal uvedbo postopka, v katerem naj bi bili izpodbijani zakonski določbi uporabljeni. V primerih, v katerih lahko pobudnik namen, ki ga zasleduje s pobudo, zavaruje v posamičnem postopku pred pristojnim sodiščem in nato z ustavno pritožbo pred Ustavnim sodiščem, ne izkazuje pravnega interesa za vložitev pobude.
7. Ker gre tudi v tej zadevi za tak primer, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

8. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.