Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96 in 36/00 – ZPDZC), 26. in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), 20. in 22. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odl. US RS, 45/94 – odl. US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US RS, 63/95 – obvezna razlaga, 73/95 – odl. US RS, 9/96 – odl. US RS, 39/96 – odl. US RS, 44/96 – odl. US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US RS, 74/98, 59/99 – odl. US RS, 70/00 in 51/02) ter 16. in 79. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo in 5/03) je Občinski svet občine Krško na 11. seji dne 23. 10. 2003 sprejel

S tem odlokom Občina Krško (v nadaljevanju: ustanovitelj) uskladi delovanje javnega zavoda Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki (v nadaljevanju: zavod) z določbami zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda.
Ustanovitelj zavoda je Občina Krško. Ustanoviteljske pravice in obveznosti do zavoda izvaja Občinski svet občine Krško.

Zavod je pravni naslednik Galerije Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki, s sedežem v Kostanjevici na Krki, Grajska cesta 45, katerega ustanovitelj je Občina Krško.
Zavod je ustanovljen za opravljanje javne službe na področju dejavnosti muzejev in galerij.

Ime zavoda je Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki.
Sedež zavoda je v Kostanjevici na Krki, Grajska cesta 45.
Zavod je pravna oseba in odgovarja za svoje obveznosti s premoženjem, s katerim razpolaga.
Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Krškem, št. vložka 1/00178/00.

Zavod ima in uporablja okrogli pečat premera 45 mm, v katerem je emblem utrdbenih stolpičev na vhodu v zahodno krilo nekdanjega cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki, na zunanjem obodu pa je izpisano: Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki.

Zavod je ustanovljen in organiziran kot pokrajinski muzej za področje likovne umetnosti za območje, kot ga določa uredba o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev (Uradni list RS, št. 97/00).

Delo zavoda je javno. Javnost dela zavod zagotavlja z obveščanjem o svojem delu, z informacijami ter s poročili o dejavnosti in opravljenem delu.

S svojo organiziranostjo in delom se zavod povezuje z nacionalnimi, s pokrajinskimi, z medobčinskimi in mestnimi muzeji in galerijami v enotno muzejsko mrežo Republike Slovenije.

Dejavnost zavoda je javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu.

Kot javno službo izvaja zavod naslednje naloge:
– evidentira, dokumentira, raziskuje, zbira, hrani, vzdržuje, razstavlja in posreduje javnosti dela likovne umetnosti, posebej iz obdobja slovenskega ekspresionizma,
– zbira arhivsko in dokumentarno gradivo v nacionalni raziskovalni fond likovne umetnosti, vzdržuje strokovno knjižnico, dokumentacijski oddelek, arhiv in informacijsko-izobraževalni center, namenjen raziskovalnim, študijskim in izobraževalnim potrebam,
– razvija in organizira raziskovalno delo na področju likovne umetnosti,
– iz izbranega gradiva oblikuje stalne in občasne razstave, pripravlja tematske razstave s področja likovne umetnosti in drugih sorodnih področij v sodelovanju s strokovno usposobljenimi ustanovami,
– pripravlja strokovne sestanke, seminarje, predavanja, ekskurzije,
– pripravlja programe in izdaja publikacije s področja likovnega in estetskega izobraževanja ter sodeluje z drugimi muzejskimi in vzgojno-izobraževalnimi organizacijami na tem področju,
– izdaja, zamenjuje, prodaja strokovne, izobraževalne in poljudne publikacije s področja likovne umetnosti,
– izdeluje, daje v najem fotografsko dokumentacijo, vse vrste reprodukcij, replik in apliciranih predmetov, izvedenih iz hranjenega gradiva,
– sodeluje pri nacionalnem informacijskem sistemu s področja likovne umetnosti za različne ciljne skupine,
– sodeluje v mednarodnih strokovnih združenjih, vzdržuje stike in izmenjuje prireditve s sorodnimi organizacijami doma in po svetu,
– opravlja in razvija konservatorsko-restavratorske, fotografske ter druge dejavnosti za lastne potrebe in v okviru svojih zmožnosti,
– sodeluje z ustanovami na področju muzeologije, umetnostne zgodovine, varstva kulturne dediščine s pomočjo svojih raziskovalnih virov, z raziskovalnim in strokovnim delom ter tehničnimi sredstvi,
– upravlja z državnim in občinskim premoženjem,
– daje v okviru svojih možnosti in strokovne upravičenosti svoje prostore na razpolago za razstave in druge kulturne prireditve,
– prireja Mednarodni kiparski simpozij Forma viva ter skrbi za ustrezno dokumentacijo, varovanje in predstavljanje Forme vive,
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle,
– organizira kulturne prireditve, ki so povezane z njegovo dejavnostjo,
– se lahko povezuje v zveze in strokovna združenja.
Zavod tudi:
– nudi strokovne usluge pravnim in fizičnim osebam,
– nudi interesentom pogodbene storitve v okviru možnosti,
– opravlja druge naloge.

Zavod lahko opravlja tudi gospodarsko dejavnost, če je ta oziroma njen prihodek namenjen opravljanju muzejske dejavnosti kot javne službe.

Dejavnost zavoda v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti glasi:

– 92.521    dejavnost muzejev
– 92.522    varstvo kulturne dediščine
– 92.511    dejavnost knjižnic
– 92.512    dejavnost arhivov
– 92.320    obratovanje objektov za kulturne prireditve
– 70.200    dajanje lastnih nepremičnin v najem
– 74.871    prirejanje razstav, sejmov in kongresov
– 92.310    umetniško ustvarjanje in poustvarjanje
– 92.400    dejavnost tiskovnih agencij
– 80.422    drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d. n.
– 01.411    urejanje in vzdrževanje parkov, vrtov in zelenih športnih površin
– 22.110    izdajanje knjig
– 22.130    izdajanje revij in periodike
– 22.150    drugo založništvo
– 36.630    proizvodnja drugih izdelkov
– 52.486    trgovina na drobno z umetniškimi izdelki
– 52.488    trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah, d. n.
– 52.620    trgovina na drobno na tržnicah in stojnicah
– 52.630    druga trgovina na drobno zunaj prodajaln
– 55.301    dejavnost restavracij in gostiln
– 55.302    dejavnost okrepčevalnic, samopostrežnih restavracij
– 55.303    dejavnost slaščičarn, kavarn
– 55.400    točenje pijač
– 71.403    izposojanje drugih izdelkov široke porabe
– 73.201    raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja
– 73.202    raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike
– 74.400    oglaševanje
– 74.810    fotografska dejavnost
– 74.852    fotokopiranje in drugo razmnoževanje
– 74.873    druge poslovne dejavnosti, d. n.

Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register.

Organa zavoda sta:
– direktor in
– svet zavoda.

Direktor zavoda organizira in vodi poslovanje ter strokovno delo zavoda. Je poslovni in programski direktor. Predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela zavoda.

Direktorja zavoda imenuje ustanovitelj na podlagi javnega razpisa in po predhodnem mnenja sveta zavoda. Poleg javnega razpisa lahko ustanovitelj zavoda povabi posamezne kandidate tudi neposredno.
Če svet zavoda ne da mnenja iz prejšnjega odstavka v roku 30 dni, se šteje, da je mnenje pozitivno.
Mandat direktorja traja pet let z možnostjo ponovnih imenovanj.

Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– najmanj visoka izobrazba ustrezne smeri,
– najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih,
– poznavanje dejavnosti s področja dela zavoda,
– aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika.
Kandidat mora predložiti program dela in razvoja zavoda.

Med začasno odsotnostjo nadomešča direktorja delavec, ki ga s splošnim pooblastilom pooblasti direktor.

Naloge direktorja so:
– organizira delo zavoda,
– sprejema strateški načrt,
– sprejema program dela in finančni načrt,
– sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu,
– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu,
– sprejema kadrovski načrt,
– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem zavoda,
– poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delo zavoda,
– pripravi letno poročilo,
– sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod ima in
– opravlja druge naloge, določene z ustanovitvenim aktom in drugimi veljavnimi predpisi.
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme in enajste alinee prejšnjega odstavka daje soglasje svet zavoda.
Direktor je dolžan o svojih ugotovitvah v zvezi s strokovnim delom obveščati svet zavoda ter sprejemati ukrepe za odpravo pomanjkljivosti in za napredek strokovnega dela.

Direktor je samostojen pri opravljanju poslov s svojega delovnega področja.
Direktor je za svoje delo odgovoren svetu zavoda in ustanovitelju. Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.

V pravnem prometu zastopa in predstavlja direktor zavod neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru finančnega načrta (letnega izvedbenega načrta), razen:
– pogodb o razpolaganju z nepremičninami, ki jih ima v upravljanju, za kar je potrebno soglasje lastnika nepremičnine,
– pogodb o razpolaganju z muzejskim gradivom, ki je v lasti države ali ustanovitelja in ga je prepovedano odtujiti, razen če gre za izmenjavo, ki pomeni bistveno dopolnitev spomeniške zbirke, o čemer odloča na predlog zavoda minister oziroma pristojni organ ustanovitelja.

Direktor sklene delovno razmerje za določen čas, to je za čas trajanja mandata.
Delavca, ki je bil pred imenovanjem za direktorja zaposlen v istem zavodu za nedoločen čas, se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje.
Pravice in dolžnosti delodajalca v razmerju do direktorja zavoda, izvaja svet zavoda, ki sklene z njim pogodbo o zaposlitvi.

Direktor je lahko razrešen pred potekom roka, za katerega je imenovan. Ustanovitelj razreši direktorja:
– če direktor sam zahteva razrešitev,
– če nastopi kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,
– če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov sveta zavoda ali ravna v nasprotju z njimi,
– če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo, ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda,
– zaradi bistvenih sprememb kot sta bistveno spremenjena dejavnost, zaradi katere je zavod ustanovljen ali zaradi prenosa ustanoviteljstva.
Ustanovitelj mora pred sprejemom odločitve o razrešitvi, seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi.

Zoper odločitev o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo, če meni, da je bil kršen za razrešitev določen postopek in da je kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani razlogi za razrešitev iz 21. člena.
Zahteva za sodno varstvo se vloži v 15 dneh po prejemu odločitve o razrešitvi pri pristojnem sodišču.

Če direktorju predčasno preneha mandat, oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, ustanovitelj imenuje vršilca dolžnosti direktorja, vendar največ za eno leto.

Svet zavoda ima šest članov, od tega so:
– trije člani predstavniki ustanovitelja, ki jih izmed strokovnjakov s področja dela javnega zavoda, financ in pravnih zadev, imenuje ustanovitelj. Enega izmed teh članov imenuje ustanovitelj na predlog Ministrstva za kulturo,
– dva predstavnika delavcev zavoda, pri čemer je najmanj eden izvoljen izmed vseh zaposlenih, eden pa izmed strokovnih delavcev,
– en predstavnik zainteresirane javnosti, ki ga na predlog Kulturniške zbornice Slovenije imenuje ustanovitelj.

Prvo konstitutivno sejo skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju članov in izvolitvi predstavnikov delavcev.
Na prvi konstitutivni seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.
Svetu zavoda prične teči mandat z dnem konstituiranja.
Mandat članov sveta traja 5 let in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni.
Svet zavoda sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta.
Svet zavoda sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.

Član sveta zavoda je lahko razrešen pred potekom mandata za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se neupravičeno ne udeleži seje trikrat zaporedoma,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi,
– ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno.
V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata sveta imenuje oziroma izvoli nov član po istem postopku kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.
Člana sveta zavoda, ki ga imenuje ustanovitelj, razreši ustanovitelj na predlog direktorja ali sveta zavoda. Člana sveta zavoda, predstavnika delavcev, razrešijo delavci na predlog direktorja ali sveta zavoda.

Svet zavoda ima naslednje naloge:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja zavoda,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje zavoda in politiko njegovega ustanovitelja,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,
– ocenjuje delo direktorja,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi, ter nadzira njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,
– daje predhodno mnenje ustanovitelju k imenovanju in razrešitvi direktorja zavoda,
– sklepa z direktorjem zavoda pogodbo o zaposlitvi,
– daje soglasje k programu razreševanja presežnih delavcev zavoda,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj.
Način dela sveta določa poslovnik o delu sveta zavoda, ki ga na predlog direktorja sprejme svet zavoda.

Zavod upravlja z:
– območjem Gradu Kostanjevica s samostanom in Galerijo na prostem – Formo vivo, k. o. Kostanjevica, parc. št. *113, *115, *274, 1380/2, 1380/3, 1380/6, 1381/1, 1381/10, 1381/11, 1381/12, 1381/13, 1381/14, 1381/15, 1381/16, 1381/2, 1381/21, 1381/22, 1381/23, 1381/24, 1381/3, 1381/4, 1381/5, 1381/6, 1381/7, 1381/8, 1381/9, 1382, 1384, 1386/1, 1386/2, 1387/1, 1387/2, 1387/3, 1397/1, 1397/2, 1397/3, 1397/4, 1397/5, 1400/1, 1400/10 (del), 1400/21 (del), 1400/24, 1400/25, 1400/26, 1400/27, 1400/3, 1400/30, 1410, 1764/1 (del), 1766/1 (del), 1793 in k. o. Orehovec, parc. št. 2698/1 (del), 2698/2 (del), 2708/1 (del), 648/2, 649/19, 649/32, 649/35, 649/38, 649/5, 653/10, 654/10, 655/5, 657/3, ki je državna lastnina,
– Lamutovim likovnim salonom, parc. št. 45/2, k. o. Kostanjevica na Krki, v izmeri 375 m2, ki je občinska lastnina.

Zavod pridobiva sredstva za delo oziroma za izvajanje dejavnosti:
– iz proračuna ustanovitelja,
– iz državnega proračuna,
– iz sredstev pridobljenih na podlagi javnih razpisov in javnih pozivov,
– z vstopninami,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– z oddajanjem prostorov za namene razstav, seminarjev, srečanj,
– z donacijami, darili in iz drugih zakonitih virov.

Sredstva za izvajanje javne službe zagotavljata Ministrstvo za kulturo in ustanovitelj na podlagi pogodbe ter na osnovi usklajenega programa dela in finančnega načrta zavoda.

Presežek prihodkov nad odhodki, ki je nastal iz proračunskih sredstev, se v soglasju s financerjem prenese v finančni načrt za naslednje leto za isti namen, za katerega so bila sredstva nakazana.
Del presežkov prihodkov nad odhodki, ki ga zavod ustvari z lastno dejavnostjo, lahko s soglasjem ustanovitelja uporabi za povečanje dela mase plač za nagrajevanje delovne uspešnosti delavcev zavoda.
Upravičeni primanjkljaj, izkazan v zaključnem računu zavoda na področju izvajanja javne službe, ki se ugotovi na osnovi analize stanja, ki jo pripravi direktor, krije ustanovitelj oziroma financer iz proračuna tekočega leta, glede na delež financiranja oziroma sofinanciranja. K analizi stanja, ki jo pripravi direktor, mora dati soglasje svet zavoda.

Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.

Zavod prevzema odgovornost za dobro gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi za svojo dejavnost ter odgovornost dobrega gospodarstvenika za upravljanje s sredstvi, ki so mu dana v upravljanje.

Za obveznosti zavoda subsidiarno odgovarjata Ministrstvo za kulturo in ustanovitelj do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavlja iz proračuna države in ustanovitelja za delovanje zavoda.
Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti zavoda iz naslova dejavnosti, ki jih zavod opravlja za druge naročnike.

Svet zavoda je v skladu s tem odlokom potrebno izvoliti in konstituirati v 3 mesecih po začetku veljavnosti tega odloka. Do izvolitve novega sveta v skladu s tem odlokom opravlja naloge sveta dosedanji svet in strokovni svet, vsak v okviru svojih dosedanjih pristojnosti. Z izvolitvijo sveta zavoda v skladu s tem odlokom, preneha mandat dosedanjemu svetu zavoda in strokovnemu svetu zavoda.

Direktor nadaljuje z delom do konca mandata.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi javnega zavoda Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki (Uradni list RS, št. 8/98) in statut zavoda z dne 15. aprila 1998.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.