Na podlagi 29. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, št. 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98 – odl. US, 74/98, 59/99 – odl. US, 70/00, 100/00 – sklep US, 87/01, 16/02 – sklep US in 51/02), 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 – ZON, 22/00 – ZJS in 67/02 – ZV) in 17. člena statuta Občine Lendava (Uradni list RS, št. 26/99, 119/00 in 69/02) je Občinski svet občine Lendava na 5. seji dne 15. 10. 2003 sprejel

Ta odlok določa način opravljanja obvezne gospodarske lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Lendava.
Ravnanje s komunalnimi odpadki po tem odloku zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje komunalnih odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo in odstranjevanje odpadkov.
Ta odlok ureja tudi ravnanje z neurejenimi oziroma divjimi odlagališči na območju Občine Lendava.

S tem odlokom se določajo:
1. organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe,
2. vrste in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev,
3. pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
5. viri financiranja in oblikovanje cen storitev javne službe,
6. obračun storitev javne službe,
7. vrste objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
8. nadzor nad izvajanjem javne službe.

Subjekti ravnanja z odpadki so:
1. Občina Lendava,
2. izvajalci javne službe,
3. povzročitelji komunalnih odpadkov:
– vsak prebivalec in vsaka oseba, ki deluje ali ima dejavnost na območju Občine Lendava in povzroča nastajanje komunalnih odpadkov ter vsaka oseba, ki po pooblastilu povzročitelja komunalnih odpadkov prepušča komunalne odpadke izvajalcu javne službe,
– upravljalci javnih površin, zelenic, tržnice, pokopališč,
– organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, ki uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe,
– organizatorji čistilnih akcij.

Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim po naravi in sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti ter storitvenih dejavnosti, ki nastajajo na območju Občine Lendava.
2. Povzročitelj komunalnih odpadkov je vsak prebivalec Občine Lendava in vsaka oseba, ki deluje ali ima dejavnost na območju Občine Lendava in povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov je tudi oseba, ki po pooblastilu povzročitelja komunalnih odpadkov prepušča komunalne odpadke izvajalcu javne službe.
3. Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz podskupine »Ločeno zbrane frakcije« in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine »Embalaža vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki.
4. Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
5. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
6. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »Drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke.
7. Biološko razgradljivi odpadki so organski kuhinjski odpadki iz podskupine »Ločeno zbrane frakcije«, odpadki, primerni za kompostiranje iz podskupine »Odpadki z vrtov in parkov (vključno z odpadki s pokopališč)« in po sestavi organskim kuhinjskim odpadkom podobni odpadki iz živilskih trgov iz podskupine »Drugi komunalni odpadki«, s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki.
8. Preostali odpadki so komunalni odpadki, iz katerih so povzročitelji komunalnih odpadkov izločili ločene frakcije, biološko razgradljive odpadke, kosovne odpadke in nevarne frakcije in jih prepuščajo izvajalcu javne službe v posodah za preostale odpadke. Praviloma mora izvajalec javne službe iz preostalih odpadkov dodatno izločati ločene frakcije in biološko razgradljive odpadke z razvrščanjem zbranih preostalih odpadkov.
9. Ostanki komunalnih odpadkov so odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, in ostanki, ki nastanejo pri predelavi ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov. Praviloma so ostanki komunalnih odpadkov odpadki, ki se jih zaradi sestave ali načina nastajanja ne more razvrstiti v eno od skupin ločenih frakcij komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 16 00 in 20 01 ali v druge skupine komunalnih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki.
10. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je običajno mesto, ki je sicer namenjeno za prevzem komunalnih odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov na poziv izvajalca javne službe na prevzemnem mestu prepušča kosovne odpadke po vnaprej določenem in javno objavljenem urniku.
11. Prevzemno mesto preostalih odpadkov je mesto, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo po vnaprej določenem urniku izvajalcu javne službe preostale odpadke v za to namenjenih posodah. Prevzemno mesto preostalih odpadkov, ki je praviloma na javni površini, se za posamezno stavbo določi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če v postopku iz prejšnjega stavka prevzemno mesto preostalih odpadkov ni bilo določeno, se ga določi ob začetku uporabe storitev službe prevzemanja preostalih odpadkov z vpisom v register prevzemnih mest.
12. Zbirno mesto preostalih odpadkov je mesto, kjer so nameščene posode, v katere povzročitelji komunalnih odpadkov neovirano odlagajo preostale odpadke. Zbirno mesto preostalih odpadkov praviloma ni na javni površini.
13. Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
14. Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.
15. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij.
16. Zbirni center je ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za prevzemanje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij. V zbirnem centru povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice zbirnega centra prepuščajo izvajalcu javne službe te frakcije in kosovne odpadke. Na območju zbirnega centra je urejena tudi zbiralnica nevarnih frakcij.

Občina Lendava zagotavlja javno službo z dajanjem koncesije eni ali več osebam zasebnega prava za:
– zbiranje in prevažanje komunalnih odpadkov,
– predelavo komunalnih odpadkov,
– odstranjevanje komunalnih odpadkov.

Opravljanje javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki se izvaja na celotnem območju Občine Lendava.

Zbiranje odpadkov določeno s tem odlokom, razen zbiranja biološko razgradljivih odpadkov, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov kompostirajo sami, se izvaja, glede pogojev za prevzem odpadkov, za vse uporabnike storitev javne službe na enak način.

Javna služba po tem odloku obsega naslednja dela:
1. zbiranje in prevažanje komunalnih odpadkov, ki vključuje tudi obdelavo, in začasno skladiščenje komunalnih odpadkov pred oddajo v enega od postopkov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, in sicer v naslednjem obsegu:
– ločeno zbiranje in odvoz ločenih frakcij,
– obdelavo ločenih frakcij in začasno skladiščenje pred oddajo v predelavo,
– ločeno zbiranje in odvoz biološko razgradljivih odpadkov,
– zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov,
– obdelavo kosovnih odpadkov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje,
– zbiranje, začasno skladiščenje in pripravo nevarnih frakcij za oddajo v odstranjevanje ali predelavo,
– zbiranje in odvoz preostalih odpadkov,
– zbiranje in odvoz odpadkov iz javnih površin, tržnice, zelenic in pokopališč;
2. predelavo komunalnih odpadkov v naslednjem obsegu:
– obdelavo in predelavo biološko razgradljivih odpadkov;
3. odstranjevanje komunalnih odpadkov v naslednjem obsegu:
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov.

Za zagotavljanje kakovostne javne službe je na celotnem območju Občine Lendava uvedeno ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, ki je obvezno za vse povzročitelje komunalnih odpadkov in uporabnike vsake stavbe, ki je na območju Občine Lendava in v kateri imajo prebivalci stalno ali začasno prebivališče, ali je počitniška hiša, ali se v njej izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo komunalni odpadki.
Za stavbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi vsaka posamezna etažna enota v stavbi, če se v njej izvaja dejavnost in se lastnik ali uporabnik etažne enote z upraviteljem objekta dogovori, da se komunalni odpadki iz etažne enote prepuščajo izvajalcu javne službe posebej in neodvisno od komunalnih odpadkov, ki nastajajo pri drugih uporabnikih stavbe.

Ločeno zbiranje frakcij se zagotavlja v zbirnem centru za ravnanje z odpadki in v zbiralnicah ločenih frakcij.

Zbirni center in zbiralnice ločenih frakcij morajo biti opremljene z namenskimi zabojniki za ločeno zbiranje tako kot to določa predpis o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
V okviru zbirnega centra mora biti urejena tudi zbiralnica za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, v kateri se zagotavlja povzročiteljem komunalnih odpadkov redno oddajanje nevarnih frakcij, ki mora biti nadzorovano z osebjem usposobljenim za tak prevzem.
Izvajalec javne službe mora na vhodu v zbirni center postaviti tablo, na kateri so podatki o izvajalcu javne službe, odgovorni in kontaktni osebi zbirnega centra, vrstah odpadkov, ki se zbirajo in prevzemajo v zbirnem centru vključno z nevarnimi frakcijami, ki se prevzemajo v zbiralnici nevarnih frakcij iz prejšnjega odstavka tega člena ter čas obratovanja zbirnega centra in zbiralnice nevarnih frakcij.
Zbirni center mora biti ograjen in opremljen s tehtnico za tehtanje odpadne embalaže, ki jo izvajalec javne službe predaja v skladu s predpisi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ločenih frakcij, ki gredo v predelavo in nevarnih frakcij, ki gredo v predelavo ali odstranjevanje, kolikor ni tehtanje zagotovljeno izven območja zbirnega centra ali s tehtnicami na vozilih za prevoz odpadkov.

Zbiralnice ločenih frakcij je potrebno urediti v stanovanjskih, poslovnostanovanjskih in poslovnih območjih, ob trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, domu upokojencev, šolah in otroških vrtcih.
Število zbiralnic ločenih frakcij, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo ločene frakcije, je na posameznem območju Občine Lendava sorazmerno gostoti poselitve na tem območju in se ga določi tako, da je po ena zbiralnica ločenih frakcij na največ 500 prebivalcev s stalnim prebivališčem na tem območju.
Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena je potrebno urediti zbiralnico ločenih frakcij v območjih razpršene poselitve tako, da radialna razdalja od najbolj oddaljenega objekta ne presega 2000 metrov.

V okviru ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov se povzročiteljem komunalnih odpadkov, ki biološko razgradljivih odpadkov ne kompostirajo sami, zagotavlja prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov v namenskih zabojnikih, ki se namestijo ob posodah za prepuščanje preostalih komunalnih odpadkov.

Občasno prevzemanje kosovnih odpadkov izvaja izvajalec javne službe najmanj dvakrat letno na celotnem območju Občine Lendava.

Prevzemanje nevarnih frakcij opravlja izvajalec javne službe redno v zbiralnici iz drugega odstavka 11. člena tega odloka in občasno v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.
Oddajanje nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij se povzročiteljem komunalnih odpadkov zagotavlja najmanj enkrat letno na najmanj 20 mestih, ki so, upoštevajoč gostoto poselitve, enakomerno razporejena po celotnem območju Občine Lendava.

Preostale odpadke izvajalec javne službe prevzema tako, da njegove storitve uporabljajo na enak način in skupno vsi povzročitelji komunalnih odpadkov v stavbi.

Prevzemanje preostalih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v posodah naslednjih velikosti:
– 120, 240, 770, 900, 1.100, 4.000, 5.000 in 7.000 litrov.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena namešča posode za prepuščanje preostalih odpadkov na prevzemno mesto izvajalec javne službe, in sicer v mestnem jedru in v blokovnih naseljih, kadar so zbirna mesta v stavbah.
Povzročitelji komunalnih odpadkov lahko občasno prepuščajo preostale odpadke tudi v tipiziranih vrečkah, če v posodah ni prostora za vse odpadke. Prepuščanje preostalih odpadkov v tipiziranih vrečkah je lahko tudi redno, če izvajalec javne službe tako prepuščanje odobri zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti prevzemnega mesta od stavbe, v kateri komunalni odpadki nastajajo.

Prevzem komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ali v zbirnih centrih ter njihov prevoz na mesto predelave ali na mesto obdelave pred odstranjevanjem, se opravlja s posebnimi vozili, katerih opremljenost zagotavlja praznjenje posod in zabojnikov, nakladanje odpadkov ter prevoz in razkladanje odpadkov brez prahu, čezmernega hrupa in raztresanja odpadkov.

Izvajalec javne službe, ki je zbiralec odpadkov, predelovalec odpadkov oziroma odstranjevalec odpadkov, mora voditi predpisane evidence o ravnanju z odpadki v skladu z določili predpisov, ki veljajo za to področje.
Poleg predpisane evidence iz prvega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe, v skladu z dejavnostjo, ki jo opravlja, voditi:
– register prevzemnih mest,
– evidenco o lokacijah zbiralnic ločenih frakcij s podatki o vrstah, tipih in volumnu zabojnikov za posamezne ločene frakcije, ločeno po posameznih naseljih,
– evidenco o letni količini zbranih vseh komunalnih odpadkih,
– evidenco o letni količini zbranih ločenih in nevarnih frakcij za vsako frakcijo posebej,
– evidenco o letni količini zbranih kosovnih odpadkih ločeno po vrstah kosovnih odpadkov,
– evidenco o letnih količinah in vrstah komunalnih odpadkov, oddanih predelovalcem ali odstranjevalcem,
– evidenco o letnih količinah in vrstah komunalnih odpadkov, ki jih izvajalec javne službe predela ali odstrani sam,
– druge vrste evidence, ki jo za potrebe spremljanja ravnanja z odpadki določi pristojna uprava.
Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da je stehtana vsaka pošiljka:
– odpadne embalaže, ki je oddana v skladu s predpisi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo,
– ločenih frakcij, ki gredo v predelavo,
– nevarnih frakcij, ki gredo v predelavo ali odstranjevanje.
Izvajalec javne službe mora za vsako pošiljko iz tretjega odstavka tega člena pridobiti potrdilo o predaji ali imeti evidenčni list, če je ta predpisan.
Izvajalec javne službe mora dokumentacijo in evidence za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj pet let.

Izvajalec javne službe mora najmanj enkrat letno povzročitelje komunalnih odpadkov, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na krajevno običajen način, obveščati o:
– lokacijah zbiralnic ločenih frakcij in zbirnega centra ter o vrstah odpadkov, ki se v njih ločeno zbirajo,
– času obratovanja zbirnega centra in zbiralnice nevarnih frakcij na območju zbirnega centra,
– načinu prepuščanja odpadkov,
– načinu in pogojih prevzemanja odpadkov,
– načinu obdelave, predelave in odstranjevanja prevzetih odpadkov.

Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da so zabojniki, ki so namenjeni za prepuščanje posameznih vrst ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij, enakega tipa in ustrezno označeni.
Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v zabojnik, in pogoji za prepuščanje, če obstajajo.
Tipsko obliko, barvo, velikost in označenost zabojnikov iz prejšnjih odstavkov tega člena določi pristojna uprava na predlog izvajalca javne službe.
Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da je na zabojnikih v zbirnih centrih ustrezna oznaka, iz katere je razvidna vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v zabojnik, in pogoji za prepuščanje, če obstajajo.

Izvajalec javne službe, ki opravlja storitve ločenega zbiranja, odvoza, obdelave, in začasnega skladiščenja zbranih ločenih frakcij, mora zagotoviti:
– redno praznjenje zabojnikov, namenjenih za prepuščanje posameznih vrst ločenih frakcij,
– obdelavo in začasno skladiščenje zbranih ločenih frakcij, kadar je to potrebno pred oddajo zbranih ločenih frakcij v predelavo,
– redno oddajanje zbranih ločenih frakcij v predelavo,
– redno oddajanje odpadne embalaže v skladu s predpisi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo,
– snažnost prostorov zbiralnic ločenih frakcij, zbirnih centrov ter redno vzdrževanje zabojnikov, ki so namenjeni za prepuščanje ločenih frakcij tako glede njihovega izgleda kot namena,
– zamenjavo dotrajanih zabojnikov,
– opremljanje obstoječih zbiralnic ločenih frakcij z zabojniki za ločene frakcije, za katere prepuščanje še ni zagotovljeno,
– opremljanje novih zbiralnic ločenih frakcij z zabojniki,
– vzdrževanje in nabavo vozil za prevoz ločenih frakcij,
– druga dela potrebna za izvajanje javne službe ločenega zbiranja, odvoza, obdelave in začasnega skladiščenja zbranih ločenih frakcij.

Število zbiralnic ločenih frakcij na posameznem območju poselitve Občine Lendava in njihove lokacije, načrt opremljanja obstoječih zbiralnic ter načrt vzpostavljanja novih se določi v programu opremljanja stavbnih zemljišč z zbiralnicami ločenih frakcij in zbirnimi centri za prepuščanje ločenih frakcij.
Lokacije zbiralnic ločenih frakcij in zbirnega centra na območju Občine Lendava se vnesejo v tematsko karto zbiralnic ločenih frakcij in zbirnega centra.

Zbiranje, obdelava in začasno skladiščenje ločenih frakcij se izvaja po letnem programu zbiranja ločenih frakcij, ki ga za vsako leto do 1. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojna uprava. Letni program zbiranja ločenih frakcij pripravi izvajalec javne službe v skladu z navodili pristojne uprave.

Postopnost opremljanja zbiralnic ločenih frakcij na posameznem območju poselitve in druge pogoje glede uvajanja ter izvajanja zbiranja ločenih frakcij na posameznem območju poselitve ter druge obveznosti izvajanja javne službe uredita pristojna služba in izvajalec zbiranja ločenih frakcij v koncesijski pogodbi.

Povzročitelji komunalnih odpadkov lahko biološko razgradljive odpadke kompostirajo sami, če izpolnjujejo pogoje za kompostiranje lastnih biološko razgradljivih odpadkov.
Povzročiteljem komunalnih odpadkov, ki biološko razgradljivih odpadkov ne kompostirajo sami, mora izvajalec javne službe zagotoviti zabojnike za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov, ki morajo biti enakega tipa in ustrezno označeni.
Za nameščanje zabojnikov za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov na zbirno ali prevzemno mesto se smiselno uporabljajo določila 17. in 41. člena tega odloka.
Tipsko obliko, barvo, velikost in označenost zabojnikov iz prejšnjega odstavka tega člena določi pristojna uprava na predlog izvajalca javne službe.

Izvajalec javne službe zagotavlja pranje zabojnikov za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov najmanj na vsakih štirinajst dni.

Izvajalec javne službe, ki opravlja storitve ločenega zbiranja, odvoza, obdelave in predelave biološko razgradljivih odpadkov mora zagotoviti:
– redno praznjenje zabojnikov, namenjenih za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov,
– zamenjavo dotrajanih zabojnikov,
– vzdrževanje in nabavo vozil za pranje zabojnikov in prevoz biološko razgradljivih odpadkov,
– pranje zabojnikov,
– obdelavo in predelavo biološko razgradljivih odpadkov v kompostarni,
– da pri obdelavi in predelavi biološko razgradljivih odpadkov ne povzroča prekomernega hrupa in smradu,
– vzdrževanje opreme za obdelavo in predelavo biološko razgradljivih odpadkov v kompostarni,
– snažnost prostorov kompostarne,
– druga dela potrebna za izvajanje javne službe ločenega zbiranja, odvoza, obdelave in predelave biološko razgradljivih odpadkov.

Prevzem, obdelava in predelava biološko razgradljivih odpadkov se izvaja po letnem programu zbiranja in predelave biološko razgradljivih odpadkov, ki ga za vsako leto do 1. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojna uprava. Letni program zbiranja in predelave biološko razgradljivih odpadkov pripravi izvajalec javne službe v skladu z navodili pristojne uprave.

Prevzem kosovnih odpadkov se izvaja po letnem programu zbiranja kosovnih odpadkov, ki ga za vsako leto do 1. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojna uprava.
Letni program zbiranja kosovnih odpadkov iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– časovni razpored in način prevzemanja kosovnih odpadkov,
– opis in način obdelave kosovnih odpadkov pred oddajo v obdelavo ali odstranjevanje,
– časovni razpored in način odpreme kosovnih odpadkov, ki so jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddali osebju v zbirnih centrih,
– opis predelave in odstranjevanja kosovnih odpadkov, za katere predelavo in odstranjevanje zagotavlja sam,
– opis opreme za prevzemanje, začasno skladiščenje in obdelavo kosovnih odpadkov, ki jih bo nabavil po letnem programu,
– način obveščanja uporabnikov storitev javne službe.

Prevzem nevarnih frakcij se izvaja po letnem programu zbiranja nevarnih odpadkov, ki ga za vsako leto do 1. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojna uprava.
Letni program zbiranja nevarnih frakcij vsebuje:
– časovni razpored prevzemanja nevarnih frakcij z občasnimi postanki premične zbiralnice nevarnih frakcij na posameznih območjih poselitve,
– časovni razpored in način odpreme nevarnih frakcij, ki so jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddali osebju v zbirnih centrih,
– opis predelave in odstranjevanja nevarnih frakcij, za katere predelavo in odstranjevanje zagotavlja sam,
– način oddajanja nevarnih frakcij, ki jih kot odpadno embalažo oddajajo v predelavo in odstranjevanje po predpisu o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo,
– opis opreme za prevzemanje, začasno skladiščenje in obdelavo nevarnih frakcij, ki jih bo nabavil po letnem programu, in
– način obveščanja uporabnikov storitev javne službe.

Izvajalec javne službe prazni posode in nalaga tipizirane vrečke v vozilo tako, da ne onesnaži prevzemnega mesta ali mesta praznjenja ali njune okolice ter ne poškoduje posod.
Če pri prevzemu preostalih odpadkov pride do onesnaženja prevzemnega mesta ali njegove okolice, mora izvajalec javne službe zagotoviti odstranitev odpadkov in čiščenje onesnaženih površin.

Izvajalec javne službe zagotavlja pranje posod za prepuščanje preostalih odpadkov najmanj enkrat letno.

Tipsko obliko, velikost, barvo in označenost posod in vrečk za prepuščanje preostalih odpadkov določi pristojna uprava na predlog izvajalca javne službe.

Izvajalec javne službe, ki opravlja storitve zbiranja in odvoza preostalih odpadkov mora zagotavljati:
– zamenjavo dotrajanih posod z novimi,
– nabavo novih posod za nove uporabnike storitev prevzemanja preostalih odpadkov,
– zamenjavo posod s posodami drugih velikosti, pod pogoji določenimi s tem odlokom,
– nabavo tipiziranih vrečk in njihovo prodajo uporabnikom storitev javne službe po ceni, ki jo potrdi občinski svet,
– vzdrževanje in nabavo vozil za prevoz preostalih odpadkov,
– vzdrževanje in nabavo opreme in vozil za pranje posod,
– redno oddajanje ostankov komunalnih odpadkov v obdelavo pred odlaganjem ali v odlaganje,
– druga dela potrebna za izvajanje javne službe zbiranja in odvoza preostalih odpadkov.

Najmanjša širina dostopne poti za vozilo za prevoz odpadkov do prevzemnega mesta za preostale odpadke mora biti 3,5 m, oziroma mora biti širina in višina dostopne poti v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in normativi.
Slepa cesta, ob robu katere so prevzemna mesta za preostale odpadke, mora imeti zaključek z obračališčem, izvedenim v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in normativi za obračanje vozil za prevoz komunalnih odpadkov.

Prevzemno mesto za preostale odpadke je lahko na površini, ki je v lasti uporabnika storitev javne službe, če so izpolnjeni pogoji prevzema iz tega odloka in je zagotovljen neoviran dovoz vozil za prevzem preostalih odpadkov.
Prevzemno mesto za preostale odpadke mora biti dostopno vozilom za odvoz odpadkov in je lahko istočasno tudi mesto praznjenja posode v vozilo, oziroma sme biti oddaljeno od mesta praznjenja posode največ 10 m.
Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti stopnic, robnikov ali drugih ovir.

Ime in naslov uporabnika storitev, lokacijo prevzemnega mesta za preostale odpadke, način prepuščanja preostalih odpadkov (v posodi ali v vrečkah), količino preostalih odpadkov ter velikost in število posod za prepuščanje preostalih odpadkov se določi za vsako posamezno stavbo, v kateri nastajajo komunalni odpadki.
Zbirko podatkov iz prejšnjega odstavka vodi izvajalec javne službe, ki opravlja storitve zbiranja preostalih odpadkov, v registru prevzemnih mest.

Podatki za posamezno stavbo se v registru prevzemnih mest iz prejšnjega člena lahko spremenijo na podlagi:
– sprememb števila prebivalcev in zaposlenih v stavbi, pridobljenih iz podatkov iz centralnega registra prebivalstva ter evidenc o številu zaposlenih v posamezni dejavnosti,
– ugotovitev izvajalca javne službe o spremembah količin nastajanja preostalih odpadkov v stavbi,
– pisnega sporočila uporabnika storitev javne službe o spremembah količin nastajanja preostalih odpadkov.
Izvajalec javne službe mora v registru prevzemnih mest spremeniti enega ali več podatkov iz 37. člena tega odloka, če iz pisnega sporočila, ki mu ga poda uporabnik stavbe sledi, da predlog spremembe ni v nasprotju z določbami tega odloka.
Izvajalec javne službe enkrat letno uskladi podatke o številu prebivalcev v registru prevzemnih mest s podatki iz centralnega registra prebivalstva.
Izvajalec javne službe ob vsaki spremembi podatkov v registru prevzemnih mest potrdi uporabniku storitev javne službe vpis sprememb v register prevzemnih mest in uskladi prevzemanje preostalih odpadkov in obračun storitev javne službe s spremembami najkasneje mesec dni po vpisu spremembe v register prevzemnih mest.
V primeru zamenjave večje posode z manjšo, lahko izvajalec javne službe, v primeru pomanjkanja posod, opravi zamenjavo, ko so posode teh velikosti na razpolago, do takrat pa se obračunava storitev javne službe po velikosti na novo določene posode.

Uporabniki storitev javne službe morajo zagotoviti, da so tipizirane vrečke, ki so namenjene za prepuščanje preostalih odpadkov, na prevzemnem mestu samo v času, ki je s programom prevzemanja preostalih odpadkov določen za prevzem preostalih odpadkov.
Če prevzemno mesto ni hkrati tudi zbirno mesto, so lahko posode za prepuščanje preostalih odpadkov na prevzemnem mestu le v času, ki je s programom prevzemanja preostalih odpadkov določen za prevzem preostalih odpadkov.

Za čas do prevzema preostalih odpadkov morajo povzročitelji komunalnih odpadkov zagotoviti, da so posode za prepuščanje preostalih odpadkov nameščene na zbirnem mestu v ali ob objektu, vendar ne na javnih površinah in tako, da povzročitelji komunalnih odpadkov, ki prebivajo v objektu ali v njem izvajajo dejavnost, v njih neovirano zbirajo preostale odpadke.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena mora, na območju mestnega jedra in v blokovnih naseljih, kadar so zbirna mesta v stavbah, izvajalec javne službe, po prevzemu preostalih odpadkov, namestiti posode za prepuščanje preostalih odpadov nazaj na zbirno mesto.
Če je zbirno mesto na prostem, mora biti površina prostora primerne velikosti ter poploščena, asfaltirana, betonirana ali podobno utrjena.
Posode za prepuščanje preostalih odpadkov morajo biti na zbirnem mestu zavarovane pred soncem, padavinami in vetrom tako, da zaradi atmosferskih vplivov na odpadke, ne pride do onesnaženosti neposredne okolice zbirnega mesta.
Dostop do zbirnega mesta mora biti asfaltiran, tlakovan ali drugače utrjen, razsvetljen in ne sme imeti stopnic.

Če zbirnega mesta ni možno urediti na funkcionalnem zemljišču stavbe, lahko pristojna uprava določi namestitev posod na javni površini, če iz vloge lastnika ali upravitelja stavbe sledi, da ob stavbi ni primernih drugih površin in da namestitev posod v stavbi ni možna.

Tipizirane vrečke za prepuščanje preostalih odpadkov morajo povzročitelji komunalnih odpadkov hraniti v času do prevzema preostalih odpadkov v stanovanjskih ali poslovnih prostorih, kjer odpadki nastajajo, ali v posebnih za to namenjenih zaprtih in pokritih prostorih v stavbi.

Pri načrtovanju zbirnega in prevzemnega mesta pri novih stanovanjskih in poslovnih zgradbah in naseljih, pri prenovah in spremembah namembnosti objektov je treba upoštevati pogoje tega odloka.
Na zahtevo upravnega organa poda mnenje glede načrtovanega prepuščanja in prevzemanja preostalih odpadkov v prostorski ali projektni dokumentaciji pristojna uprava, s tem da le-ta pridobi predhodno mnenje od izvajalca javne službe.

Prevzem preostalih odpadkov se izvaja po letnem programu zbiranja, ki ga za vsako leto do 1. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojna uprava. Letni program zbiranja preostalih odpadkov pripravi izvajalec javne službe v skladu z navodili pristojne uprave.

Pri izdelavi programa iz prejšnjega člena tega odloka je treba upoštevati, da se prevzema preostale odpadke:
– največ enkrat tedensko na območjih blokovne pozidave,
– najmanj enkrat tedensko na območju mestnega jedra in
– najmanj štirinajstdnevno na območjih s strjeno individualno pozidavo in izven strjenih naselij,
– vsaj enkrat mesečno za vsa gospodinjstva.
V primeru izpada prevzema preostalih odpadkov zaradi višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost poti do prevzemnih mest, mora izvajalec javne službe o vzrokih izpada obvestiti povzročitelje komunalnih odpadkov, izpadli prevzem preostalih odpadkov pa opraviti čimprej ko je to možno.

Izvajalec javne službe mora ugotavljati in evidentirati sestavo in količino prevzetih preostalih odpadkov.
Izvajalec javne službe mora ugotavljati nepravilno uporabo posod za prevzemanje preostalih odpadkov. V primeru kršitve mora izvajalec javne službe kršilca prijaviti pristojni občinski inšpekciji (v nadaljevanju: pristojna inšpekcija).
V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena izvajalec javne službe posode za prevzemanje preostalih odpadkov ne izprazni, oziroma jo izprazni šele po inšpekcijskem pregledu pristojne inšpekcije, nastale dodatne stroške pa morajo poravnati povzročitelji komunalnih odpadkov, ki so posodo nepravilno uporabljali.

Odpadke iz javnih površin, zelenic in pokopališč je dolžan v skladu z določili tega odloka zbirati upravljalec javne površine, zelenice ali pokopališča in jih predati izvajalcu javne službe.
Za ravnanje z odpadki iz tržnice je dolžan v skladu z določili tega odloka poskrbeti izvajalec javne službe.

Na odlagališču nenevarnih odpadkov (v nadaljevanju: odlagališče) je dovoljeno odlagati samo odpadke določene v predpisu o odlaganju odpadkov in pod pogoji, ki jih ta predpis določa.

Nenevarni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, ki niso komunalni odpadki, se odlagajo na odlagališču le v primeru, če ustrezajo zahtevam za nenevarne odpadke iz predpisa o odlaganju odpadkov.
Inertni gradbeni odpadki, zemljine in jalovina se odlagajo na odlagališče za inertne odpadke, lahko pa se uporabijo na odlagališču kot prekrivni material in za druga vzdrževalna dela, če ustrezajo zahtevam za nenevarne odpadke iz predpisa o odlaganju odpadkov in če je tako določeno v poslovniku za obratovanje odlagališča.

Upravljalec odlagališča mora za upravljanje odlagališča:
– imeti poslovnik za obratovanje odlagališča, izdelan v skladu s predpisom o odlaganju odpadkov,
– zagotavljati vse, s predpisom o odlaganju odpadkov, zahtevane ukrepe za delovanje odlagališča,
– varovati odlagališče pred odlaganjem odpadkov, ki nanj ne sodijo,
– letno meriti zapolnjenost odlagališča,
– zagotavljati varno obratovanje odlagališča,
– izvajati vse ukrepe, predpisane s tem odlokom,
– obveščati občane o delovanju odlagališča.

Upravljalec odlagališča mora o delovanju odlagališča Občini Lendava poročati najmanj enkrat letno, in sicer o:
– količinah in vrstah odpadkov, ki so bili odloženi,
– največjih povzročiteljih komunalnih odpadkov v občini,
– sredstvih, zbranih z odlaganjem,
– ukrepih, ki se izvajajo za daljšanje življenjske dobe odlagališča.
Poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena mora upravljalec odlagališča oddati najkasneje do 1. marca za preteklo leto.

Vsako odlaganje odpadkov izven območja odlagališča, oziroma na mestih, ki nimajo ustreznih upravnih dovoljenj za odlaganje, je nepravilno ali divje odlaganje odpadkov.

Odstranitev nepravilno odloženih odpadkov odredi pristojna inšpekcija z odločbo.

Če se na območju Občine Lendava odkrije divje odlagališče odpadkov, ki niso komunalni odpadki, pristojna uprava o tem obvesti državni organ, pristojen za tisto vrsto odpadkov.

Uporaba storitev javne službe ravnanja z odpadki skladno z določili tega odloka je za povzročitelje komunalnih odpadkov obvezna.
Povzročitelji komunalnih odpadkov ravnajo s komunalnimi odpadki tako, da čim več biološko razgradljivih odpadkov kompostirajo na domačem vrtu oziroma jih ločeno zbirajo in prepuščajo v zabojnikih za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov in, da prepuščajo čim več ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih.
Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo:
– oddajati vse nevarne frakcije v zbirnih centrih ali pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah,
– prepuščati vse kosovne odpadke v zbirnih centrih ali na prevzemnih mestih v času občasnega prevzemanja kosovnih odpadkov,
– biološko razgradljive odpadke kompostirati sami ali jih prepuščati v zbirnih centrih in v zabojnikih za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov,
– prepuščati biološko razgradljive odpadke izvajalcu javne službe na prevzemnih mestih v časih, kot so določeni s programom zbiranja za biološko razgradljive odpadke,
– prepuščati posode ali vrečke s preostalimi odpadki izvajalcu javne službe na prevzemnih mestih v časih, kot so določeni s programom zbiranja preostalih odpadkov.

Prepovedano je odložiti, zliti ali postaviti odpadke, ki niso komunalni odpadki, v zabojnike za ločene frakcije in biološko razgradljive odpadke ali posode in vrečke, ki so namenjene prepuščanju preostalih odpadkov.
Prepovedano je pisati ali lepiti plakate na zabojnike in posode za komunalne odpadke.

Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da se:
– hrani nevarne frakcije do njihove oddaje v zbirnem centru ali v premični zbiralnici ločeno od drugih odpadkov in neškodljivo za okolje,
– hrani ločene frakcije, dokler jih ne prepustijo izvajalcu javne službe v zabojnikih zbiralnice ločenih frakcij ali zbirnega centra, varno in neškodljivo za okolje,
– pred oddajo odpadka večjih dimenzij na prostor, ki je namenjen prepuščanju kosovnih odpadkov, odpadek ročno razstavi na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.
Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo:
– mešati nevarnih frakcij z ločenimi frakcijami, biološko razgradljivimi ali preostalimi odpadki ali mešati posameznih vrst nevarnih frakcij med seboj,
– mešati ločenih frakcij in biološko razgradljivih odpadkov med preostale odpadke,
– prepuščati izvajalcu javne službe odpadnih zdravil, odpadnih olj in drugih ločenih frakcij, za katere je s predpisi urejeno prevzemanje in zbiranje na poseben način,
– prepuščati ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešane nevarne frakcije, kot ločene frakcije, ampak kot nevarne frakcije,
– prepuščati biološko razgradljive odpadke v zabojnikih za ločene frakcije ali v posodah in vrečkah, ki niso namenjene za prepuščanje teh odpadkov in
– prepuščati odpadkov, ki niso komunalni odpadki, v zabojnikih za ločene frakcije ali v posodah in vrečkah, ki niso namenjene za prepuščanje teh odpadkov.

V posode in vrečke, ki so namenjene prepuščanju preostalih odpadkov, je prepovedano odložiti, zliti ali postaviti:
– ločene frakcije,
– nevarne frakcije,
– tekoče odpadke,
– odpadni gradbeni material, kamenje in zemljo,
– odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti,
– tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke,
– kosovne odpadke,
– odpadke iz vrtov in druge biološko razgradljive odpadke,
– odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka.

Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo na dan prevzema preostalih odpadkov zagotoviti, da so posode in vrečke, ki so namenjene prepuščanju preostalih odpadkov, postavljene na prevzemno mesto še pred začetkom delovnega časa za prevzemanje teh odpadkov.
Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo na dan prevzema biološko razgradljivih odpadkov zagotoviti, da so zabojniki, ki so namenjeni prepuščanju biološko razgradljivih odpadkov, postavljeni na prevzemno mesto preostalih odpadkov še pred začetkom delovnega časa za prevzemanje biološko razgradljivih odpadkov.
Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da se posode za preostale odpadke in zabojniki za biološko razgradljive odpadke po praznjenju namestijo nazaj na zbirno mesto.
Ne glede na določila prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena mora zagotoviti, v primerih iz drugega odstavka 17. člena, tretjega odstavka 26. člena in drugega odstavka 41. člena tega odloka, nameščanje posod in zabojnikov na prevzemno ali zbirno mesto tako kot to določajo prvi, drugi in tretji odstavek tega člena, izvajalec javne službe.
Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da so pokrovi posod in zabojnikov zaprti, ne glede na to ali se nahajajo na prevzemnem ali na zbirnem mestu.
Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo odlagati preostalih odpadkov ob posodah ali na posodah ali prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju preostalih odpadkov.
Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo odlagati biološko razgradljivih odpadkov ob posodah in zabojnikih ali na posodah in zabojnikih, ki niso namenjeni prepuščanju biološko razgradljivih odpadkov.
Uporabniki objekta, kjer nastajajo komunalni odpadki, morajo izvajalcem javne službe zagotoviti dostop do prevzemnega mesta tudi v zimskem času tako, da zagotovijo redno odstranjevanje snega ob posodah ter na njihovih pokrovih.
Če izpade redni prevzem preostalih odpadkov, ali v času praznikov, ali če so zaradi drugih razlogov posode za prepuščanje preostalih odpadkov polne, mora povzročitelj komunalnih odpadkov prepuščati odpadke v vrečkah, ki so namenjene prepuščanju preostalih odpadkov.
V času prevzema preostalih odpadkov mora povzročitelj komunalnih odpadkov v primerih iz prejšnjega odstavka zagotoviti, da so vrečke, ki so namenjene prepuščanju preostalih odpadkov, na prevzemnem mestu zaprte in zložene ob posodah.

Povzročitelji komunalnih odpadkov, katerih dejavnost je trgovina s prehrano, sadjem ali zelenjavo, gostinstvo, predelava hrane in podobno, ne smejo biološko razgradljivih odpadkov prepuščati v posodah ali vrečkah, ki so namenjene prepuščanju preostalih odpadkov.

Uporabnik nove ali obnovljene stavbe mora prijaviti izvajalcu javne službe začetek uporabe stavbe zato, da se dogovorita o kraju prevzemnega mesta, številu posod in o njihovi dobavi ter o drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe.
Uporabnik iz prejšnjega odstavka mora prijaviti začetek uporabe objekta najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe objekta.
Lastniki, ki oddajajo v najem stanovanjske in druge prostore, so dolžni v najemni pogodbi določiti uporabnika storitev javne službe za vsa dela javne službe določena s tem odlokom, in ob prijavi ali spremembi najemnika, podatke o uporabniku storitev javne službe, predpisane s tem odlokom, posredovati izvajalcu javne službe. V nasprotnem se šteje za uporabnika storitev javne službe lastnik stanovanjskega ali drugega prostora. V primeru, da uporabnika storitev javne službe ni mogoče ugotoviti, se šteje za uporabnika storitev javne službe lastnik zemljišča ali nepremičnine.
Uporabniku storitev javne službe iz prejšnjih odstavkov tega člena mora, pred začetkom uporabe stavbe, izvajalec javne službe potrditi vpis prevzemnega mesta preostalih odpadkov v register prevzemnih mest.

Kosovne odpadke mora odložiti povzročitelj komunalnih odpadkov na prevzemno mesto za komunalne odpadke do 7. ure na dan prevzema, vendar ne prej kot 24 ur pred dnevom prevzema.
Odpadke, ki niso kosovni komunalni odpadki, ni dovoljeno prepuščati kot kosovne odpadke.
Če odpadkov, ki niso kosovni komunalni odpadki, izvajalec javne službe ne prevzame, mora uporabnik stavbe zagotoviti odstranitev teh odpadkov s prevzemnega mesta neposredno po končanem prevzemanju kosovnih odpadkov.

Opustitev uporabe storitev javne službe, kot je kopičenje komunalnih odpadkov in odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov, je prepovedano.
Povzročitelj komunalnih odpadkov, ki komunalne odpadke kopiči ali jih odloži izven odlagališča, ki je namenjeno odlaganju komunalnih odpadkov, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo ali odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
Če povzročitelj komunalnih odpadkov iz prejšnjega odstavka ne zagotovi predelave ali odstranitve komunalnih odpadkov, to na njegove stroške izvede izvajalec zbiranja komunalnih odpadkov na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja.
Če povzročitelja komunalnih odpadkov iz drugega odstavka tega člena ni mogoče ugotoviti, zagotovi predelavo ali odstranitev komunalnih odpadkov izvajalec javne službe na stroške Občine Lendava in na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja.
Če se povzročitelj komunalnih odpadkov ugotovi kasneje, ima Občina Lendava pravico in dolžnost od njega izterjati stroške predelave in odstranitve komunalnih odpadkov.

Sežiganje komunalnih odpadkov, vključno s sežiganjem odpadkov iz vrtov, na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuriščih, v kotlovnicah in podobno, je prepovedano. Sežiganje komunalnih odpadkov je dovoljeno le, če je za to izdano ustrezno upravno dovoljenje v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki.

Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev morajo za čas trajanja prireditve v dogovoru z izvajalcem javne službe zagotoviti, da se prireditveni prostor opremi z zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij in posodami za prepuščanje preostalih odpadkov.
Najkasneje do 10. ure po končani prireditvi pa morajo organizatorji prireditve na svoje stroške zagotoviti, da izvajalec javne službe prevzame zbrane odpadke.
Organizatorji čistilnih akcij morajo akcijo prijaviti izvajalcu javne službe najmanj 10 dni pred datumom njene izvedbe. Organizatorji se morajo z izvajalce javne službe dogovoriti o lokacijah prevzemnih mest v akciji zbranih odpadkov, ki morajo biti določena tako, da bodo dostopna vozilom za prevoz odpadkov in o načinu pokrivanja stroškov.

Izvajalec javne službe lahko pridobiva sredstva:
– iz plačila uporabnikov za storitve javne službe,
– od prodaje ločenih frakcij kot sekundarnih surovin obratom za predelavo ločenih frakcij,
– od prodaje produktov predelave odpadkov, ki jo vrši sam,
– iz proračuna Občine Lendava,
– iz drugih virov.

Cene storitev javne službe se oblikujejo za izvajanje del iz 8. člena tega odloka v skladu z veljavnimi predpisi.

Cena storitev javne službe se diferencira s tarifnim sistemom.
Tarifni sistem za obračun storitev javne službe sprejme na predlog župana Občinski svet občine Lendava.
Cenik storitev javne službe pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa ga Občinski svet občine Lendava.

Obračun storitev javne službe so dolžni, v skladu z določili tega odloka, plačevati vsi povzročitelji komunalnih odpadkov za katere je organizirano ravnanje z odpadki in so uporabniki storitev javne službe na območju Občine Lendava ter imetniki odpadkov, katerih odpadke je dovoljeno odlagati na odlagališču za nenevarne odpadke.
Obveznost plačila obračuna storitev javne službe nastane z dnem, ko začne izvajalec javne službe opravljati storitve na njihovem območju oziroma, ko začnejo uporabniki storitev javne službe uporabljati stanovanjske ali poslovne prostore.
Uporabniki storitev javne službe, ki na območju Občine Lendava opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, so dolžni izvajalcu javne službe prijaviti začetek opravljanja dejavnosti in z njim skleniti pogodbo o ravnanju z odpadki, ki se obvezno nanaša na zbiranje in odvoz preostalih odpadkov, neobvezno pa tudi na zbiranje in odvoz vseh ostalih vrst odpadkov, za katere je s tem odlokom predpisano ustrezno ravnanje. Navedene osebe morajo pogodbo skleniti v roku 30 dni od začetka opravljanja dejavnosti oziroma od dneva uveljavitve tega odloka, v nasprotnem primeru pogodbo na predlog izvajalca nadomesti odločba pristojne uprave.
Uporabniki storitev javne službe iz prejšnjega odstavka tega člena, pri katerih v zvezi z opravljanjem dejavnosti nastajajo odpadki, ki je zanje s tem odlokom predpisano ustrezno ravnanje, jih lahko, razen preostalih odpadkov, ki jih obvezno odvaža izvajalec javne službe, pripeljejo na zbirni center za ravnanje z odpadki tudi sami, kjer jih predajo izvajalcu javne službe. Za pripeljane odpadke se jim obračuna storitev javne službe po ceni, ki je določena v veljavnem ceniku storitev izvajalca javne službe.
Obračun storitev javne službe izvaja uporabnikom storitev javne službe izvajalec javne službe, ki opravlja storitve zbiranja in odvoza preostalih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: izvajalec obračuna storitev).

Storitev javne službe se za posamezno stavbo obračuna za dejansko izvedena dela v skladu veljavnimi predpisi in določili tega odloka obračunana na osnovi veljavnega cenika in tarifnega sistema.

Določitev potrebne prostornine posode za preostale odpadke za posamezno stavbo je odvisna od:
– števila oseb v gospodinjstvu,
– števila zaposlenih in vrste dejavnosti,
– uspešnosti ločevanja odpadkov,
– količine preostalih odpadkov.
Prostornino dejansko prevzetih količin preostalih odpadkov se izračuna na podlagi prostornine posod, ki so namenjene za prepuščanje preostalih odpadkov in števila prevzemov.
V primeru prepuščanja komunalnih odpadkov v vrečkah, se strošek storitve javne službe vključi v ceno vrečke.

V primeru, ko več gospodinjstev, ki so zavezanci za plačilo storitev javne službe uporablja isto posodo, se za razdelitev obračuna storitev javne službe med posamezne zavezance za plačilo uporablja število članov gospodinjstva.

Uporabnik storitev javne službe mora o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe, kot je število prebivalcev v stavbi ali število zaposlenih v njej, sprememba dejavnosti oziroma namembnosti stavbe, pisno sporočiti izvajalcu obračuna storitev na posebnem obrazcu najkasneje 8 dni po nastali spremembi.
Obrazec za sporočanje sprememb iz prejšnjega odstavka zagotovi izvajalec obračuna storitev.
Sprememba iz prvega odstavka tega člena se upošteva pri obračunu za storitve javne službe, ki so opravljene v naslednjem mesecu od dneva sprejema pisnega sporočila o spremembi.
V primeru, ko uporabnik storitev javne službe ne posreduje podatkov za obračun storitev javne službe ali v prijavi navede napačne podatke, izvajalec obračuna storitev za obračun storitev javne službe uporabi uradne podatke o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi.
Če se v stavbi, za katero uporabnik storitev javne službe ni posredoval podatkov za obračun storitev javne službe ali je v prijavi navedel napačne podatke, izvaja dejavnost, uporabi izvajalec obračuna storitev za obračun storitev javne službe podatke iz evidenc o zaposlenih v posamezni dejavnosti.

Če izvajalec javne službe ob spremembi prostornine ali števila posod zaradi pomanjkanja posameznih posod ne more zagotoviti ustrezne zamenjave posod, se do takrat, ko so posode na razpolago, obračunava storitev javne službe na podlagi spremenjene prostornine posod.

Za stanovanje, ki ni vseljeno ali je izpraznjeno, je lastnik ali uporabnik stanovanja oproščen plačila storitev javne službe, ko mu izvajalec obračuna storitev potrdi vnos spremembe v register uporabnikov storitev javne službe. Oprostitev plačila storitev javne službe velja samo za stanovanja, ki so prazna.
Za stanovanje, katerega lastnik ali uporabnik je na začasnem delu v tujini oziroma za stanovanje katerega lastnik ali uporabnik začasno prebiva izven Občine Lendava in je stanovanje v uporabi le občasno, je lastnik ali uporabnik oproščen plačila storitev javne službe za čas odsotnosti.
Za stavbe ali poslovne prostore v stavbah, v katerih se ne izvaja poslovna dejavnost, je lastnik poslovnih prostorov ali njihov uporabnik oproščen plačila storitev javne službe, ko mu izvajalec obračuna storitev potrdi vnos spremembe v register uporabnikov storitev javne službe. Oprostitev plačila storitev javne službe velja samo za poslovne prostore, ki so prazni.

Za stavbo, v kateri ni prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem in je počitniška hiša, se obračuna storitev javne službe samo za storitve prevzemanja preostalih odpadkov in izločanje ločenih frakcij in biološko razgradljivih odpadkov iz zbranih preostalih odpadkov v zbirnem centru.

Za obračun storitev javne službe uporabnikom storitev javne službe pridobiva izvajalec obračuna storitev od pristojne uprave podatke o prebivalcih iz centralnega registra prebivalstva v obsegu, kot ga določa zakon, ter podatke o številu zaposlenih iz evidenc o dejavnostih, pri izvajanju katerih nastajajo komunalni odpadki.

Infrastrukturni objekti in naprave za izvajanje javne službe, ki so v lasti in solasti z ostalimi občinami ali v najemu Občine Lendava so:
– objekti in naprave zbirnega centra brez zabojnikov in opreme za prepuščanje in začasno hranjenje posameznih vrst odpadkov,
– objekti zbiralnic ločenih frakcij brez zabojnikov,
– odlagališče nenevarnih odpadkov.
Naprave, ki so potrebne za izvajanje javne službe in so v lasti izvajalcev javne službe so:
– zabojniki za prepuščanje in začasno hranjenje ločenih frakcij, kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij v zbirnih centrih,
– zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij,
– zabojniki za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov,
– oprema premičnih zbiralnic za občasno prevzemanje nevarnih frakcij,
– oprema za občasno prevzemanje kosovnih odpadkov,
– vozila za prevoz vseh vrst odpadkov,
– oprema za začasno hranjenje in obdelavo nevarnih frakcij pred njihovo oddajo v predelavo ali odstranjevanje,
– oprema za obdelavo kosovnih odpadkov pred njihovo oddajo v predelavo ali odstranjevanje,
– posode za prepuščanje preostalih odpadkov,
– oprema in vozila za pranje in vzdrževanje posod za prepuščanje preostalih odpadkov.

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojna inšpekcija in pristojna uprava v skladu s svojimi pooblastili.
Pri izvajanju nadzora lahko izdaja pristojna inšpekcija odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.

Pooblaščene osebe Občine Lendava imajo po pooblastilu župana pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan v skladu z veljavnimi predpisi in tem odlokom voditi izvajalec javne službe, pri tem pa so dolžni spoštovati varstvo osebnih podatkov.

Izvajalec javne službe in uporabniki storitev javne službe so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu z določili tega odloka. Ugotovljeno nepravilnost so dolžni sporočiti pristojni inšpekciji.

Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba izvajalca javne službe, če:
1. ne zagotovi pogojev za prevzem odpadkov za vse uporabnike storitev javne službe na celotnem območju Občine Lendava na način tako kot to določa 7. člen,
2. ne prevzema in prevaža komunalnih odpadkov s posebnimi vozili tako kot to določa 18. člen,
3. ne namešča posod za prevzemanje preostalih odpadkov in biološko razgradljivih odpadkov tako kot to določajo 17., 26., 41. in 60. člen,
4. ne vodi in hrani evidence, ne pridobiva potrdil, nima evidenčnih listov ali ne tehta odpadkov tako kot to določa 19. člen,
5. ne obvešča povzročiteljev komunalnih odpadkov tako kot to določa 20. člen,
6. ne zagotovi pogojev za prevzem ločenih frakcij v zbirnem centru in zbiralnicah ločenih frakcij v obsegu iz 11. člena,
7. ne uredi zbirnega centra tako kot to določa 11. člen,
8. ne zagotovi enakega tipa in ustrezne označenosti zabojnikov tako kot to določa 21. člen,
9. ne izpolnjuje zahtev iz 22. člena,
10. ne ravna z ločenimi frakcijami skladno z letnim programom iz 24. člena,
11. ne pripravi letnega programa v roku iz 24. člena,
12. ne zagotovi pogojev za ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov tako kot to določa 26. člen,
13. ne zagotavlja pranja zabojnikov za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov tako kot to določa 27. člen,
14. ne izpolnjuje zahtev iz 28. člena,
15. ne ravna z biološko razgradljivimi odpadki skladno z letnim programom iz 29. člena,
16. ne pripravi letnega programa v roku iz 29. člena,
17. ne prevzema kosovnih odpadkov tako kot to določa 14. člen,
18. ne ravna s kosovnimi odpadki skladno z letnim programom iz 30. člena,
19. ne pripravi letnega programa v roku iz 30. člena,
20. ne zagotovi pogojev za prevzemanje oziroma oddajanje nevarnih frakcij tako kot to določa 15. člen,
21. ne ravna z nevarnimi frakcijami skladno z letnim programom iz 31. člena,
22. ne pripravi letnega programa v roku iz 31. člena,
23. ne zagotovi prevzemanja preostalih odpadov in posode različnih velikosti tako kot to določa 17. člen,
24. ne očisti prevzemnih mest in njihove okolice, če ju je pri prevzemanju preostalih odpadkov onesnažil tako kot to določa 32. člen,
25. ne zagotavlja pranja posod tako kot to določa 33. člen,
26. ne zagotovi predpisanega tipa, velikosti, barve in označenosti posod in vrečk za prepuščanje preostalih odpadkov tako kot to določa 34. člen,
27. ne izpolnjuje zahtev iz 35. člena,
28. ne izdela registra prevzemnih mest iz 38. člena,
29. ne upošteva vseh sprememb, ki jih sporoči uporabnik storitev javne službe tako kot to določa 39. člen,
30. ne ravna s preostalimi odpadki skladno z letnim programom iz 45. člena,
31. ne pripravi letnega programa v roku iz 45. člena,
32. ne obvesti o izpadu prevzema komunalnih odpadkov zaradi višje sile tako kot to določa 46. člen,
33. ne ugotavlja in ne evidentira sestave in količine prevzetih komunalnih odpadkov ali ne obvesti pristojne inšpekcije tako kot to določa 47. člen,
34. ravna v nasprotju z 48. členom,
35. ne odlaga odpadkov tako kot to določata 49. in 50. člen,
36. ne pripravi dokumentov in ne izpolnjuje zahtev 51. člena,
37. ne pripravi poročila iz 52. člena,
38. ne zagotovi predelave ali odstranitve komunalnih odpadkov tako kot to določa 64. člen.
Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca javne službe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek upravljalec javne površine, zelenice ali pokopališča, če ravna v nasprotju z 48. členom.
Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravljalca javne površine, zelenice ali pokopališča, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek povzročitelj komunalnih odpadkov, ki je pravna oseba in:
1. ne uporablja storitve javne službe tako kot to določata 9. in 16. člen,
2. ne prepušča komunalnih odpadkov v posodah ali v vrečkah tako kot to določa 17. člen,
3. ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določbami 56., 57., 58. in 59. člena,
4. piše in lepi plakate na posode za prepuščanje preostalih odpadkov ali zabojnike za prepuščanje ločenih frakcij (57. člen),
5. ne vzdržuje čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja dostopa do zbirnega mesta v zimskem času in ravna v nasprotju z drugimi določbami 60. člena,
6. prepušča biološko razgradljive odpadke, ki nastajajo zaradi dejavnosti iz 61. člena v posodah ali vrečkah za prepuščanje preostalih odpadkov,
7. ne obvešča izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe (62. člen),
8. opusti uporabo storitev javne službe in kopiči komunalne odpadke oziroma jih odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (64. člen),
9. sežiga odpadke v nasprotju s 65. členom,
10. pri organiziranju kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev in čistilnih akcij ravna v nasprotju z določbami 66. člena.
Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.

Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek povzročitelj komunalnih odpadkov, ki ni oseba iz prejšnjega člena in:
1. ne uporablja storitve javne službe tako kot to določata 9. in 16. člen,
2. ne prepušča preostalih odpadkov v posodah ali v vrečkah tako kot to določa 17. člen,
3. ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določbami 56., 57., 58. in 59. člena,
4. piše in lepi plakate na posode za prepuščanje preostalih odpadkov ali na zabojnike za prepuščanje ločenih frakcij (57. člen),
5. ne vzdržuje čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja dostopa do zbirnega mesta v zimskem času in ravna v nasprotju z drugimi določbami 60. člena,
6. ne obvešča javnega podjetja o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe (62. člen),
7. ravna v nasprotju s 63. členom,
8. opusti uporabo storitev javne službe in kopiči komunalne odpadke oziroma jih odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (64. člen),
9. sežiga odpadke (65. člen).

Za uporabnike storitev javne službe, ki so uporabljali storitev javne službe na dan uveljavitve tega odloka (v nadaljevanju: obstoječi uporabniki storitev javne službe) se do vpisa sprememb v register prevzemnih mest uporabljajo podatki iz registra prevzemnih mest, ki ga je za izvajanje storitev javne službe do uveljavitve tega odloka vodil izvajalec javne službe.

Za obstoječe uporabnike storitev javne službe se še dvanajst mesecev po uveljavitvi tega odloka kot merilo za razdelitev stroškov storitev javne službe med posameznimi stanovanji v stavbi ali v več stavbah s skupnim zbirnim mestom za prepuščanje komunalnih odpadkov uporabljajo podatki o številu gospodinjstev.
Če izvajalcu javne službe lastniki stavbe ali njen upravitelj ali plačniki računov storitev javne službe, ki so obstoječi uporabniki storitev javne službe, posredujejo pisne podatke in dokazila o številu prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v posameznih stanovanjih, se uporabi kot merilo za razdelitev stroškov storitev javne službe po posameznih stanovanjih število prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v posameznem stanovanju.

Izvajalec javne službe pripravi letne programe iz 24., 29., 30., in 31. člena prvič za leto 2004.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Lendava (Uradne objave, št. 21/90 in 26/91).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.