Na podlagi prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) je Občinski svet občine Trnovska vas na podlagi 7. in 109. člena statuta Občine Trnovska vas (Uradni vestnik, št. 1/99) na 8. redni seji dne 27. 10. 2003 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ptuj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/86), dopolnjenega leta 1988 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/88), in leta 1989 (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 2/90), in leta 1993 (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 12/93), in 1996 za območje Občine Destrnik-Trnovska vas (Uradni vestnik občin Destrnik-Trnovska vas, št. 2/97) in srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj za obdobje od 1986 do leta 1990 (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 25/86), 1987 (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 12/87), 1991 (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 25/91), 1993 (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 12/93), 1994 (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 16/94) in 1996 za Občino Destrnik-Trnovska vas (Uradni vestnik Občin Destrnik-Trnovska vas, št. 2/97), ki se nanašajo na vse vsebine prostorskega plana za območje Občine Trnovska vas (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni in srednjeročni plan za območje Občine Trnovska vas) spremembe in dopolnitve izhajajo iz razdelitve bivše Občine Ptuj na Občino Destrnik-Trnovska vas in ostale ter nadaljnje delitve na Občino Trnovska vas in ostale, iz potrebe po preveritvi dosedanjih temeljev razvoja in zaradi pobud prebivalcev po novih površinah namenjenih za gradnjo in koriščenje naravnih dobrin.

Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Ptuj za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj za obdobje 1986–1990, za območje Občine Destrnik-Trnovska vas, dopolnjenega v letu 1996, za območje Občine Destrnik-Trnovska vas, se preimenuje v prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ptuj in Destrnik-Trnovska vas za območje Občine Trnovska vas.

Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ptuj in Destrnik-Trnovska vas za obdobje 1986–2000, za območje Občine Trnovska vas sestavljajo pisni del in kartografski del v merilu 1:5000.
Kartografski del odloka je na vpogled na sedežu občine Trnovska vas, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas in na Upravni enoti Ptuj, Prešernova ul. 28, 2250 Ptuj.

Dolgoročni plan Občine Ptuj za obdobje 1968–2000, dopolnjen 1996 za območje Občine Destrnik-Trnovska vas, za območje Občine Trnovska vas, se spremeni in dopolni tako, da se glasi: Dolgoročni plan Občine Ptuj in Destrnik-Trnovska vas za obdobje 1986–2000, za območje Občine Trnovska vas.

Osnovni pogoj za skladnejši gospodarski razvoj v prostoru je izoblikovati in izvajati strategijo razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko opravičeno omrežje naselij, humane pogoje življenja v njih, nemoten razvoj in smoterno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno rabo neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja ter naravnih in ustvarjenih vrednot.
Prostorsko načrtovanje s ciljem zagotavljanja varčne in preudarne rabe ter zdravega usklajenega razvoja celostnega prostora. Pri tem se posebej upošteva nevarnost naravnih katastrof, preprečuje preveliko in premajhno rabo ter ohranja oziroma obnavlja naravne življenjske prostore.
Zato sta potrebni celovita spoznava in ocena potreb po rabi, daljnoročno integralno načrtovanje in določitev iz tega izhajajočih ukrepov.
Za zagotovitev skladnega dolgoročnega razvoja poselitve in celovitega razvoja v prostoru moramo upoštevati predvsem naslednje usmeritve:
– naselja Trnovska vas, Biš in Ločič v krogu 1 km od občinskega središča razvijati kot izrazito centralno naselje, kot središče občinskega pomena, to je glavni oskrbno storitveni center v občini,
– gospodarski razvoj in raba prostora sta tesno povezana z usmerjanjem poselitve, gradnjo infrastrukture, razvoja družbenih dejavnosti in medobčinskim povezovanjem prostora in razvoja,
– stanovanjska gradnja bo skladna z razvojem delovnih mest in naložbami v gospodarsko in družbeno infrastrukturo. Trend stihijskega naseljevanja je potrebno ustaviti z doslednim izvajanem urbanistične, zemljiške in komunalne politike,
– boljšo oskrbo z vseh območij je pri sedanji razpršeni poselitvi mogoče zagotoviti z nadaljnjo poselitvijo nepozidanih stavbnih zemljišč v območju urbaniziranih naselij,
– učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo je potrebno zagotoviti z večjo koncentracijo dejavnosti in z organiziranim urejanjem tistih naselij ali delov naselij, ki so komunalno že opremljena ali pa imajo vsestranske dolgoročne možnosti za komunalno opremljenost, tako da je upravičeno usmerjati v njihovo urejanje,
– zahtevna priprava stavbnih zemljišč, visoka cena komunalne in energetske oskrbe, sedanja in bodoča delovna mesta ter prometne povezave pogojujejo koncentracijo in širitev poselitve v določenih naseljih občine,
– intenzivnejši razvoj v občini je mogoč le pod pogojem, da se na podlagi vsestransko preverjenih prostorskih možnosti in omejitev pravočasno izdela vsa potrebna dokumentacija, da se zagotovi komunalna in prometna infrastruktura ter da investitorji upoštevajo veljavno dokumentacijo,
– varovanje vodnih virov, kot prednostna naloga skladnega dolgoročnega razvoja, zahteva dosledno upoštevanje režimov varstvenih območij vodnih virov in stalno spremljanje možnih vplivov širšega območja. Sistematično urejanje odvodnjavanja in čiščenja odpadnih voda ter preprečevanje onesnaževanja vodnih virov z drugimi posegi v prostor je prvi temeljni pogoj in naloga za ustvarjanje zdravih bivalnih pogojev v občini, drugi pa je skrb za čistost okolja in sistematično reševanje problema zbiranja in ločevanja komunalnih odpadkov,
– naravno in kulturno dediščino je potrebno ohranjati s pravočasnim vrednotenjem te dediščine in uskladitvijo z razvojem drugih dejavnosti, predvsem pa z zagotovitvijo programa naravne in kulturne dediščine v družbeno in gospodarsko življenje. Z gradnjo v prostoru je potrebno ohranjati tip krajine in varovati vedute na pomembna območja naravne in kulturne dediščine,
– pri usmerjanju poselitve je pomembna racionalna izraba površin znotraj ureditvenih območij naselij ter ob zgrajeni ali načrtovani komunalni opremljeni infrastrukturi.

Varstvo narave
S ciljem varovanja in negovanja po potrebi pa tudi obnavljanja narave in krajine, ki naj trajno zagotavlja sposobnost delovanja ekosistemov, ohranja živalstvo in rastlinstvo vključno z nujnim življenjskim okoljem, sposobnost obnavljanja in trajnega ustvarjanja naravnih dobrin ter različnost, svojevrstnost in lepoto narave in krajine v celoti.
V varstvo naravne dediščine v Občini Trnovska vas spadata:
– gozdni rezervat Biš in
– gozdni rezervat sivih čapelj
Gozdni rezervat Biš
Lokacija: parc. št. 312, k.o. Biš
Opis: Nahaja se v osrednjem delu Slovenskih goric 8 km jugovzhodno od Lenarta v dolini Pesnice. Poraščen je z močvirskim in nižinskim gozdom tipa Alno-fraxinetum (jelša-jesen). Pragozd je namenjen gozdarskemu proučevanju.
Ovrednotenje: Pomemben nižinski gozdni ekosistem, krajinska značilnost.
Varstveni režim: Za gozdno naravno dediščino
Način uporabe: Znanstveno-raziskovalna, biotopska
Vris: PKN 1:5000, LIST Boreci 11
Gozdni rezervat sivih čapelj
Lokacija: parc. št. 662/1, 662/2, 663/1, 663/2, 664/1, 664/2, 664/3 664/4, 674/12, 674/13, 674/14, 697/1, k.o. Biš
Opis: V gozdu črne jelše pri Bišu je kolonija sivih čapelj (Ardea cimerea), ki šteje 131 gnezd, od tega sta dve gnezdi belih čapelj in več gnezd kanje.
Ovrednotenje: Gnezdišče ogrožene živalske vrste, eno redkih v Sloveniji.
Varstveni režim: Za zoološko naravno dediščino, za gozdno naravno dediščino. Prepovedano sekanje dreves z gnezdi in v bližini le-teh.
Način uporabe: Rezervatna, znanstveno-raziskovalna
Vris: PKN 1:5000, LIST Boreci 11
Varstvo kulturne dediščine
Kulturna dediščina so območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov kot rezultat ustvarjalnosti človeka. Dediščina so predvsem arheološka najdišča in predmeti, naselbinska območja, zlasti stara mestna in vaška jedra, oblikovana narava in kulturna krajina, stavbe, njihovi deli ali skupine stavb umetnostne, zgodovinske in tehnične pričevalnosti, stavbe in drugi predmeti, ki so v zvezi s pomembnimi osebami in dogodki naše politične, gospodarske in kulturne zgodovine, arhivsko gradivo, knjižnično gradivo, predmeti ali skupine predmetov zgodovinskega, umetnostno-zgodovinskega, arheološkega, umetnostnega, sociološkega, antropološkega, etnološkega in naravoslovnega pomena, ki izpričujejo zgodovinska dogajanja na slovenskem (povzeto po Strokovnih podlagah za varstvo kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Trnovska vas, ki ga je izdelal ZVNKD Maribor)
V varstvo naravne dediščine v Občini Trnovska vas spadajo naslednji objekti:
– EŠD 2892 – Trnovska vas – Cerkev sv. Bolfenka, vris Boreci 21,
– EŠD 6442 – Trnovska vas – Gomilno grobišče, vris Boreci 11,
– EŠD 6444 – Črmlja – Arheološko območje, vris Maribor 30,
– EŠD 6451 – Ločič –Rimski gomili, vris Boreci 21,
– EŠD 6495 – Biš – Gomilno grobišče, vris Boreci 11,
– 374/2000 – Trnovska vas – Domačija Trnovska vas 21, vris Boreci 21,
– 357/2000 – Črmlja – Balažova kapelica, Maribor 30,
– 376/2000 – Biš – Kapelica v središču vasi, vris Boreci 21,
– 377/2000 – Trnovska vas – Znamenje, vris Boreci 21,
– 378/2000 – Ločič – Znamenje v križišču cest, vris Boreci 21,
– 379/2000 – Ločič – Kužno znamenje, vris Boreci 22,
– 380/2000 – Ločič – Benkova kapelica, vris Boreci 22,
– 381/2000 – Bišečki vrh – Požegarjeva kapelica, 382/2000 – Trnovski vrh – vris Boreci 21,
– 383/2000 – Trnovska vas – Letnikova kapelica, vris Boreci 21,
– 384/2000 – Biš – Peklarova kapelica, vris Boreci 11,
– 385/2000 – Črmlja – Kapelica pri hiši Črmlja 18, vris Maribor 30,
– 386/2000 – Trnovska vas – Štefanova kapela, vris Boreci 21.

Dolgoročna zasnova organizacije dejavnosti v prostoru Občine Trnovska vas temelji na ekonomskih, socialnih in drugih okvirih razvoja, ki pogojujejo uresničitev sprejetih ciljev razvoja.
Ravninski del občine bo prednostno namenjen ohranjanju in razvoju kmetijstva: poljedelstva in živinoreje, gričevnati deli so namenjeni sadjarstvu, vinogradništvu in gozdarstvu.
Organizacija ostalih dejavnosti, stanovanjske graditve, gradnja komunalne, energetske in prometne infrastrukture je vezana na omrežja naselij in gospodarskih območij. Manjše zaokrožitve naselij so predvidene v naseljih: Trnovska vas, Biš, Trnovski vrh, Bišečki vrh, Sovjak ter Črmlja in Ločič.
Razvoj tercialnih dejavnosti (obrt, storitve, trgovina, turizem) se bo odvijal v odvisnosti od potreb. Obrtne delavnice bo mogoče graditi ob stanovanjskih objektih z dovolj velikimi funkcionalnimi površinami, kjer je že zgrajena ali načrtovana infrastrukturna opremljenost.
Nova obrtna cona je predvidena v naselju Trnovska vas.
Turistična dejavnost bo usmerjena na turistične kmetije, ob vinskih cestah in ob atraktivnih točkah ter ob površinah naravne in kulturne dediščine.
Kvartalne dejavnosti (upravne službe, družbene dejavnosti, šolstvo in otroško varstvo) bodo organizirane v naselju Trnovska vas.
Centralno pokopališče Občine Trnovska vas je v naselju Biš, kjer so zagotovljene zadostne površine za širitev.
Športno-rekreacijska dejavnost je predvidena ob šolskem igrišču in na parcelah 688 in 691 v naselju Trnovska vas.

Osnovni cilj dolgoročne zasnove je optimalno povezovanje naselij z različnimi funkcijami in zadovoljevanje skupnih potreb, racionalne organizacije dejavnosti v prostoru in najprimernejša raba površin.
Vsem naseljem je treba zagotoviti možnost zmerne rabe prostora in rasti v razvoju.

V kartografskem delu dolgoročnega in srednjeročnega plana so v merilu 1:5.000 prikazane podrobnejše razmejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov:
– ureditveno območje naselij,
– stavbna zemljišča razpršene gradnje,
– 1. kmetijsko območje,
– 2. kmetijsko območje,
– gozd,
– gozd posebnega pomena,
– neplodne površine (vodotoki),
– kulturna dediščina,
– naravna dediščina,
– kulturna dediščina – vplivno območje.

površina območja              22.9 km2
število prebivalcev           1.290
Št. stan. objektov            390
Št. preb./ha                  0,5633187773

Občina Trnovska Vas obsega naslednje katastrske občine:
k.o. Biš,
k.o. Trnovska vas
k.o. Bišečki vrh
k.o. Trnovski vrh
k.o. Ločič

Centralne dejavnosti
Sedanje območje centralnih dejavnosti je naselje Trnovska vas, kot upravni, kulturni, oskrbni in prometni center z možnostjo širitve dejavnosti v naselja Biš in Ločič.
V ureditvenih območij naselij bodo posamezne storitvene ali obrtne dejavnosti za dnevno oskrbo prebivalcev.
Stanovanjska gradnja
Predvidena je individualna gradnja enodružinskih stanovanjskih hiš.
Obrtne dejavnosti
V naselju Trnovska vas je predvidena obrtna cona za možnost širitve dejavnosti. Posamezne storitvene in obrtne dejavnosti se bodo razvijale na območju ureditvenih območij naselij in ob komunalno opremljenih ali komunalno načrtovanih območjih.
Družbene dejavnosti
Obstoječe dejavnosti, ki zadoščajo kapacitetam območja so:
Nov zdravstveni dom je bil predan svojemu namenu 1997. V njem sta splošna in zobna ordinacija ter laboratorij. Širitev dejavnosti ni predvidena.
Pomembnejše družbene ustanove so še: Veterinarska ambulanta, Kmetijska zadruga, Pošta Slovenije, 2 trgovini z živili.
Osnovna šola in otroško varstvo
Osnovna šola ima pet razredov, predvidena je adaptacija in dozidava 6-razredne osnovne šole s telovadnico in vrtcem. Ob vrtcu in šoli sta predvidena otroško in šolsko igrišče ter parkirišče za zaposlene.
Kultura
Predvidena je izraba obstoječega stavbnega fonda in objekta obnovljene šole.
Socialno skrbstvo
Program socialnega skrbstva se bo izvajal preko Centra za socialno delo Ptuj.
Prometna infrastruktura
Cestno omrežje
Skozi Občino Trnovska vas poteka regionalna R1- 229, ki povezuje mesti Lenart in Ptuj.
Regionalna cesta je speljana skozi Trnovsko vas in Biš, medtem ko so naselja Ločič, Trnovski vrh in Bišečki vrh Sovjak in Črmlja povezani z lokalnimi cestami. Ostali zaselki in objekti razpršene gradnje so povezani med seboj z javnimi potmi.
Regionalna cesta R1-229 in lokalne ceste so asfaltirane, prav tako nekatere javne poti, medtem ko je večina javnih poti še gramoziranih cest.
Lokalna cesta 060-100, ki poteka skozi Trnovsko vas, prečka tudi reko Pesnico čez most in pelje do objektov razpršene gradnje.
Dolžina cest v metrih

– državnih cest             4.970 m
– lokalnih cest            16.910 m
– javnih poti              33.005 m
– občinskih cest           49.915 m

Ceste
Predvideno je preplastitev 7 km lokalnih cest in ca. 15 km rekonstrukcij javnih poti iz makadamske izvedbe v asfaltno prevleko.
Pločniki
so predvideni v ureditvenih območij naseljih: Trnovska vas, Biš in Ločič.
Kolesarske steze
so predvidene ob regionalni cesti in se bo navezala na državno kolesarsko mrežo ob enem pa bo povezovala vsa naselja v občini
Občina nima bencinske postaje in urejenih vseh potrebnih avtobusnih postajališč, zato je predvidena gradnja obeh pomembnih infrastrukturnih objektov.
Bencinska postaja
je predvidena na zahodni strani ob regionalni cesti v južnem delu Trnovske vasi, variantno je predlagana tudi lokacija južno ob naselju Biša na vzhodni strani regionalne ceste.
Ker lokacija bencinske črpalke južno ob Trnovski vasi zapolnjuje nepozidano zemljišče med strnjenim naseljem in stavbiščem razpršene gradnje, ki ju povezuje v celoto, je ta lokacija primernejša.
Avtobusno postajališče
Občina potrebuje 4 avtobusne postaje, 2 v Bišu od tega 1 za potrebe naselja Sovjak, 1 v Trnovski vasi, ki je že izgrajeno in eno v Trnovski vasi za potrebe Ločiča. Novo avtobusno postajališče v Bišu je predvideno ob JZ strani regionalne ceste R1-229 severno od naselja Biš ob gasilskem domu v Bišu, in sicer ob regionalni cesti R1-229, v naselju Trnovska vas v središču naselja je avtobusna postaja že izgrajena. Ena avtobusna postaja pa je potrebna za potrebe naselja Ločič, ki se prav tako locira ob regionalni cesti R1-229, in sicer JZ ob regionalni cesti.
Komunalna infrastruktura
Vodovod
Občina Trnovska vas ima izgrajeno vodovodno omrežje, ki poteka ob regionalni cesti Ø 225 mm do Trnovske vasi, od tod naprej poteka v ceveh Ø 160 do Biša in Ø 110 mm do Trnovskega vrha in Bišečkega vrha, kjer je že izgrajen vodohran.
Načrtuje se izvedba vodovodnega omrežja s prečrpališčem v naselju Biš do objektov razpršene gradnje v Sovjak in Črmljo.
Kanalizacija
Občina Trnovska vas nima izgrajene javne kanalizacije. Ima izgrajeno čistilno napravo ob obstoječi šoli, ki je načrtovana za potrebe Trnovske vasi.
Načrtuje se izvedba kanalizacije, ki bo priključena na obstoječo čistilno napravo.
Ob objektih so izgrajene vodonepropustne greznice brez odtoka.
Občina namerava izgraditi javno kanalizacijsko omrežje skozi večja naselja, pri čemer je potrebno načrtovati ločeno odvajanje meteornih in komunalnih odplak.
Parkirišča in utrjene površine je potrebno odvodnjavati preko lovilcev olj.
Gospodarjenje z odpadki
Predvideno je ločeno zbiranje in odvažanje odpadkov na urejeno deponijo
Energetska infrastruktura
Elektrika
Na območju Občine Trnovska vas se nahaja 20 kV srednjenapetostno omrežje s transformatorskimi postajami 20/0,4 kV in pripadajočim nizkonapetostnim omrežjem. Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz RTP 110/20 Kv Ptuj in iz RTP 110/20 kV Lenart. Omrežje je v glavnem nadzemne izvedbe.
V naslednjih petih letih ni predvidena izgradnja 20 kV daljnovodov in transformatorskih postaj ter pripadajočih 20 Kv priključnih vodov na območju Občine Trnovska vas.
Planiranje novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 Kv) in pripadajočega omrežja (20 kV in 0,4 Kv) v občini bo odvisno od povečanja obremenitev (odvisno od stanovanjske zazidave, gradnje obrtno-poslovnih objektov in gradnje morebitnih industrijskih objektov) ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte (NNO, SN in TP)
Ogrevanje
Občina Trnovska vas nima plinifikacije ali lastne centralne kotlovnice za ogrevanje večjega kompleksa stavbišč.
Ogrevanje je rešeno individualno z lastnimi kotlovnicami na lahko kurilno olje ali mazut.
Občina Trnovska vas načrtuje plinifikacijo v ureditvenih območij naselij: Trnovska vas, Biš in Ločič.
Javna razsvetljava
Javno razsvetljavo je potrebno postopno širiti v strnjenih naseljih. Obstoječo javno razsvetljavo je potrebno vzdrževati in po potrebi obnavljati.
Telekomunikacije in pošta
Telekomunikacije
Telekom Slovenije PE Maribor že izvaja polaganje optičnega telekomunikacijskega kabla Ptuj–Trnovska vas in paralelno k temu še rekonstrukcijo in razširitev dela krajevnega kabelskega omrežja ter rekonstrukcijo in razširitev krajevnega kabelskega omrežja v smeri Biš in Lenart. Istočasno se izvaja polaganje CATV kabla v smeri Ptuj–Trnovska vas–Biš–Lenart.
Pošta
Pošta je izgrajena leta 1983, kjer so odvijajo vse potrebne funkcije pošte za območje občine.
Kmetijstvo in gozdarstvo
Kmetijska zemljišča
Kmetijska raba prostora je namenjena v prvi vrsti varovanju kmetijskih zemljišč prvega in drugega območja, to je zemljišča, ki so primerna za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Na območju kmetijskih zemljišč so predvideni le objekti za potrebe kmetijske proizvodnje.
Gozdovi
Gozd in vso področje gozdnega prostora je potrebno ohranjati. Z gozdovi je potrebno gospodariti tako, da bo zagotovljeno trajno ohranjevanje in izboljšanje gospodarskih in splošno koristnih funkcij gozdov. Vsak poseg v gozdni prostor ali ob gozdni rob mora biti predhodno predstavljen in dovoljen s strani pristojnega Zavoda za gozdove.
Področje vodotokov
Na območju občine Trnovska vas teče reka Pesnica, ki je v celoti regulirana. V poplavnem območju reke Pesnice in ostalih vodotokov gradbeni posegi niso predvideni. Varovati je priobalno zemljišče, vsak poseg pa mora biti predhodno predstavljen in dovoljen s strani pristojnega ministrstva.
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa 37. člen zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02).
Pri urejanju in ohranjanju odtočnega režima je potrebno upoštevati naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij.
Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegom v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe.
Na erozijskih območjih strogega varovanja in erozijskih žariščih je prepovedano poseganje v prostor.
Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.-2. razred po kategorizaciji pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, morajo biti izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe.
Erozijska območja
Na erozijskih območjih je potrebno izvajati posege tako, da se ne ogrozi stabilnost terena. Za vsak poseg morajo biti določeni podrobnejši pogoji in pridobljeno soglasje pristojnega ministrstva.
Zasnova ureditve prostora za civilno obrambo in zaščito
Na območju Občine Trnovska vas niso predvideni novi objekti civilne zaščite in obrambe.
Potrebno je upoštevati elemente zaščite in reševanja iz Občinskega načrta in reševanja v skladu z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Upoštevana so obvezna izhodišča iz dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986-2000, dopolnjenega 1989, 1990, 1995 in odloka o spremembah in dopolnitvah sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana RS (Uradni list RS, št. 11/99).

Srednjeročni družbeni plan občine Ptuj za obdobje 1986-1990, dopolnjen leta 1996 za območje občine Destrnik-Trnovska vas se spremeni tako, da se glasi: Srednjeročni plan Občine Ptuj in Destrnik-Trnovska vas za obdobje 1986-2000, za območje Občine Trnovska vas.

Temeljni cilji, ki jih moramo doseči z načrtovanim urejanjem prostora in varstvom okolja so.
– smotrna organizacija dejavnosti v prostoru in rabi prostora,
– varovanje naravnih virov, naravnih in ustvarjenih vrednot,
– varovanje in izboljšanje človekovega okolja,
– učinkovito gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi.

Organizacija dejavnosti v prostoru, sprememba namembnosti prostora in določila za izvajanje nalog v planskem obdobju 1986-2000 temeljijo na usmeritvah dolgoročnega plana
Gradnja posameznih objektov bo opredeljena z določili v PUP.

Pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov je potrebno upoštevati naslednje usmeritve:
– podrobno razčleniti namensko rabo skladno s planirano organizacijo dejavnosti,
– izboljšati sedanje in urediti nove prometne ureditve z infrastrukturnimi objekti,
– izboljšati komunalno in energetsko opremljenost,
– ohranjati značilnost krajinske podobe,
– ohranjati arhitektonsko podobo,
– upoštevati varstvo naravne in kulturne dediščine,
– pri urejanju vodotokov uskladiti akcije vodnega gospodarstva, kmetijstva in ribištva,
– ohranjati ekološko ravnotežje,
– upoštevati ukrepe za obrambo in zaščito prebivalstva.

Kartografski del sestavljajo naslednje karte:
– Pregledna karta v M 1:25.000
– PKN 5 list Maribor 20 M 1: 5.000
– PKN 5 list Boreci 11, M 1: 5.000
– PKN 5 list Boreci 12, M 1: 5.000
– PKN 5 list Maribor 30,40 M 1: 5.000
– PKN 5 list Boreci 21, M 1: 5.000
– PKN 5 list Boreci 22, M 1: 5.000

Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati tekst dolgoročnega plana 1986-2000 in srednjeročnega plana 1986-1990 Občine Ptuj in Občine Destrnik-Trnovska vas, v delih ki se nanašajo na območje Občine Trnovska vas.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.