Državni zbor Republike Slovenije je na podlagi 272. in 111. člena poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 35/02) na 30. seji dne 29. oktobra 2003 ob obravnavi osmega rednega letnega poročila varuha človekovih pravic, podanega za leto 2002, sprejel naslednje

1. Vlada naj oblikuje strategijo protidiskriminacijske politike in v tem okviru prouči možnost oblikovanja posebne neodvisne institucije, ki bi se ukvarjala s preprečevanjem diskriminacije na vseh področjih, izobraževala o človekovih pravicah in v sodelovanju s pristojnimi državnimi organi spremljala uresničevanje mednarodnih obveznosti na tem področju.

2. Vlada naj poskrbi za celovito zakonsko ureditev položaja romske skupnosti v Sloveniji.

3. Vlada naj glede varstva osebnih podatkov, zlasti zaradi razvoja novih tehnologij, preuči vprašanje povečanja pristojnosti ter strokovne samostojnosti Inšpektorata za varstvo osebnih podatkov.
4. Vlada naj čimprej pripravi nov zakon o varstvu osebnih podatkov, ki bo usklajen z direktivo EU 95/46/EC.
5. Vlada naj celovito uredi področje oziroma vprašanje video-nadzora kot vodenja evidenc iz varnostnih razlogov s posebnim zakonom ali pa posebej zagotovi zakonsko podlago za zasebni in javni sektor za izvajanje video-nadzora in evidenc obiskovalcev z vidika varstva osebnih podatkov.

6. Vlada naj stori vse potrebno za spremembo predpisa, ki naj pripornikom zagotovi kot pravilo odprt režim obiskov in daljši čas njihovega trajanja, za kar se v svojem poročilu, ki je bilo posredovano Vladi RS aprila 2002, zavzema tudi Evropski odbor za preprečevanje mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja.
7. Vlada naj predlaga Državnemu zboru ustrezne spremembe zakonov, da se zdravstvena oskrba v Zavodih za prestajanje kazni zapora zagotovi v okviru javne zdravstvene mreže pod okriljem ministrstva za zdravje z možnostjo nadzora in pritožbenih poti, vzpostavljenimi na področju zdravstvene dejavnosti.
8. Vlada naj glede tujcev, ki nezakonito vstopajo v Slovenijo ali tu zaprosijo za azil, odpravi še vedno ponekod prisotne pomanjkljivosti v zvezi z njihovo zakonito obravnavo in ureditvijo bivalnih razmer.

9. Vlada oziroma pristojno ministrstvo, sodstvo, državno tožilstvo, državno pravobranilstvo in odvetništvo naj vsak v okviru svojih pristojnosti učinkoviteje pristopijo k odpravi sodnih zaostankov na posameznih področjih in območjih in državljankam in državljanom Republike Slovenije čimprej zagotovijo sojenje v razumnem roku v vseh sodnih postopkih, vključno z izvršbo in zemljiško knjigo.
10. Sodniki za prekrške naj zagotovijo, da ne bo kršena pravica obdolžencev do zaslišanja pred izdajo odločbe o prekršku.
11. Sodišča naj si tudi z ustreznim načinom delitve spisov med sodnike prizadevajo, da bo o istovrstnih vlogah, ki jih različni vlagatelji vlagajo ob istem času odločeno v enakem času, kar naj velja tudi za odločanje v pritožbenih postopkih.
12. Vlada in sodišča naj si prizadevajo za zakonito, a učinkovito in hitro delo izvršiteljev pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja, da se s tem prepreči tudi nasilna izvršitev sodnih odločb.
13. Odvetniška zbornica naj preveri učinkovit pristop organov zbornice, zlasti pa disciplinskih komisij I. stopnje, da se zagotovi hitro in objektivno odločanje v primerih kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica ter kršitev vestnega opravljanja dela in prakse v odvetniški pisarni in ga po potrebi dogradi. Prav tako naj prouči možnosti spremembe sestave disciplinskih komisij tako, da bo ustrezno upoštevan javni interes.

14. Vlada naj si v zvezi z opravljanjem nalog policije in uporabo policijskih pooblastil prizadeva za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter hkrati za učinkovito, vendar zakonito, strokovno, preudarno in nepristransko posredovanje pri vzdrževanju reda in miru ter zagotavljanja osebne varnosti in varnosti zasebne lastnine.
15. Vlada naj prouči možnosti za uveljavitev prakse, da policija izroči pridržani osebi izvod uradnega zaznamka o prijetju – pridržanju ali druge ustrezne listine, v kateri bodo navedene pravice, ki gredo osebi, ki ji je odvzeta prostost in se ji tako zagotovi, da ima možnost seznaniti se s svojimi pravicami tudi po opravljenem postopku, ko so ji bile pravice prebrane in je to potrdila s svojim podpisom.

16. Vlada oziroma pristojno ministrstvo naj zagotovi učinkovitejši nadzor nad izvajanjem določb zakona o splošnem upravnem postopku predvsem v delu, po katerem upravni organi ne bi več smeli obremenjevati uporabnikov svojih storitev z zahtevami za predložitev potrdil in drugih dokazil o dejstvih, razvidnih iz uradnih evidenc, ki jih vodi državna uprava in po potrebi izboljša tudi izobraževanje zaposlenih v državni upravi.
17. Vlada in pristojno ministrstvo naj v postopkih za določitev odškodnine po zakonu o žrtvah vojnega nasilja in v postopkih za določitev odškodnine po zakonu o popravi krivic, zagotovita odločanje v zakonskem oziroma razumnem roku.
18. Vlada in pristojno ministrstvo naj z zakonom uredita postopke pri odločanju o pravicah in dolžnostih na področju vzgoje in izobraževanja.
19. Vlada in pristojno ministrstvo naj poskrbita, da se bo zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami lahko začel v celoti izvajati.

20. Vlada in pristojno ministrstvo naj v okviru reforme zdravstvenega varstva in zavarovanja zakonsko opredeli pritožbene poti v zdravstvu in s tem zagotovi uresničevanje vseh bolnikovih pravic.

21. Vlada in pristojno ministrstvo naj čimprej pripravi predlog zakona, ki bo uredil način preprečevanja in obravnavanja nasilja v družini, pri čemer naj upošteva tako položaj žrtve, ki zahteva hitro in učinkovito reagiranje državnih organov, kot tudi potrebo po ustreznem strokovnem delu s storilcem.
22. Vlada in pristojno ministrstvo naj s spremembami zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih zagotovi večje pravice otrok v postopkih, kadar se odloča o njihovih pravicah, predvsem v smislu njihovega zastopanja in v smislu specializacije vseh, ki odločajo ali sodelujejo v teh postopkih. Zakon naj tudi zagotovi, da bodo roki za izdajo odločitev razumni in da bo zagotovljeno učinkovito sodno varstvo v primeru zavlačevanja postopka ali molka pristojnega organa.

23. Vlada, pristojne javne institucije ter vladne in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s problematiko nasilja v družini naj vsak v okviru svojih pristojnosti tvorno sodelujejo med seboj pri obravnavi nasilja v družini ter v ta namen namenijo posebno pozornost tudi ustreznosti in zadostnosti preventivnih programov.
24. Policija naj ženskam in drugim žrtvam nasilja, ko le-te prijavljajo kaznivo dejanje na policijskih postajah, zagotovi zasebnost in jim izroči zapisnik o prijavi.
25. Pristojno ministrstvo ter Centri za socialno delo naj čimprej izoblikujejo enotno doktrino dela nudenja psihosocialne pomoči žrtvam nasilja v družini.