Na podlagi 153. člena poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 2. oktobra 2003 potrdil uradno prečiščeno besedilo zakona o kozmetičnih proizvodih, ki obsega:

– zakon o kozmetičnih proizvodih – ZKozP (Uradni list RS, št. 66/2000 z dne 26. 7. 2000) in
– zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zakon o kozmetičnih proizvodih – ZKozP-A (Uradni list RS, št. 65/2003 z dne 4. 7. 2003).

Ta zakon določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati kozmetični proizvodi v prometu v Republiki Sloveniji, da se zagotovi njihova ustreznost in nemoten promet, ter ureja nadzor nad kozmetičnimi proizvodi.

Kozmetični proizvod v smislu tega zakona je katerakoli snov ali pripravek v končni obliki, namenjena nanašanju na zunanje dele človeškega telesa (povrhnjico, lasišče, nohte, ustnice ali zunanja spolovila) ali na zobe in sluznico v ustni votlini, z izključnim ali glavnim namenom, da jih očisti, odišavi ali zaščiti, jih ohrani v dobrem stanju, spremeni njihov izgled ali odpravi neprijeten telesni vonj.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. Dobavitelj je vsaka pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik s sedežem v Republiki Sloveniji, ki:
– proizvaja kozmetične proizvode,
– se s svojo firmo, blagovnim znakom ali drugim znakom razlikovanja na kozmetičnih proizvodih predstavlja kot njihov proizvajalec,
– kakorkoli spremeni sestavo kozmetičnih proizvodov ali vsebino označb, predpisanih s tem zakonom,
– je proizvajalčev zastopnik oziroma uvoznik s sedežem v Republiki Sloveniji, če proizvajalec nima sedeža v Republiki Sloveniji ali v Evropski uniji.
2. Promet je prodaja ali vsaka prepustitev kozmetičnega proizvoda končnemu uporabniku za namene, določene v tem zakonu. Določbe tega zakona, ki se nanašajo na promet, se smiselno uporabljajo tudi za poklicno uporabo kozmetičnih proizvodov.
3. Dobra laboratorijska praksa je sistem kakovosti, ki se nanaša na organizacijske postopke in pogoje, v katerih se neklinične zdravstvene in okoljske varnostne študije načrtujejo, izvajajo, nadzorujejo, zapisujejo, arhivirajo in se o njih poroča.
4. Dobra proizvodna praksa je sistem za doseganje kakovosti, ki zagotavlja dosledno izdelavo in kontrolo proizvoda po merilih za kakovost ter ustreznost namenu uporabe, kot zahteva specifikacija proizvoda.
5. Konzervans je snov, ki je dodana kozmetičnemu proizvodu, s primarnim namenom zaviranja razvoja mikroorganizmov v tem proizvodu.
6. UV filter je snov, ki je dodana kozmetičnim proizvodom s primarnim namenom, da filtrira določene ultravijolične žarke, da bi zaščitili kožo pred škodljivimi učinki teh žarkov.
7. Pooblaščeni laboratorij je laboratorij, ki ga imenuje minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister) izmed laboratorijev, ki so akreditirani ali pri katerih je ugotovljena usposobljenost za izvajanje preiskave, ki jo zahteva zakon.
8. Kozmetična sestavina je katerakoli kemijska snov ali pripravek sintetičnega ali naravnega izvora, ki se uporablja v sestavi kozmetičnih proizvodov, vključno z dišavami in aromatičnimi snovmi.
9. Uvoz je carinski postopek sprostitve blaga v prost promet.
V tem zakonu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

Kozmetični proizvodi, ki se dajejo v promet, morajo izpolnjevati zahteve, predpisane s tem zakonom, in ob običajnih ali razumno predvidljivih pogojih uporabe in ob upoštevanju njihovega izgleda, oznak, navodil za uporabo in odstranjevanje ter ostalih navedb ali informacij, s katerimi jih je opremil dobavitelj, ne smejo škodovati človekovemu zdravju.
Za ustreznost kozmetičnega proizvoda je odgovoren dobavitelj. Za upoštevanje navodil za pravilno ravnanje, s katerimi je opremljen kozmetični proizvod, pa je odgovorna tudi vsaka druga pravna ali fizična oseba, ki opravlja promet z njimi.

Pred dajanjem kozmetičnih proizvodov v promet mora dobavitelj zagotoviti oceno njihove ustreznosti za človekovo zdravje. Ocena ustreznosti mora biti izdelana na podlagi rezultatov opravljenih preskusov in študij, pri čemer je potrebno upoštevati splošne toksikološke lastnosti uporabljenih sestavin, njihovo kemijsko strukturo in izpostavljenost uporabnika.
Oceno ustreznosti lahko izdelajo strokovnjaki z najmanj visokošolsko strokovno izobrazbo s področja kemije ali farmacije ali z univerzitetno izobrazbo s področja medicine ali toksikologije.

Kozmetični proizvodi, ki:
– so bili zaradi ugotavljanja ustreznosti in zagotavljanja skladnosti z določbami tega zakona preskušeni na laboratorijskih živalih oziroma
– vsebujejo sestavine ali kombinacije sestavin, ki so bile zaradi ugotavljanja ustreznosti in zagotavljanja skladnosti z določbami tega zakona preskušeni na laboratorijskih živalih,
se lahko dajejo v promet le, če so bili preskusi na živalih izvedeni po predpisanih metodah in v skladu z načeli dobre laboratorijske prakse, predpisanimi na podlagi zakona, ki ureja kemikalije.
V Republiki Sloveniji ni dovoljeno preskušanje kozmetičnih proizvodov ali njihovih prototipov na živalih.
Dobavitelji kozmetičnih proizvodov morajo organu, pristojnemu za kemikalije, do 31. januarja tekočega leta sporočiti vrste in število preskusov v zvezi s kozmetičnimi proizvodi, ki so jih v preteklem letu izvedli na živalih z namenom ugotavljanja njihove ustreznosti ali zagotavljanja skladnosti z določbami tega zakona.
Minister določi pogoje, pod katerimi je dovoljeno označevati kozmetične proizvode z navedbami o preskušanju na živalih.
Organ, pristojen za kemikalije, in organ, pristojen za zaščito živali, po predhodnem soglasju Evropske komisije, lahko izjemoma dovolita odstopanje od določb prvega odstavka in določita pogoje preskušanja, če ni drugače mogoče preprečiti škodljivih posledic in pomislekov v zvezi z varnostjo kozmetičnega proizvoda za zdravje uporabnika.

Strokovne in razvojne upravne naloge v skladu s tem zakonom izvaja organ, pristojen za kemikalije.
Na mednarodni ravni organ, pristojen za kemikalije, izmenjuje informacije o kozmetičnih proizvodih z drugimi pristojnimi organi v skladu z mednarodnimi pogodbami oziroma sistemi mednarodnega obveščanja.
Na podlagi informacije, ki jo pridobi pri izmenjavi informacij v okviru sistemov obveščanja na mednarodni ravni, da obstaja utemeljen sum, da je določen kozmetični proizvod nevaren za človekovo zdravje, lahko organ, pristojen za kemikalije, z odločbo začasno prepove njegovo dajanje v promet v Republiki Sloveniji, oziroma določi posebne pogoje, pod katerimi se kozmetični proizvod lahko daje v promet.
Organ, pristojen za kemikalije, lahko z odločbo začasno prepove ali omeji dajanje kozmetičnega proizvoda v promet v Republiki Sloveniji tudi na podlagi mnenja komisije iz 16. člena tega zakona.

Dobavitelj kozmetičnih proizvodov mora dejavnost predhodno priglasiti pri organu, pristojnem za kemikalije, na obrazcu, ki ga predpiše minister. Organ, pristojen za kemikalije, vodi seznam dobaviteljev, ki vsebuje firmo, sedež, kontaktno osebo ter kontaktne številke in naslove in je na razpolago le pooblaščenim osebam, organom in ustanovam.
Oseba, ki je pri dobavitelju odgovorna za proizvodnjo oziroma za zagotavljanje kakovosti kozmetičnih proizvodov, mora imeti najmanj višješolsko izobrazbo kemijske, farmacevtske ali medicinske smeri, ali podobne smeri, ki zagotavlja izvajanje zahtev ustreznosti za kozmetične proizvode, predpisane s tem zakonom.
Proizvodnja kozmetičnih proizvodov mora potekati v skladu z načeli dobre proizvodne prakse.
Načela dobre proizvodne prakse predpiše minister.

Kozmetični proizvodi ne smejo vsebovati snovi in mikroorganizmov, ki jih na podlagi enotnega seznama prepovedanih snovi Evropske unije ali na podlagi utemeljenega predloga komisije iz 16. člena tega zakona določi minister.
Snovi iz prejšnjega odstavka so lahko v kozmetičnih proizvodih prisotne v sledovih, če je njihova prisotnost tehnološko neizogibna kljub dobri proizvodni praksi, in pod pogojem, da njihova prisotnost ne vpliva na ustreznost kozmetičnega proizvoda v skladu s 4. členom tega zakona.
Pogoje za mikrobiološko ustreznost kozmetičnih proizvodov predpiše minister.

Kozmetični proizvodi, ki vsebujejo pogojno dovoljene snovi, se lahko dajejo v promet, če izpolnjujejo pogoje in omejitve glede njihovih koncentracij, področja in načina uporabe, označevanja, ter druge omejitve, s katerimi se zagotovi njihova ustreznost v skladu s tem zakonom.
Pogojno dovoljene snovi ter pogoje in omejitve za kozmetične proizvode, ki jih vsebujejo, predpiše minister na podlagi enotnega seznama Evropske unije.

Dobavitelj kozmetičnega proizvoda mora na naslovu v Republiki Sloveniji ali v Evropski uniji za izvajanje inšpekcijskega nadzora zagotoviti dosje s podatki o kozmetičnem proizvodu v slovenskem, angleškem ali drugem, zdravstvenemu inšpektorju razumljivem jeziku. Vsebino in podrobnejše zahteve v zvezi z dosjejem o kozmetičnem proizvodu predpiše minister.
Zaradi ustreznega zdravljenja lahko organ, pristojen za kemikalije, podatke o sestavi in o sestavinah kozmetičnega proizvoda posreduje zavodom, ki so na podlagi zakona, ki ureja kemikalije, pooblaščeni za zbiranje, urejanje in stalno posredovanje podatkov o akutnih zastrupitvah in drugih učinkih kemikalij, oziroma od dobavitelja zahteva, da te podatke zavodu posreduje sam. Pooblaščeni zavodi lahko podatke uporabljajo samo v namene, za katere so jim bili posredovani.
Minister lahko določi, da imajo določeni podatki ali skupine podatkov iz dosjeja o kozmetičnem proizvodu poseben pomen za obveščenost uporabnikov kozmetičnih proizvodov. Dobavitelj kozmetičnega proizvoda mora omogočiti neomejen dostop do teh podatkov vsem uporabnikom in široki zainteresirani javnosti.

Pred prvim dajanjem kozmetičnega proizvoda v promet mora dobavitelj organu, pristojnemu za kemikalije, sporočiti kraj ali kraje proizvodnje, oziroma v primeru uvoza v Republiko Slovenijo, državo izvoznico ter državo porekla.
Način sporočanja predpiše minister.

Kozmetične proizvode je dovoljeno dati v promet le, če so pakirani v embalaži, ki omogoča pravilno uporabo in zagotavlja njihovo ustreznost ob predvidljivi uporabi.
Kozmetični proizvodi morajo biti ustrezno označeni in opremljeni s podatki o dobavitelju in kozmetičnem proizvodu. Vse označbe, navodila oziroma napisi morajo biti dobro vidni in čitljivi ter takšni, da jih ni mogoče izbrisati. Na embalaži morajo biti v slovenskem jeziku navedene označbe in podatki, ki so posebnega pomena za varovanje zdravja uporabnikov. Podrobnejšo vsebino in način označevanja ter označbe in podatke, ki morajo biti v slovenskem jeziku, predpiše minister.

Če dobavitelj oceni, da bi mu navajanje ene ali več sestavin kozmetičnega proizvoda, ki predstavljajo proizvodne ali poslovne skrivnosti, lahko povzročilo poslovno škodo, lahko pri organu, pristojnem za kemikalije, z vlogo zaprosi za zaščito teh podatkov.
Če organ, pristojen za kemikalije, oceni, da zakritje podatkov ne zmanjšuje varnosti uporabnikov proizvoda, dobavitelju najkasneje v štirih, izjemoma pa v šestih mesecih sporoči alternativne kode za sestavine, ki jih želi zaščititi, v nasprotnem primeru pa vlogo zavrne z obrazložitvijo.
Zaščita podatkov lahko traja največ pet let. Po poteku tega roka dobavitelj lahko zaprosi za podaljšanje tega roka, ki pa ne more biti daljše od treh let.
Postopek in vsebino vloge za zaščito podatkov o sestavinah kozmetičnih proizvodov predpiše minister.
Zaščita podatkov, pridobljena na podlagi tega člena, ne vpliva na določbe 12. člena tega zakona.

Prepovedano je oglaševanje kozmetičnih proizvodov na način, ki bi lahko zavajal potrošnike.
Besede ali besedne zveze, imena, trgovske znamke, slike ali drugi znaki, ki se uporabljajo pri označevanju, oglaševanju in predstavljanju kozmetičnih proizvodov, ne smejo pripisovati zdravilnih učinkov ali navajati drugih učinkov oziroma lastnosti, ki jih kozmetični proizvodi nimajo.

Za obravnavo strokovnih vprašanj v zvezi s tem zakonom in pripravo strokovnih mnenj imenuje minister na predlog organa, pristojnega za kemikalije, komisijo za kozmetiko, ki jo sestavljajo strokovnjaki s področja medicine, farmacije, kozmetike, toksikologije, kemije ter drugih področij.
Za reševanje strokovnih vprašanj na mednarodni ravni imenuje minister izmed strokovnjakov iz prejšnjega odstavka izvedence v pristojna mednarodna telesa.
Delo komisije za kozmetiko usklajuje organ, pristojen za kemikalije.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, opravljajo zdravstveni inšpektorji.
Za namen inšpekcijskega nadzora se vzorci kozmetičnih proizvodov odvzamejo brez nadomestila njihove vrednosti.

Analize vzorcev kozmetičnih proizvodov, odvzetih za namen inšpekcijskega nadzora, opravljajo pooblaščeni laboratoriji v skladu z metodami, ki jih predpiše minister.

Pri inšpekcijskem nadzoru imajo zdravstveni inšpektorji poleg pooblastil po splošnih predpisih tudi pooblastila, da:
– jemljejo vzorce kozmetičnih proizvodov ali serije kozmetičnih proizvodov in jih dajo v analizo pooblaščenim laboratorijem za ugotavljanje njihove skladnosti z zahtevami glede sestave;
– odredijo, da se v roku, ki ga določijo, odpravijo ugotovljene nepravilnosti;
– zahtevajo in pregledajo podatke o kozmetičnem proizvodu;
– zahtevajo, da se kozmetični proizvod opremi z ustreznimi opozorili;
– prepovedo nedovoljeno oglaševanje kozmetičnih proizvodov;
– odredijo, da se na stroške dobavitelja oziroma osebe, ki opravlja promet, odstrani ali uniči material, uporabljen za nedovoljeno oglaševanje;
– prepovedo dajanje v promet oziroma odredijo umik iz prometa za kozmetične proizvode, ki nimajo izdelane ocene ustreznosti, ki so nepravilno označeni, ki jim je pretekel rok uporabe ali so se izkazali za nevarne človekovemu zdravju;
– odredijo uničenje kozmetičnih proizvodov na stroške dobavitelja oziroma osebe, ki daje proizvod v promet, če je to nujno za varovanje zdravja potrošnikov;
– izrečejo denarno kazen, ki se izterja takoj na kraju prekrška.

Z globo od 200.000 do 10,000.000 tolarjev, se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
1. daje v promet kozmetični proizvod, ki ni v skladu s 4. členom tega zakona;
2. nima zagotovljene ocene ustreznosti oziroma ocena ustreznosti kozmetičnega proizvoda ni izdelana v skladu s predpisanimi zahtevami (6. člen) ali za izdelavo ocene ustreznosti izvaja preskuse, ki niso v skladu z dobro laboratorijsko prakso (7. člen);
3. oseba za izdelavo ocene varnosti ne izpolnjuje predpisanih pogojev (6. člen);
4. daje v promet kozmetične proizvode v nasprotju s prvim odstavkom 7. člena oziroma izvaja preskušanje kozmetičnih proizvodov ali njihovih prototipov na živalih v nasprotju z drugim ali petim odstavkom 7. člena ali ne sporoči podatkov o izvedenih preskusih na živalih v nasprotju s tretjim odstavkom 7. člena;
5. ne zagotovi, da proizvodnja poteka v skladu z načeli dobre proizvodne prakse (9. člen);
6. proizvaja ali uvaža kozmetični proizvod v nasprotju z 9. členom tega zakona;
7. daje v promet kozmetične proizvode, ki so v nasprotju z 10. in 11. členom tega zakona;
8. zdravstvenemu inšpektorju, organu, pristojnemu za kemikalije, ali pooblaščenemu zdravstvenemu zavodu ne zagotovi predpisanih podatkov v predpisanem roku in ne omogoči dostopa do podatkov posebnega pomena za obveščenost uporabnikov (12. člen);
9. organu, pristojnemu za kemikalije, ne sporoči predpisanih podatkov ali sporoči nepopolne podatke (13. člen);
10. daje v promet kozmetične proizvode, ki niso:
– ustrezno pakirani ali
– ustrezno označeni ali ustrezno opremljeni (12. in 14. člen);
11. oglašuje kozmetične proizvode na način, ki bi lahko zavajal potrošnika (15. člen).
Z globo od 50.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Predpise iz tretjega odstavka 4. člena, prvega odstavka 10. člena, 11. člena, tretjega odstavka 14. člena in 20. člena tega zakona izda minister v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Predpis iz drugega odstavka 9. člena tega zakona izda minister v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.
Predpis iz šestega odstavka 25. člena tega zakona izda minister v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

Komisijo iz prvega odstavka 16. člena tega zakona imenuje minister v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

Pravne ali fizične osebe, ki opravljajo proizvodnjo ali promet s kozmetičnimi proizvodi, morajo uskladiti svoje poslovanje s tem zakonom v enem letu po njegovi uveljavitvi.
Kozmetični proizvodi, ki so že v prometu na dan uveljavitve tega zakona ter kozmetični proizvodi, ki pridejo v promet v enem letu po uveljavitvi tega zakona, so lahko v prometu 30 mesecev po uveljavitvi tega zakona.
Minister v enem letu po uveljavitvi tega zakona pooblasti laboratorije, ki so usposobljeni po pravilih akreditacije ali njej enakovrednih pravilih.
Do pooblastitve laboratorijev iz prejšnjega odstavka opravljajo naloge po tem zakonu laboratoriji, ki ob uveljavitvi tega zakona opravljajo analize vzorcev kozmetičnih proizvodov.
Rok za uveljavitev dobre proizvodne prakse je šest let po uveljavitvi tega zakona.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora proizvodnja do uveljavitve načel dobre proizvodne prakse po tem zakonu potekati v skladu z navodili za proizvodnjo kozmetičnih proizvodov, ki jih izda minister in se nanašajo na osebje, prostore, opremo, dokumentacijo, proizvodnjo in nadzor kakovosti.

Do izdaje predpisov iz prvega odstavka 23. člena tega zakona se uporablja pravilnik o pogojih glede zdravstvene neoporečnosti predmetov splošne rabe, ki smejo v promet (Uradni list SFRJ, št. 26/83, 61/84, 56/86, 50/89 in 18/91) v delu, ki se nanaša na sredstva za osebno higieno, negovalna in lepotilna sredstva za obraz in telo (V. poglavje, od 101. do vključno 114. člena) kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Predpis iz 10. člena tega zakona (prvi odstavek 9. člena zakona) izda minister najpozneje tri mesece po uveljavitvi tega zakona.
Ne glede na določbo drugega odstavka 23. člena zakona minister izda predpis iz četrtega odstavka 9. člena zakona do 31. 12. 2005.
Predpis iz 16. člena tega zakona (četrti odstavek 14.a člena zakona) izda minister do 31. 12. 2003.

Dobavitelji kozmetičnih proizvodov, ki so dejavnost opravljali na dan uveljavitve tega zakona, morajo dejavnost prijaviti najkasneje šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.

Do pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji se šteje za uvoz v Republiko Slovenijo uvoz iz katerekoli države, po tem datumu pa iz vseh držav, ki niso članice Evropske unije.

Do ustanovitve organa, pristojnega za kemikalije, opravlja njegove naloge Urad za kemikalije Republike Slovenije.

Do 1. januarja 2005 se za prekrške, določene v 21. členu tega zakona (22. člen zakona), z denarno kaznijo od 500.000 do 3,000.000 tolarjev kaznuje pravna ali fizična oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, z denarno kaznijo 50.000 tolarjev, ki se izterja takoj na kraju, pa se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz 21. člena tega zakona (22. člen zakona).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.